PO PREOBLIKOVANJU KS
Kaj žuli krajane Škofljice in Pijave gorice?
Kljub temu, da so se kraiani Škofljice na referendumu 20. aprila odločili za preobli-kovanje svoje krajevne skupnosti in deli-tev na dve KS - Škofljico in Pijavo gorico, bo verjetno trajalo še kar precej časa, da se bosta ti dve krajevni skupnosti povsem ločili. Ostalo jima je še polno skupneea -od skupnih nalog do skupnih težav. Prav tako bodo izkušnje, ki sq si jih v KS Skof-Ijica pridobili v preteklih fetih, v veliko pomoc novorojeni KS — tako pri delu na političnem področju kot tudi pri odprav-Ijanju težav in zavzemanju za svoje potre-be in uveljavljanju svojih pravic pa tudi dolžnosti.
Trgovina, šola, zdravstvena postaja...
Morda mcd najbolj perečimi vprašanji, ki so skupna obema, je nova trgovina, ki bi jo krajani zelo potrebovali. v KS Pijava gorica trgovine namreč sploh nimajo. Gle-de na letošnje ustalitvene ukrepe je tudi malo verjetno, da bi se jim želja po vsaj manjši trgovini uresničila. Delovne organi-zacije in morda predvsem Mercator, ki je v naši občini med glavnimi investitorji v no-ve trgovske lokale, denaria nimajo. Pred-vsem ne toliko, da bi lahlco zgradili novo trgovino. Pri Mercatorju so pripravljeni sodelovati, vendar pa je pogoj za to sode-lovanje Iokal, kjer bi trgovina v Pijavi gorici lahko bila. Takega lokala pa zaen-krat v KS ni, zato bodo morali krajani še naprej hoditi v trgovino v Želimlje ali na Škofljico. Tudi tu so s trgovinami bolj na slabem, saj imajo le dve manjši trgovini, ki nikakor ne moreta zadostiti potreoam vseh krajanov. Bodo pač tu morali zaenkrat še nekoliko počakati na novo trgovino — iz istih razlogov kot v Pijavi gorici.
Druga skupna težava je pomanjkanje šolskih kapacitet. Nova šola, ki je v pro-gramu drugega viškega samoprispevka, bi morala biti že v gradnji, vendar se je zaen-krat ustavilo. Precej težav je bilo namreč z geološkimi raziskavami tal na lokaciji za solo. Seveda krajani šolo potrebujejo ln jo tudi hočejo imeti, sajso ob razpisu samo-prispevka glasovali »ZA« tudi zaradi svoje nove šole.
Prav tako je neurejeno zdravstvo v KS Škofljica in rijava gorica. Težko bi priča-kovafi, da bi v slednji zaenkrat lahko pri-
čakovali nove prostore zdravstvenega do-ma, saj je KS majhna in potrebuje še marsikaj pred zdravstvenim domom. Na vsak nacin, tako menijo na Škofljici - bi morali urediti to področje v tei KS - upo-rabljali bi ga seveda krajani obeh krajev-nih skupnosti. Trenutno ie namreč zdrav-stvena ambulanta v hiši, kjer ima prostore tudi krajevni urad. Hiša je stara in za namenc zdravstva vse prej kot primerna. Poleg tega stoji v najbolj prometnem križi-šču - ne samo v obcini, ampak morda celo v Ljubljani. Torej je tudi lokacija povsem neprimerna — še posebno, kadar se morajo po zdravniško pomoč vanjo odpraviti sta-rejši občani ali pa matere z majhnimi otroki.
Napori za komunalno ureditev, prometno varnost in še kaj!
