jjjjjjg vsak da* rasen »obot, nedelj l0ucd daily except Sundays and Holidays. jL > PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«dnilki ln uprsvniikl prostori: MST South Lawndal« Ays. Offiot ot Publication: S6S7 South Lawudal« Ave. Talaphooa. Rockwall 4904 jjjO—YEAR Cena lista Je 16.00 bM «a *> cktoM^ ¿m^n^rSTCHICAGO. ILL» PETEK. T. NOVEMBRA (NOVEMBER T), 1141 Acceptant for snailtng at «pedal rate of postafs provided for la »action 1103, Act of Oct 1 1B1T, euthertaed on June 4, 1918 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV —NUMBER 111 usija dobi veliko isojilo v Ameriki Finska vlada namignila, da bo vojna s sovjeti kmalu končana. Stalin pravi, da je Nemčija ¡zgubila 4,500,000 vojakov na ruskih frontah. Velika sovjetska protiofenziva severozapad-no od Moskve se nadaljuje. Nemške oklopne divizije vržene nazaj po vročih bitkah z Rusi faabington, D. C« 7. nov.— ivni department je sinoči na-da bo Rusija dobila po-ijilo milijardo dolarjev. To „jto je obljubil predsednik »velt v pismu, ki ga je po-Stalinu 30. oktobra, na bazi jla, ki mu ga je predložil f Averell Harriman, načelnik iike misije, ki je pred neki] tedni obiskala Moakvo in konferirala s sovjetskimi itelji. Stalin je odgovoril Roosevel-tu 4. novembra, da sprejme po-ojilo. Posojilo bo nakazano so-jetom v smislu provizij posojil- o-najemninskega zakona. iUUinki, Finska. 7. nov.—"Mi-iaristične operacije, kolikor se [jo Finske, se bližajo koncu," ivi radijsko poročilo. "Čeprav it bo vojna nadaljevala med verni, se Finska ne bo boje-dalj kot je potrebno za za-Ičito finskih mej." Btrn. Švica, 7. nov.—Sem dopis poročila; da je bilo bojeva-med finskimi in ruskimi če-ustavljeno, še niso bila po-rjena Mnenje prevladuje, da poročila preuranjena. Moskva, 7. nov.—Stalin je Nem ^ovorti^oeadiu na pred- v«al iroatt m bore mM Ru |ub<- tek Ki i 24-letnice boljševiške re-icije izjavil, da je za sedanje ¡pehe sovjetskih armad od- »rno dejstvo, da se mora Ru-ja sama boriti proti Nemčiji. ektno je udaril po Veliki ritaniji, ker ni postavila druge fronte, da se zmanjša pritiak Hitlerjeve vojne mašine na ru-frontah. Stalin je napovedal končni po» »i nacijske Nemčije in izjavil, nemške izgube na ruskih tontah znašajo 4,500,000 mož. ■ število uključuje ubite, ra-iJ Chlcago. 6. nov.—Načrt glede ustanovitve čelko-poljske države na federativni podlagi je razkril Jan CiechsOowski, poljski poslanik v Združenih drŽavah. "Poljska vlada V sporazumu • Čehi že aktivno gladi pot ustanovitvi take drisve," je rekel poslanik. "Zagovorniki načrta upajo, da bo ustanovitev češko-poljske države prva točka v kampanji sa postavitev novega reda ln med naročene kooperacije v Evropi ter trajnega miru. Poljsko prispevanje v tej smeri je zavzelo obliko ustanovitve federacije med Poljsko in Češko, ki mora sloneti nt široki demokratični črti. Konstruktivno delo se je že pričelo. Vladi Poljake in ČehoalovaŠke v pregnanstvu v Londonu ie delata na detajlih v tesni in prijateljski kooperaciji." Poslanik je dalje rekel, "da taka federacija lahko tvori jedro demokratičnega sovega reda v centralni in vsho4ni Evropi. Ta je prvi poskus v naporih, katerih cilj je trajni mir , v naaprotju z destruktivnimi načeli modernega suženjstva, ki ga Hitler imenuje nov red." Joaeph Martinek, tajnik Čeho-slovaškega narodnega sveta v Ameriki, is kuMSiHlrri Mirt. "Ljudje češkega porekle po vaem svetu, on} v Evropi in svobodnih državah, zlasti v Ameriki, podpirajo idejo tesne kooperacije in ustanovitve češko-poljske držaVe na federativni podlagi," je dejal. "Uverjeni «no, da ustanovitev take države bo najbolj logičen korak k formiranju Združenih držav Evrope. Pričakujemo, da nam bodo sledile škandinavske in balkanska držsvs. Dr. Benei, predsednik čehoslovsške vlsde V Londonu, ne verjsme, ds js usts-novitev Združenih držav Evrope mogoča takoj po vojni, popolnoma pa je prepričan, da se ideja lahko uresniči. Ustanovitev Če-ško-poljske države naj bi bil prvi korak." Domače vesti Oblald Chlcago. — John in Joaephine Barto ter Angeline M. Okorn is Oirarda, Kana , ao 4. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. SNPJ sklicuje politično TL •to* m dum «v,**, diplom«, i^,, "rírür. Ii ¿:LrZ'. leu 1030 Je btl vrten It jevneg. meti. d. m mor. U davek «vi- » SJ-. î^ta^m0"^^^ r^rpo^toí Ce. «HM». V smislu novih dsvčnih -rtov, . so HNJ2' po^p^rniki. Mina potopila japonski parnik . Nadaljnje ameriške žrtve na Atlantiku Tokio. 6. nov. Japonski parnik Kebi Maru t* je sinoči potopil, ko je zadel ob mino v bližini korejskega obrežja, poroča Domej, japensku časnika rak a a-gentura. Sedemnajst članov posadke je izgubilo Življenje, deaet pa je bilo ranjenih; 264 potnikov je bilo rešenih Parnik, ki je bil na poti proti Taorugi, Koreja, se je potopil 30 minut po trčenju z mino. Japonska vlsds trdi,' da je bila mina ruaka ln je poslala protest sovjetom. Jsponska je že prej vložila proteet pri aovjetakl vladi zaradi polaganja min v vodah, po katerih se kreUjo ja- Chicago. — Gl. isvršni odaek SNPJ je ft. novembra na tvoji aeji soglasno sklenil, da povabi vae slovenske centrslizlrane pod pome ln politične organizacije v Ameriki na konferenco glede politične akcije sa staro domovino. Predlagano je, naj vsaka organizacija pošlje dva zaatopni-ka in konferenca naj se vrli 15. novembra v Chlcsgu. Lauache imagei a večino 10.000 glasov Cleveland — Frank J. Lauache, novi slovenski šupan v Clevelandu, je bil izvoljen t večino čez 50,000 glasov. Noben drugi župan pred njim v zgodovini Clevelanda ni še dobil tako velike večine. Lausche je imel večino v 25 wardah Ismed triintridesetih, Z njim vred so bili izvoljeni trije Slovenci v mestni svet: Pucel, Kovačič in Ve-hbvec. Volilna smaga v Eveletku Eveleth, Mlnn. — Pri volitvah 4. t. m. sta bila i veliko večino ponovno izvoljena v mestni odbor za dobo dveh let Slovenes Jos. Kovač in Louia Lesar. (Lesar je bil delegat na zadnji konvenciji SNPJ v Plttaburghu.) Kako potuje pošta v stari |vsj Chlcago. — Rojakinja Angeline Podbevšek lz Chicaga je poslala piamo svoji materi v Radovljico na Oorenjakem dne 10. avgusta t. 1. Zadnje dni je pismo dobila nazaj. Pismo, ki ja bilo poslsno od tuktj K trsčno pošto, js prišlo do Zsgrebs, tam so ga pa vrnili nazaj a pripombo na kuverti, da "nimajo dovoljenje ss dostavo pisma . , ." Mlad rudar ubit v rovu _ Unlversal, Pa. — Frank Brun-ner, star 27 let, rojen v Ameriki ln član društva Cometa No. 715 SNPJ, je 4. nov. Izgubil življenje pri delu v jami v North Bes semerju. Zaaulo ga js ksmsnja Zapušča ženo Pavlino, ki je tudi članica omenjenega društva Pogreb ponesrečenca se vrftt danes (7. novembra) ob dveh popoldne. Clevelandske veetl Cleveland. — Dne 4, t. m. je bolnišnici umrla Antonija Kresal, roj. Čelhar, stara 75 lat ln doms lz ftt. Petra na Krasu V Ameriki je bila 35 let In tu zapušča moža ln sina. — V Con iw*uUi j* umrla lUMutna liuzi Stegovec, roj. Knol, doma lz Žužemberka. V Ameriko je pri šla pred več ko 40 leti ln tu zapušča drugega moža, dva sinova in mnogo vnukov. vlado za smeriiko-sovjetsko pogodbo __ Naciji obsodili pet čeikik mesarjev v smrt Berlin, 6. nov. — Uradna čae- naj bi vlada dobila dodatno vsoto sedem do devet milijard dolarjev v prihodnjem letu. Mussolini napaden in lahko ranjen? -London, 6 nov. — Radio Waeklafto*. D. C, 6. nov. — Sedemnajst ameriških državljanov in dva Kanadčana je izgu bilo življenje na Atlantiku. A mehčani so bili ns poti v Anglijo, kjer so ae nameravali prt družiti tehnični angleški grupi kot prostovoljci za nevojno službo Naznanilo o smrti ameriških __________________Iz nikaršks agentura DNB poroča Moskve je danes poročal, da )e iz Prage, da je nemško soditfe Ml Izvršen atentat na Benita obsodilo pet čeških mesarjev v Museolinija v Rimu. Oddana imrt Vsi so btli ustreljeni po iU bila nanj dva strela lz revol- državljanov je objevU morne-obeodbt Mesarji ao bili .pozna- verja In ena krogla ga je rade- 1™J™*? ni za krive neposUvnega klanja |. m lahko ran*l. Takoj nato nja deta)** živine in predajanja meaa p« je nemška poh«*)« ki ga je nsjbrte torpedlrsla Vil^k! (Jeni |čil* stražo nad Muasolinijem lin potopila nemška podmornica Roosevelt hoče poslati armado v Evropoi -pravi Whmeler Waahlngton, D C , S. nov Senator Wheeler, demokrat lz Montane ln vodja Izolsetonutov, je včersj ponovno nspsdel pred sednlka Rooeevelta. ObdoUH ga je, de hoče ne vsek način pogna ti Ameriko v vojno ln ponlati ekapedlcljako armado tri do pet milijonov vojakov v Evro|x< do L 1043 Napadu na predanim, ka ae je pridružil tudi senator Hiram Johnaon, republikanca Iz Cellfornlje. Diskuzije o oklicu stavke na železnicah Kampanja med oljnimi delavci Edwin S. Smith imenovan sa direktorja Waahlngton, D. C. — Philip Murray, predaednik Kongresa industrijskih organizacij, in O, A. Knight, predsednik medna rodne unije oljnih delavcev, sta naznanila organizatorično kam pan jo med 500,000 delavci, ki so uposleni v oljni industriji. Za direktorja kampanje je bil izbran Edwin S. Smith, bivši član federalnega delavskega odbora. Murray In Knight ita izjavila, da bo kampanja dosegla vsa središča oljne industrije, slasti pa delavce pri Standard Oil Co., ki jo kontrolirajo Rockefeller-jevl interesi. Za to kompanijo dela okrog 05,000 delavcev. Načrti glede organizatorične kampanje ao bili odobreni na konvenciji unije oljnih delavcev, ki se je vršila v Baton Rougu, Lar, v zadnjem septembru. Kampanjo bosta skupno financirali CIO in unija. Smithov glavni stan, Is katerega bo vodil ksmpsnjo, js v Washingtons Zs direktorja je bil imenovan dva meseca po poteku njegove petletne službe kot član dslsvskegs odbora. On Je anan kot aagovornlk načel industrijskega unionisms in bojevnik sa delavake pravice. Ns» snaniio, ki sta ga objavila Murray in Knight, prsvl med drugim: "Pravkar je bil podpisan dogovor med unijo oljnih delavcev ln Kongresom industrijskih organizacij glede splošne orga nlzatorične kampanje, ki naj bi potegnila pol milijona delavcev v unijo. Z apllclranjem načel Induatrljskega unlonlzma je CIO organiziral od svoje ustanovitve toz pet milijonov delavcev industrijah masne, produkcije. Oljna industrija je edina, ki se še upira uniji. Uverjeni smo, da bo kampanja med oljnimi delavci prav tako uspešna kot one v tovarnah Ford Motor Co, In Malega jekla. Vsi delavt i. organizirani v kampanji, postanejo člani oljne .unije. Kakor delavci v drugih Industrijah, potrebujejo tudi oljni zaščito pred Izkoriščanjem. Ta zaščita je mogoča is» če- vstopiJn V -unk Jo ln se pridružijo milijonom, ki so že organizirani v drugih Industrijah " Magnetična mina najdena ob mehiškem obreiju Mexico City. 0 nov. ^ Vlada )e sinoči potrdile prej objavljena poročila, da je bila magnetična mina najdena v bližini Južnega mehiškega obrežja sa-eno pa je izjavila, da mina ni nemSkega Izdelka. Aretacije padal-cev v Franciji , Poročilo o potopljenih parnikih Vichy. Francija. 6 nov — U-jetje ln aretacije padalcev v /a* pudnem delu nezasedene Fran« rije Je bilo naznanjeno Val so pristaš! generala Charleaa de O a u 11 a , voditelja svolxidiilh Freruo/ov. ¿Iger armade ae bore na strsnl angleških proti oal-šču. Oblasti pravijo, da Je |>adttlre pripeljalo angleško letalo Na tla no se apustill pred d vem« dnevoma pri Pertgueusu. člani angleške posadke In letelo so oblasti pridržale Petelnova vlada je sinoči objavila poročilo, da so Angle*! od aklenitve premirja med Franet-jo m Nemčijo ptrtopili in sa-aegll veliko število francoskih parnlkov Skupna tonaža teh je znašala čez 800,001) Um. Petal-nova vlada )e naalovila oater pro> Odlok Rooseveltovega odbora razočaral voditelje bratovščin VPRAŠANJE ZVIŠA-NJA PLAČ Chlcago. 