Potrebovali bi tudi pošto in seveda »ne-kaj« novih telefonskin priključkov, ki jih ni. Število teh je precej visoko - okrog 1.000. Kljub tetnu, da-je bila zidava na tem področju do nedavnega prepovedana, ker pač ni bilo še natančno določeno, kje bo speljana obvoznica in je bila KS takore-koč cestni rezervat, so hise — črne seveda — rasle kot gobe po dežju. Večinoma bodo te črne gradnje legalizirali. Da se boživljenje vsaj deloma zacelo razvijati normalno, bo treba še nekaj časa počakati. Precejšen del krajevne skupnosti je namreč takorekoč brez kanalizacije. Treba bo zgraditi pri-marno in sekundarno kanalizacijo in jo priključiti na novo čistilno napravo, ki so jo nedolgo tega na Škofljici dobili. Pri tem so imeli nemalo težav, saj so morali zaradi nizke le^e kanalskih vodov urediti tudi prečrpalisče. Stroške za vse to so pokrili iz sredstev komunalnega prispevka - za po-ložitev sekundarnih vodov je zmanjkalo denarja.
H komunalni ureditvi sodi tudi iavna razsvetljava, ki je v KS Škofljica skoraj povsem neurejena. Že glede na samo lego KS - ob Dolenjki - bi bilo več kot nujno urediti to vprasanje, da bi zagotovili var-nost udelezencev y prometu - predvsem pešcev in kolesariev. Ker je promet ob Dolenjski cesti zelo gost, bi bifc treba ob
Crehodih za pešce postaviti rumene luči, ki i bile v veliko pomoč tudi voznikom. Se-veda ni dolžnost krajevne skupnosti same, da bi morala to narediti in tudi ne plačati,
saj je Dolenjska cesta republiškega pome-na. Pri Elektro Ljubljana so nekaj sicer storili, vendar ne tako kot bi morah, obe-nem pa so za nadaljnjo ureditev zahtevali od krajevne skupnosti načrte. Le-ta je ta-ko že pred dvema letoma priskrbela pro-jekte in jih tudi plačala - 160.000 dinar-jev.
Optimizma in volje je dovolj
Srcdslva, ki jih dobi KS, so precej majhnu -do scdaj so dobili letno 130.000 gluvarinc. Prc-cej delayccv sc vozi v slcžbo v druge Ijubljanske občinc in z njimi »odtekajo« tudi srcdstva, ki bi jih ti dclavci rabili doma za urcditcv svojcga življenjskoga okolja. Vcdno bolj postaja krajcv-na skupnost »spaln«« nascljc, kjcr sc krajani zapirajo med štiri stcnc. Le malo tistcga, kar bi potrcbovali v svoji KS, so tudi dobili. Rcs jc, da jc novogrudcnj vcdno vcč in sc bodo množilc glcdc na to, da jc gradnja scdaj sproščcna. Scvcda pa bo trcba ob vscm misliti tudi na zadovoljevanje potreb krajanov na vseh po-dročjih življcnja.
In, ko že pišemo o tcžavah, ki so skupnc obema KS, tako Skofljici kot novi Pijava gorici, naj omenimo še nekaj razlogov, ki s« botrovali dclitvi in preoblikovanju. Precejšcn razlog je bila že sama zemljepisna lega, saj je bila prejš-nja KS Škofljica zclo razpotegnjena in od kraja-na oddaljena, kar prav zagotovo ni pt>zitivno vplivalo na razvoj delegatskega sistema. Še bolj tehten razlog za ta korak je razlika v načinu življenja krajanov v obeh KS, s tem pa tudi različni interesi in potrebe.
Večina krajanov nove krajevne skupnosti je namreč dopoldne v službi, popoldne pa se uk-varjajo s kmetijstvom. To bo, vsaj na začetku, povzročilo nekaj težav, saj bodo krajani imeli čas za delo v KS le v večernih urah - razen pozimi, vendar pravijo, da bodo zmogli.
V krajevni skupnosti Škofljica pa si bodo nekoliko oddahnili. Ne zato, ker bi bilo sedaj manj dela - to se namreč ne bo zgodilo - ampak zato, ker so nemalokrat imeli slabo vest. V veliki večini so namreč odpravljali težave, kjer je bilo prizadetih več krajanov in tako so -povsem nehote - območje Pijave gorice nekoli-ko zanemarili in so se tega tudi zavedali. Seveda jim bodo v bodoče še vedno pomagali, vendar bo glavna skrb za zadovoljevanje potreb kraja-nov ležala na krajevni skupnosti sami in pa seveda tudi odgovornost.
MOJCA KAUČIČ