0. nov—Možnost oklica stavke na železnicah se je pokazala alnočl, ko so voditelji železniških bratovščin kritizirali odlok Rooaeveltovega odbora glede zvišanja mesd železničarjem. Reprezentanje železniških kompanlj ao tudi izjavili, da niao zadovoljni s priporočili odbora. Predstavniki organlslrsnih železničarjev so itsznsnlll, ds ae bodo dsnes sestali na konferenci in razpravljali o oklicu stsvke. Ti reprezentirsjo okrog 1,200,-000 Železnlčsrjev. Načelnik odbora, ki gS js Imenoval predaednik Rooaevelt In mu poveril Izravnavo konflikta med bratovščinami ln magnatl, Je Wayne L. Morse, dekan prav-ns fakultete oregonske državne univerze. Ostali člsnl ao Tho-mas R. Powsll, Jsmes C. Bon-brlght, Joaeph H. Wil!tta in Hua-ton Thompson. Odbor js predložil svoja priporočila predsedniku Rooseveltu ns podlagi ugotovitev, do katerih js prišsl po vsč-tedenakih zaslišanjih prsdstsvnl-kov obeh v konfliktu prlisdetih grup. Priporočila odbora ukljuflujsjo «višanje plače ss 7H% člsnom Citlh velikih operativnih brstov- ln ln zvišsnjt u dsvst centov ns uro člsnom Itlrlnsiatlh nsope-ratlvnlh bratovščin. Zvišanje velja za nazaj do 1. ssptembrs in mora biti začasno. Odbor priporoča, da se vprašan js plsč ponovno vzsms v prstres 31, doc. 1042 v soglasju • položajem, ki bo takrat prevladovsl. Dsljs je odbor priporočil teden počitnic s plsčo za vsakega železničarja v prihodnjem letu. Vas sporna vpralsnjs, ki ss pojsvijo v h.Hiočnosti, naj » rešujejo v smislu provizij železniškega as-kons Odbor sodi, ds * višanja plače in počitnice bodo povečsle stroške železnic zs $270,000,000 na leto. Bratovščine so zahtevale zvišanje plače za trideset odstotkov ln minimslno plsčo 70 centov ns uro. ¿elesnlčsrjl In msgnsti imajo trideset dni čass as sprejetje sli odklonitev odloks Rooseveltovega odbora, toda stavka v tej jš.,Li Mjk Lisi ALII , A___ mm?m nt- rriMrr nttt to prepoveduje želesnllkl zakon. Kakor hitro so hjU voditelji brstovščln obveščeni o odloku Rooseveltovega odbora, so podali ostro izjavo. To so podpisali Alvanley Johnston, predaednik bratovščine strojevodij! C. J. CJoff, iMMlpredaednlk te bratovščine; H. W Kraaer, predaednik bratovščine Sprevodnikov; A. F, Whitney, predaednik bratovščina apremnlkov, ln T. C. Ca-shilf, ' prHsedltlk bratovščine kretmčarjev. ,, "Priporočila odbora, kolikor m ta tičejo želeinlčarjev, se ne ras-liku Jejo od Gurleyevegs načrta, kateri predvideva svllanje plač v sorazmerju z »višanjem dohodkov železniških kompsnlj ne glede na poraat cen življenjskih potrebščin," pravi lajava. "Poročilo, kakršno je, naa Je razočaralo m ga ne moremo priporočiti železničarjem v sprejetje. De-nea ae bo vršil sestanek, na katerem bomo razpravljali o korakih, katere bomo morali pod-vzeti" ¡•«t-iti , ■ a——a——■ test Angliji, v katerem pravi med drugim, da Je potapljanje in raeeganje francoakih pomikov odprto kršenje načel svobode morij. GLASILO PROSVETAj THE ENLIGHTENMENT LASTNINA SLOVENSKE NABODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of snd pubii*h»d by BIotmm National Bana fit Sociaty Naročairi m Zdruiana driara (laTan Chicaga^ in Kanado SS.00 ma laic. S1.00 sa pol lata. Si.frO sa ¿»trt lata; m Chicago la Clraro 17jo m ealo laio. S3 7ft u pol lat») m Inoaamiiro SS.00. Subacription rata«: lor lb» United Stoto» (axcapt Chicago) and Canada St AO y—t, Chicago and Cicoro »7.S0 par r«ar. foreign couniri»» SSJ0 par yaar. Can» ogto»o» po dogovoru. Buhopial dopbov in n»naro£»nih ¿lankor »a ao rraiaio. Rokopiai lilararna vsobia» (črtic». pmH, dfamo, pasmi ltd.) m rrn»Jo po*UJatal)u i» t »lučaju« 6a )» prilofttl poštnino. / , Advertising rata» on »gieement.—M»nu»cripi« of communication» and unsolicited ar tlela« wUl not be returned Other manuscript», •nch a» sloria». ptoys. poomc, »te., will b» ratura»d to sender only whan accompanied by saifaddraaaod and »lamped envelop». Naslov na tm. kar Ima »tik a llstomt PROS VETA 2957-SI So. Lawndale At».. Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz Datum v oklepaju na primer (November 30, 1941), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 'Amerika je napadla Nemčijor Nacijaki diktator Hitler je 1. novembra formalno izjavil, da so "Združene države napadle Nemčijo" v zvezi s pomorskimi boji v bližini Islandije na severnem Atlantiku, kjer je bil 31. oktobra torpediran in potopljen ameriški ruiilec Reuben James in kjer sta bila pred kratkim zadeta od torpeda ameriška pišilca Greer in Kearny. ' i Predsednik Roosevelt je v svojem zadnjem govoru rekel, da ja zgodovina že zapisala, kdo je oddal prvi strel med temi spopadi med Hitlerjevimi podmornicami in ameriškimi ladjami. Pravilno! Amerika je napadla Nemčijo! Kje? V nemških vodah? Ali je severni Atlantik nemško morje?' Če ni—In prav gotovo ni!—kaj pa delajo tamkaj nemške podmornice? Ali so tamkaj zato, da kažejo pot ameriškim trgovinskim ladjam, ki prevažajo bojni material v Anglijo? Mar niso tam zato, da ameriške ladje napadejo in Jih potope? Seveda, seveda, Amerika ne bi smela braniti svojih tovornih parnikov! Ne bi smela spremljati jih z bojnimi ladjami in če te ladje zavohajo Hitlerjevo podmornico, bi morale lepo počakati, da podmornica prva izstreli vanje torped in jih požene na dno, nakar se lahko branijo, če se hočejo—na morskem dnu! Če pa poženejo podmornico na dno, preden more podmornica pognati njih, je to napad na Nemčijo! Kajpada—napad na Nemčijo je po kljukasti logiki Hitlerja in enako kljukasti logiki vseh onih, ki dajejo Hitlerju moralno podporo. Po .tej sijajni logiki se Amerika ne sme braniti. Kajti, če se brani, je to napad na Nemčijo! Cela vrsta ameriških parnikov je bila potopljena zadnje mesece na južnem Atlantiku. Tam ni nobene vojne cone, kljub temu so tam Hitlerjeve podmornice—Nemčija Je tam. Kdo je tam oddal prvi strel, kdo je tam prvi napadel? Američani niso, kajti njihovih bojnih ladij tam ni bilo in ameriške tovorne ladje do danes še niso oborožene. j O, da—napad na Nemčijo! Nacijska Nemčija pa je danes povsod, po vseh morjih in celinah, tudi na ameriških tleh je s svojo peto kolono, katera na vseh koncih in krajih napada in sabotira obrambno dela In če Američani prijemajo te saboterje za vrat, je to napad na Nemčijo! Po kljukasti Hitlerjevi logiki nI nacijska Nemčija še nikogar napadla, pač pa Je bila obratno napadena od vseh drugih. Čehi in Poljski so jo prvi napadli, potem pa Francozi in Angleži; nato so jo napadle Norveška in Danska, Belgija in Nizozemska, Jugoslavija in Grčija, nazadnje pa Rusijs. Seveda mora priti še Amerika na vrsto. Uboga nacijska Nemčija, komu se ne smili?!— Hitlerjeva podla trditev, du je Amerika napadla Nemčijo, ima dva namena. i Prvi namen je, da se zganejo japonski militarist! in stopijo > oboroženirakcijo. Ko je Japonska pristopila k osišču, se je obve zala, da bo pomsgala Nemčiji z orožjem, kadar bo ta NAPADENA po vclesilsh, ki takrat še niso bile v Vojni. To sta Združene države in Sovjetsku unija. Drugi namen je, da peta kolona v Ameriki podvoji in potrojl sabotažo in da njen zavedni ali nezavedni zaveznik ipftlfite zicija—še bolj nagaja in mete debela polena pod noge ameriški vladi. Če Hitler pravi, da je Amerika napadla Nemčijo—mora apizarska opozicija to sprejeti kot sveto resnico in še bolj tuliti, do se Roosevelt laže, kadar govori o nacijskih napadih na Ameriko. poročila se glase, ds gre v Nemčiji zelo slsbo z "novim redom.' Hitler je pobral vse mlade in zdrave delavce v armado, v tovarn*) magamo gasiti. Je pa pognal vse, kar je mogel naloviti po okupiranih deželah, da IJe mlada nemška dekleta, žene in upokojene starce. Vsi ti pa niso kos delu In produkcije orožja In streliva je začela zastajati. Ne samo to. Za njegove vojake na ruski fronti ni dovolj zimske obleke. zsto je Hitler velel pobrati vsem moškim na Norveškem ln Danskem vrhnje suknje za svojo srmsdo v* Rusiji. Končno: vse podjarmljenc dežele ne morejo dati dovolj živil Nemcem in posledica je, da se v Nemčiji obeta to zimo stradanje in obetajo se bolezni, ki bodo strahovito klale civilno prebivalstvo. Vse to sili Hitlerja, da naruvnost besni. Med tem pe se vedno bolj približuje Ameriks s svojim smrtnim udarcem — — — .In Japonci »«• obotavljajo in obotavljajo z obljubljenim udarcem po Ameriki ali Rusiji--— Ako Hitler ne zblszni še to zimo, bo nekaj narobe z njim. Pričakovati pa moramo, da bodo v Berlinu tulili še večje in hujše laži, predno bo nacijska zver tako izčrpana in zbita, da utihne za vedno. naselbin Seja društva V boj Cleveland. — V nedeljo, 9. novembra, je redna seja društva V boj 53 SNPJ, pričetek ob 8:30 dopoldne. Člani, vaša dolžnost je, da se udeležite seje, popoldne ob treh pa se prične proslava društvene 35-letnice. Na tej priredbi naj nikogar ne manjka, ker to je proslava vašega društva, ki se lahko smatra ponos naaelbine. • Frank Barblč, predsednik. Poročilo zastopnika Her min lo. Pa. — Moje potovanje v oktobru je bilo po sledečih naselbinah: Pittsburgh, Imperial, Moon Run, ^ Oakdale, Bridgeville in okolica, Strabane in okolica, Broughton, Willock, Brownsville, Republic, McCel-landtown, La Crose, Masontown, Fairchance, Uniontown, Isabella, Rices Landing, Crucible itd. V tem času sem dobil 26 naročnin Prosveti, 17 Proletarcu in par za Cankarjev glasnik. Nekaj teh je bilo novih. Prodal sem tudi 10 Adamičevih knjig "Two Way Passage". Kupili so jih dva inženirja, ena učiteljica, sedem tukaj rojeni fantje in eno klub na Willocku. Knjiga stane $2.90. Tisti, ki ste čitali komentar u-rednika Prosvete, ste lahko razumeli, da je knjiga velikega pomena, ker se peča z vprašanjem, kakšna naj bo bodoča civilizacija. Kdor jo prečita, mora priti do prepričanja, da je potrebna kooperacija vseh narodov, ¿e se hoče človeštvo iznebiti raka, ki nas vse neprestano grize in moril In ako se ga iznebimo, bo zopet potrebna vzgoja in dobra volja, da se vnovič ne povrne. Dokler bomo samo zmerjali drug drugega, izpodkopa-vali drug drugemu tla, se bo ta bolezen — vojna — še zajedala v človeštvo. AdShilč želi/da se vojWkort-ča čim prej. On ima stike z velikim številom ljudi, malimi in velikimi in pravi, da Amerika obstoji iz 60 različnih narodnosti, ki so se priselile v to deželo. V tej knjigi zavzema stališče, da Amerika lahko veliko stori, da se ne bodo take vojne ponavljale vsakih 25 let s pravilno reorganizacijo Evrope. Amerika je dolžna brigati se za to, ker je tudi sama težko prizadeta, ker. mora ob vsakem evropskem požaru odložiti vse in se posvetiti vojni ter podvreči velikim davkom, kot tudi žrtvovati svoje sinove na krvavih poljanah. Niso samo kapitalisti vzrok vojne, ker vzroki so različni. Ravno v Ameriki je precej kapitalistov, ki nasprotujejo, da bi šla dežela v vojno, ker bi raje videli fašizem kot demokratični socializem. Torej rojaki, na-da se prepiramo radi Židov in Angležev, raje zavihajmo rokave in podpirajmo Roosevel-ta, ki pošteno misli. Stokanje nam ne bo nič pomagalo, zdaj smo v ognju in treba je, da po-Pokažimo Hit-lerju, da se znamo boriti in da Slovani nismo tako malovredni narod kot nas on opisuje v svoji knjigi "Mein Kampf", Končno nam bodo mnogi Nemci in drugi zatirani narodi hvaležni, da pokopljemo barbarski fašizem in zopet odpremo pot v sodelovanje vseh narodov. V nasprotnem slučaju se lahko pripeti, da bomo ¿opet potisnjeni v temno dobo. Adamič priporoča na koncu knjige, kdor se strinja z njegovim načrtom, naj pi¿e predsedniku Združenih držav, državnemu tajniku, senatorjem in kon-gresnikom; priporoča tudi ustanavljanje postojank po mestih in deželi, to je politično gibanje, ki naj potisne Ameriko v ospredje pri formiranju novega reda v vropi na principu Združenih držav evropskih, ker le v taki Evropi bo mogoč trajen mir. Prijatelji moji, živimo v dobi moderne tehnike in glejmo, da jo ohranimo ter zgradimo nebesa na tej zemlji. Mogoč* boste rekli, da sem prevelik optimist — Tomšič pravi, da sem blaga duša. Če bi bilo nas več, ki bi hotitli biti blagi drug z drugim in pomagati drug drugemu, bi tudi armada saipoukov bolj rastla. Morda nas bodo Hitlerjeve barbarske horde kaj naučile; tudi barbar sc da ukrotiti, če je protimoč večja. Končno bomo morali priti do prepričanja,' da je iz uma svetli meč boljši j kot iz jekla. , i Ko so bile vojne na vsakih 50 ali 100 let s primitivnim orožjem, so ljudje sproti pozabili vojne, grozote, ampak po novem siste-| mu bo prišla vsaka generacija kar dvakrat v vojni pekel. Nekaj se bomo torej prisiljeni naučiti, kajti človek ima le eno življenje in le to kratko; in če bo še tega posvetil samo klanju brat brata, narod naroda, si bo res ustvaril še hujši pekel na zemlji kot ga ima. Ampak sami smo krivi, ker se norčujemo iz učiteljev, ki nam svetujejo združenje narodov vsega sveta. Vsak zase krlčhino,ko se sklicujejo shodi za odpravo velikega zla. Smo še vedno taki kot pred 40 leti, ko sem na Vestfalskem v Nemčiji prvič pristopil v unijo ln si obenem naročil delavski list. Takrat so &e moji kolegi, s katerimi sem živel skupaj, norce brili iz mene. Imel sem popoldansko delo in ko sem prišel jiozno zvečer domov, so mi kolegi snedli večerjo in mi na krožnik d j ali delavski časopis, češ tega se navečerjaj. Ker sem vedel, da se norčujejo iz mene radi tega, ker sem pristopil v unijo in naročil delavski list, sem šel drugi dan proč in v drugo naselbino, kjer sem lahko dalje čltal delavske tiskovine brez zasmehovanja. In tako mnogi delavci šc danes počenjajo. Toda če se hočete iznebiti vojne, bo treba napeti možgane in poslušali tiste, ki jih znajo rabiti v interesu človeštva. Ivan Molek me je res obiskal v spremstvu br. Fradela. Le škods, ker ni imel časa, da bi videl moje knjige. Tone se je torej naučil čitanja v treh jezikih — slovensko, nemško in angleško in za silo čitam tudi druge slovanske jezike. Tako bi lahko storili tisoči in milijoni in bi videli, da dclavec lahko po- stane gospodar vsega sveta. To je mogoče, samo malo manj samo pašn os ti in pohlep j a po zasebnem bogastvu. Le tako bo izginil vojni pekel, ne drugače. Sedaj nekaj besed o dopisnikih, ki v Pittsburghu ne vidijo nič drugega kot oblake dima. Če bi bili delegatje ostali tukaj še par dni in si ogledali še druge zanimivosti, bi dobili drugačen vtis o Pittsburghu. Videli bi, da postavljamo nove hiše po gričih daleč proč od dimnikov. Qgledali hi si lahko tudi Katedralo znanosti in Carnegiejevo tehnično šolo, v katerih se vsako leto izšola - mnogo študentov. Ako bi ne bilo jeklarskega mesta, bi tudi to ne bilo mogoče. Kaj pa naši premogorovi in druge industrije?- Pittsburgh je v resnici delavska metropola, lenuhov ni v njem, oziroma malo. Torej dim gor ali dol, brez tega se ne more ustvarjati bogastva. Sicer pa dim ne povzroča suši-ce. Ljudje, ki žive v Pittsburghu, so zadovoljni s temi griči, ker so zmeraj varni pred po-vodnjo in tudi pred cikloni, ki vam na Srednjem in daljnem zapadu vedno nagajajo. Človek ima to slabost, da ljubi svoj rojstni kraj, pa naj bo še tako grd. Vsi pa tudi ne moremo živeti v lepih krajih, ker bi ne bilo prostora za vse. S tem v ¿vezi naj povem, da sem zadnji teden naletel na slovensko družino, ki je izgubila očeta. Mati je hotela hišo prodati, ker je v bližini rova ln tudi v bližini "dumpe", kamor vozijo iz jame slab premog in kamenje. "Dumpa" gori in oddaja precej moreč smrad. Otroci te družine so bili tamkaj rojeni in hčerka je dejala, da se ona ne "mufa" od tam, tudi Če bi jo hoteli s silo pregnati. In tako se je tudi mati udala otrokom, popravili so hišo in žive tam. Mlademu človeku sploh ne pride na misel, da mu škodujejo tisti plini, ki prihajajo iz goreče gore premogovnega kamenja, ker so njegova pljuča nava jena tistega zraka od mladosti. Glavno je, da je človek zadovoljen. Težkoče imamo vsake sorte; da bi šlo življenje kot po loju, ne bo še tako kmalu. i I Pred neko hišo sem naletel na učitelja, ki je prišel svariti starše, ker njih sin nosi cigarete učencem v šolo. Rekel je, ako mora že fant kaditi, naj mu jih kupijo za njega, toda v šolo naj jih ne nosi. Dejal je, da jih vsak dan prinese v šolo tri pakete in jih deli učencem. Fantu tudi smrdi škola. Ko je učitelj odšel, se je mati trudila dopovedati fantu njegovo zmoto in naj se ji odpove. * Koliko bo zaleglo, ne vem, zdi se mi P&> da je fant že kroničen kadilec, da-si je Star komaj 16 let. Ko sem potoval skozi Canons-burg in čakam električno železnico, pride fantiček, ki je rekel, da je star 14 let, dasi ni zgledal več kot 10 let. V ustih je imel velik čik. Seže v žep, izvleče ven mošnjiček in pravi: "Glej, mister, tukaj imam toba*k, a ti misliš, da so novci." In pridjal je tobaka v usta, da je imel čik bolj popolen. Vprašam ga, zakaj raje ne gre v šolo, mesto da pre-žveka tobak tukaj okrog. Pa mi odgovori, da hoče igrati ta dan "hookey", ker sta šla oče in mati od doma in hoče imeti "good time". Ima tudi kolo skrito in se bo vozil. Ko sem ga svaril glede bodočnosti in da bi se moral bolje zanimati za šolo, je od- (It Prosvete. 7. novembra 1W1) Domače vestL V Red Lodgeju, Mont., je umrl 69-letni rojak John Rom. Dolarske vostl. Konflikt med rudarsko Unijo in federalno \Iado sv nadaljuje. Is inosomatva. Na premierja Jaj*»n«ke H are/a Je bil izvršen ponesrečen etentat. Sovjetska Rualls. Nova kriza med sovjeti in Poljsko je n.vtala zaradi ukrajinskegs upornika Pctlure. . govoril, da so učiteljice preveč sitne. Well, boste rekli, vidiš, da ne gre vse gladko. Vendar trdim, da so za to zlo krivi starši, ker se ne zanimajo za otroke, nekaj pa tudi učiteljice, ker se večinoma brigajo za učence le toliko kolikor se morajo, da obdrže službo. Ampak da bi se res u-sposobile za prave vzgojevate-ljice otrok, so redke, ker taka učiteljica mora doeti čltati, ako hoče biti res sposobna. Izmed slovenskih učiteljic, kolikor jih jaz poznam, je ena najboljših Frances Mevtz. Ona kupi večkrat kakšno knjigo od mene. Tudi sedaj je kttpila Adamičevo "Two Way Passage". Vsa čast Francki, ker se žrtvuje za vzgojo otrok. Dopis se je zopet zavlekel ln se moram prijateljem, ki ste mi šli pretekli mesec na roko, le skupno zahvaliti v vseh v začetku dopisa navedenih naselbinah j, Anton Zornlk, zastopnik. Slika kale razdejana poelopja ▼ KUm». glavnemu meet« Vkrs)lne. kl so 9a Nemci okupirali. Moj« hrepenenje po a »i i • j v. i • •• Ameriki in doživljaji XV. Weal Middlesex, Pa,—Že sem zapisal, da sem mesepa junija 1020 prodal hišo, nakar sem se preselil z družino v Slovenski dom. Tam smo pokali kov&ge in se pripravljali za odhod v domovino! Poslovili smo se 20. avgusta. Vse jutro smo imeli goste, se poslavljali s tem in onim, takratna godba pa nam -je zaigrala odhodnico. Težko smo se poslovili od dobrih prijateljev. Bila nas je velika družina, poleg mene in žene štiri hčere in trije sinovi, ko smo jo omenjenega dne popoldne ödkurili proti New Yorku. Moj namen je bil, da se več ne vrnemo, marveč postanemo kmetje. Nekateri so nam želeli srečo v tem, drugi pa zopet, da se kmalu vrnemo, kar se je tudi zgodilo. Ko se pripeljemo v New York, nas je na postaji čakal zastopnik Saksarjeve tvrdke, ki nas je odpeljal v pisarno Glasa Naroda. Začudili ao se tako veliki družini, nas slikali in sliko priobčili v Glas Narodu (mogoče se je kdo še spominja). Takrat sem prvič videl Franka Sakserja. Lepo sva se pogovorila. Rekel mi je, da je škoda denarja, ki ga bom potrošil za vožnjo tako velike družine, ker je gotov, da ne bomo tam ostali. Ker sem bil zastopnik Glasa Naroda, sem se takrat odpovedal, naročil list za vse leto v staro domovino in priporočil za zastopnika Jerry ja Okorna, ki še danes vrši ta posel. _ • • ■ Dobili smo vozne listke za ita lijansko linijo (ime parnika sem pozabil). New York smo zapu stili 13. avgusta. Vozili smo se v tretjem razredu. Takoj, ko je parnik odrinil, so riam odkazali prostor v—kevdru, kjer je smrdelo in bilo zaduhlo, mene so pa še ločili od žene in otrok. Kaj naj sama žena počne s to družino? Moram na kak način iz te neprijetnosti. Stopicam po krovu, kako bi se dalo to urediti. Pa mi nek mornar ponudi svojo kabino z dvema posteljema. Je še precej čedno. Dati sem mu moral $50 za odstop kabine. Ta köj sem spravil družino notri. Drenj Je bil, toda bo £e kako, gaj smo vsi domači in tudi ne bo tako za zmeraj. Vožnja ni bila preslaba, hrana pa ribe vrh rib z makaroni. To je bilo dan za dnem. V Nea polu smo precej časa stali. Prodajalci so na krov prinesli vsakovrstnih jedil in fige, suhe in sveže. Zabavno Je bik) gledati, kako so se spuščali V morje, če si vrgel nikel v vodo: takoj ga je prinesel ven in namignil, da S« vrzi. V Genovi smo se izkrcali In se vozili z vlakom preko Italije (nas je bilo več Slovencev). Na vlaku smo imeli spremljevalca, menda od družbe, ki je govoril tudi slovenski. Ustavili smo se več ur tudi v Milanu. Tam sem malo Itoplckl okrog postaje, a dalj se nisem upel. Videti je bilo že od Um, da je mesto lepo, ulice široke in stavbe velike. Na več postajah so nam Italijani ponujali tudi vino v steklenicah z dolgimi vratovi, spodaj ps okrogle kot buče. Vino je bilo črno. Predno pridemo v Trst. nam spremljevalec reče. če ne-<*emo tam imeti nobenih sitnosti s kovčegt, naj mu damo vsak cn dolar in on bo uredjuCTl mislili] < Ba Vsi smo mu plačali in bo res tako. °b 1? smo dospel Trst. Nekaj časa čakamo™ lzlozimo, končno pa le pnde velje da moramo vsi v ¿akj co Naše ročne kovčke zlož po kamnitih tleh, otroci irH paseposedejo nanje. Nas i, la polna čakalnica. Treba lam prenočevati, ker drunara vemo. Kihče ni govoril sl<3 sko, dasi so Italijani zgledali Slovenci—Italijanom spioh . bili podobni Pa se eden od nam pridruži in vpraša, če mto iz Amerike. Ja, gr'emo čem bolj na glas, on pa, da ram bolj tiho govoriti, ker v Italiji in da je tam prepov na vsaka druga govorica, še so pa tu in tam. Vprašam ga, če bi se kaj, 10 za pod zob in kakšna pi Obljubi mi, ko bo gotov z de pride in bomo šli v gostili Slovencem. Žerji povem, bom za nekaj časa odstrani tistem času sem pa ie dva nagovoril, da sta sla z Šli smo preko prve in drugi ste, še po nekih ovinkih, m trije pozorni, da se kaj ne ti. Končno le pridemo v no, ki je bila nabasana, rica je največ italijanska de natakarica in naš^preml lec ji reče, naj nam prinese' želimo. Dobili smo piva in kajene šunke, ki je bila na na tako tanko, da se je skol delo. Bila je okusna jo pod našo streho in še n mo, da nesemo na postajo gim. Vse nas je gledalo, če pa so. Že smo bili v strahi da smo jo srečno oc Spremljevalec hbm je rek se dogajajo vse sorte zločin Drugi dan se je na posta čelo prerivanje velikih \ gov. Delavci, ki so jih ral vago, so hoteli od vsakega Kdor jim je plačal dolar, kovčegu naredili z belo križ in šel je naprej. Tudi so bili v vrsti, toda so jih skočili, kajti jaz nisem še in tudi ne bom. Plačal se lar tistemu našemu spremlj cu, si mislim, in kar sam ge porinem bliže vage. niso imeli križa, so mi jih odrinili rekoč, da moram ti. Izgovarjal sem se, da s plačal. NiČ ni pomagala prerekam, jaz po slovensk po italijansko. Nič ne p raje grem k ameriškemu k lu. Pride policaj, ki ukaže Jaz trdim svoje. Slučajno tudi amefSki konzul, ki me ša, kaj je. Pojasnim mu, pravi, da mi verjame, toda ni veliko in je bolje, da p drugače nas lahko zadrže časa. "Veš, vse je še n je dejal in odšel. Drugi iz skupine so že večinoma od par nas je še tam. Sram bilo, ko potem ponujam Dal sem ga drugemu, da j čal in takoj so šli kovčeg prej, in tudi mi. Pred mrakom smo se pri 11 v Logatec, kjer je bik Italijani so gospodarili bilo treba odpreti velike k ge, toda šele drugi dan naj gremo? Preko noči r staji ni varno. Pride vi Ljubljane in tam stoji. Oh ri me kondukter, ki me v če mogoče nameravam v ljano. Seveda, ali imam družino in moram čakati n če ge, ki pridejo šele jutri sto, toda ne vem. kje bon nočevali. Vidi se mi v* in nezanesljivo. On mi svetuje, da ni tret čakati, marveč naj gremo _ coj s tem vlakom v LjuDfl jutri pa naj se vrnem po ge, ker bi jih »tak ne dobil drugo uro popoldne skupaj družino in kondu« pomaga, da smo šli na lju< iki vlak Kmalu se pi'P« v Verd. Tam moramo v»' piti. Čarinarj. so preg H, ročno : Zgorovnemu m uljud "^ iT*.. _____AA "flikoti Ki dukterju sem dal tero se je lepo sa^sW zvečer se pripeljemo v no. (Se nadaljuje > Anion Va^ NsissMril^iJ-^r larske vesti »o * 53? au ** ^ NOVEMBRA PROgJJTA ftlupntflhaffaroftna ttobporna Irbnota tllTM to. L*wnd.l. A v«. Chlcago. Illinois Pretresljiva povesi Hrvata Ž«n«k« m n» skril« Učiteljic«: Kaklna j« ki cd« Učenk« M«. — Kakina j« tabla? — Črna. — KakAen je mnj klnl.uk? — Surutnoden. PROSVETA Policaja pretepata sta v kar J a prad tovarno Air Aaaociates, Bon- dix, N. J. _ i "Kar zapiši tistega falota, Civyfhe zdi zamalo, včeraj so klali, ho ali Smerajca ah pa oba, da bosta imela vsaj kni sitnosti in zastonj potov, rokovnjača zanikrna!" "Pa se bosta branila." "Naj se, pot bosta pa le imela "«ka log^ hodi svoja pota. pa prinaša pokusit Klin! Človek bi mislil: tega omotka gotovo ni kar tako, slučajno in mimogrede, z doma s seboj vzela — toda uvaičvati je, da žen na sodnijo. se ubranita, potem je še vedno čas, pa ti pre-vzameš sovaruštvo, saj tako nič nimajo Sfcrjančevi." "V hudi revščini so," je rekel tajnik, "če bom jaz sovaruh, jaz se bom potegnil zanje, občina jim mora dati pošteno podporo, ti so resnično potrebni." "Kje bom« P» jemali! Ne boš za so varuha! Boš pa potem zapisal svetovalca Cemažarja, ta se najbolj repenči zoper vsako podporo — naj nadenj leta vdova s svojim drobižem, bo videl, kako je to. Ali najprvo mi zapiši Smerajca in Civho! Vrag ju raztrgaj na drobne kosce! — Ali je še kaj drugega? — Pa adijo!" Krenil je proti durim, toda ,postal je in nejevoljno vzdih-nil: "Vsega sem sit, tja bom vrgel županstvo, pa bo! Človek se peha in tudi za občino in kar žanje, sta zasmeh in sovraštvo. Pa še pekel doma! Kako se mi nosi moja stara, s kakimi očmi me hodi gledat! Namesto prijažne besede pa "m" pa "oh". Dvaj set let sva že portščena, vedno sem bil z njo zadovoljen, s tako pa, kakršna je zdaj "Kaj pa, ali je ona zadovoljna s tabo?" je vpraša* tajnik. "Ona, ona? Ona nima prav nič vzroka, da bi se pritoževala. Pa saj veš, kake so ženske. Ne vidijo čez lastno gnezdo, dela in žrtev za javni blagor ne razumejo! Moja stara —• edinole gostilno vidi, seje pa ne, ki je v gostilni! — Vidiš, tajnik, ti bi ji lahko to dopovedal, tebi bo več verjela kakor meni. Saj se že lastnega doma bojim. Tako ne gre naprej! In še Jnlka , , . pa kaj bi pravil! — Dnj, daj, tajnik, če le moreš! Pa adijo!" Slučaj je nanesel, da je baš ti ati čas, ko sta se župan in tajnik tako posvetovala, županja bila pri tajnikovi ženi, gospe Podrža-jevi. Rekla je, da je kar tako, slu čajno in mimogrede, pogledala noter, kaj dela kaj gospa; hkra tu je položila na kuhinjsko mizo precejšen omotek: naj se gospe Gospa nadučiteljeva je sklepala roke, kaj da pomeni taka velika čast, in vedla je poset v sobo. "Oh, saj moram l:oj domov!" je rekla županja, pa se je used la, kakor da hoče korenine pognati. ln potem je pravila rjavki, da zdaj že rada žre in da sta z Julko dobri prijateljici in da se bo šla Julka kuhati učit toda ne ve še, kam bi jo poslala V Luče je ne da k sestrični ne kaže; morebiti ra.iše v mesto Take skrbi so z otroki! Ali j mladi gospod že šel na Dunaj Bog mu daj obilo sreče! Nenadoma se je županja pri čela jokati, krčevito je ihtela in se tresla po vsem životu. Prestrašena gospa nadučiteljeva se je usedla k nji na di van. Tolažila jo je in božala in ni vedela, kaj je in kaj bi storila; spomnila se je, da možu pr notranjih težavah dobro stori brinjevec in vprašala je, če sme postreči s kozarčkom ... 'Županja se je polagoma toliko pomirila, da je ganjena od klonivši ponudeno okrepčilo slednjič razodela, kaj ji teži srce in kaj jo je pravzaprav privedlo pod to nizko streho. "Oh," je rekla ta nemarna sodnija, koliko ne^rečf je že spravila nad našo hišo! Mo; "človek", taka duša, zlata vreden — ali odkar po Muhoboru straši sodnija, kakot- izpreme-njen! Vsak večer ponočuje po gostilnah, pravi, da imajo seje pa ni res: pijejo pa plešejo, gr dobe! Oh, kako je pameten val gospod, da ne gre blizu!—Kakšen potem domov prihaja — sa, me je sram praviti! Zjutraj ga boli glava, slabe le volje, ves dan kriči na nas ženske. Uboga TOŠr JtrHca; že tako je bil plašen ta otrok, zdaj se kar skriva, nič ne govori, kar vidno pojema Ljudje mislijo: "Da pri županu vsega imajo dosti!" Pa najpotrebnejšega nimamo — rodbin skega miru." Gospa nadučiteljeva je vsa zbegana poslušala, 3podobilo se. da bi kaj vmes rekla, toda kaj, da ne bi bilo r.izžaljivo za gospoda župana. Mvala je torej j z glavo, sklepala roke, tfeskala sočutno z jezikom in izjavljala: "Ti jnoj Bog, ti moj Bog! Ali bi vam '.ahko postregla z malinovcem . . ." "Prosim vas, gospa nadučite-jeva, ostanite tukaj ničesar ne noaite! — Ce mi hočete ustreči, nekaj bi vas prav lepo prosila. Vaš gospod je tako pameten mož, najbolj pameten v vsem trgu — moj mož jja močno čisla, čeprav sta si dostikrat na-vskriž. Prosim vas, gospa nadučiteljeva, sporočite svojemu gospodu, da ga prav lepo prosim, naj dopove mojemu možu — bo ::e vedel 'sam, kako — da sta žena in otrok več kakor tista sodnija v oblakih, ki si je ne bodo nikdar prikrokali, priple-sali in prizmerjali. Prisiliti se ne da nobena stvar. Tako pravim: Če je božja volja, dobimo sodnijo v Muhobor, pa če mezinca ne ganemo. Če ne, nas pa 1 udi ne bo konec! Toda v takem živeti je hujše od vic; rajši greva proč obe z Julko — nikdar več naju ne bo videl." Solzi hudournik se je iznova udri po rejenih licih županje. Gospa nadučiteljeva je tresla županji roko in ji obljubljala vse, kar je želela. Poslovili sta se zelo prijatelj-aki in županja je gospo naduči-teljevo za slovo celo poljubila ali na ustni ali na lice, tega se gospa nadučiteljeva že koj po dogodku ni mogla več spomniti preveč je bila razburjena. Nadučitelj je domov prišedši fcnapa narobe,da jimoj sto kron lmam leta, pl tajnik. Za tako n,al0 preveč zahtevajo službe ne povišajo za štirideset" na leto ali recimo v£ai za * trideset - ne vem, fcj J poslušal genljivo historno o obi sku županje in rekel: "Zupan b rad, naj mu izpreobrnem ženo Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program af YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) humor Dvorni zdravnik» Stanley Hewett, telesni nik angleškega krajja noct poklican h hralju ki' bil lahke želodčne krče. — Potem pa brž ptkhJ tarja. Kje so pa vaši bino] —? — ga je vprašal zdr resno. — Ne. — Brž jim brzojavite koj pridejo. Ko je z obema nalogar verjeni sluga odhitel, Je v bolnik z drhtečim glasom: — Gospod doktor, kaj nobenega upanja, da bi gli rešiti? — Seveda ga imam in| tem bolj, ker ste zdravi riba v vodi. — Zakaj ste torej veleli j cati notarja in moje sinoi — Da bi ne bil edini ten ste ¿a nocoj vznemirjali/] je odrezal zdravnik. KAJ vitamini pomeni trine1 v e m u grenki vinu Ako se počutite "iz reda", koč vedno utrujeni, brej ec nervozni, potem bo preiskav diete pokazala, da ne vživat vitaminov. Ako vata hrana buje zadostne količine Vitamii tedaj nimate apetita in vala va je slaba. Takoj ko prične vati Vitamin B-l se vsi nc apetit vrne. Ravno zato je j novi primesek Vitamin B-l k dobro znanemu želodčnemu vilu, Trinerjevemu grenkemu Ako ga kupujete pri vašemu] narju, zahtevajte iiboljUno Javo grenko vino s Vi TISKARNA S.N.P v tiskarska obrt spadajoča dela Tlaka vabila aa veeellce in shode. visiinlce. časnika, koledarja, letaka Ud. v slovenskem, hrvatskem. I ftaiham, angleškem Jealka in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO 8.NJ>. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tfakarno Csaa smerne, unijsko dalo PišUa po informacije aa naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. TEL. ROCKWELL 4SS4 aa maki fronti. naročite si dnevnik PROS Po sklepu 1L redne konvencije se lahke narod na Ust ■ prišteje eden. dva. tri. «tki ali pet članov ^^^^¿¡¡¡V eno letno naročnino, to pa člaai le plačajo pri s^ssmentu »1J tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedal ^ "rok* da Je list predrat sa člane SNPJ. List Presveta |e vala gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čiial lisi vsdr d^ Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bU. SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahval sani. «JJ tednik, bode moral tisti *lan is dotične družine ki £ tako« » naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravn*™«-in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU» stori, tedaj mora upravništvo mižati datum za to vsoto na Cena listu Presveta Jet Za Združ. države I» 1 tednik ln S tednika ln S tednike la... 4 tednike ta 5 Za Clesro ln Chicago 1 tednik ta—i t tednika ln------- S tednika ta........ 4 tednik« ta----------- I tednikov ta..— .........aa-ao JS.-I» _ I 1.....t - t "1— 1 i * Ernp° * _ d#n.rjs Izpolnit* spodaj! kupo«. pritaž^ PO*«;*^ U.IB* Money Order v pismu In si naročite Prosveto. list.SBP^ PROSVETA. SlfPJ. UST So. Lawndale Ave. Chicago. DL Priloženo pešUJam naročnino m Us! Tto,° * I) I-TI^......................CL aruàtr. *t Ustavila tednik ta ga pripižlt. k moji «-"*»1*1 * članov moje družine« , Cl dn^v» *L Ct dn»*tv» it tL dm*"1 41 Cl ZELENI GRADOVI I • Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ (Sa nadaljuja.) Mi Jo moramo sežgati, kajti drugače Je ne moremo umoriti.' Nato smo obšli drevo, toda nje ni bilo videti; nekdo Je rekel: 'Ona je ušla, sfrčala kakor ptička!' toda Runi je odgovoril, da bo ogenj pokazal, če Je to res. Tako smo nasekali vej in malih dreves in naložili veliko grmado okrog drevesnega debla. Potem „mo posekali že več dreveac in jih kupičili okrog drevesa, dokler ni bilo tako daleč naokrog"—in fant je pokazal na kakih petdeset čevljev oddaljeno grmovje—"vse pokrito s kupi vejevja." Občutki, ki so me obhajali spričo tega pripovedovanja, so bili neznosni. Znoj mi je v curkih lil po obrazu; in tresel sem se kakor bi imel mrzlico, tako, da sem moral stisniti zobe, da mi niso šklepetali. "Jaz sem žejen," sem ga ustavil in vstal. Tudi on se Je dvignil, toda ni šel za menoj, ko sem šel negotovih korakov k deset korakov oddaljenemu potoku, kjer sem legel na trebuh, pil vodo v dolgih požirkih in nazadnje namočil v nji svoj obraz. Hladna voda me je poživila, da sam spet dobil svoje občutke pod oblast, nakar sem se vrnil k ognju. "Vi «te potem dravo sežgali," «am «pet «pregovoril. "Skončaj, da bom šal spat—oči so ml težke." "Da. Medtem ko so možje sekali ln kopičili okrog drevesa vejevje, so ženake z otroci nabrala suhega mahnili dračja ln ga nakopičili okrog grmada. Potem so grmado na vseh straneh zažgali in začeli plesati okrog nje, amejoč sa in kričeč: 'Cvri sa, cvrl se, Dldlna hči!' Nazadnje so začele goreti spodnja veje velikega drevesa in plameni so sikali višje in višje; tudi deblo je že gorelo, toda gori nad nižjimi vajami ja bilo že vedno zeleno in mi nismo mogli ničesar videti. Toda plameni so silno prasketajoč sikali vedno višje proti vrhu; in nazadnje se Je oglasil v vrhu, med zelenjem, silen vzkrlk, kakor bi kriknila ptica: 'Abel! Abel!' in potem smo videli, ko Je nekaj padalo skozi vejevje in plamene, podobno veliki bell ptici, ki jo je umorila strupena pšica in padlo v plamene pod drevesom. Bila ja Dldlna hči, kl ja zgorela v ognju in se spremenila v pepel kakor vaša; in od takrat ja ni nihče več videl na slišal." Bila je sreča zame, da je fant hitro govoril in naglo zaključil. &e preden je nehal, sem si zavil glavo v plašč in se stegnil po tleh. Najbrž me je tudi on posnemal, toda jaz tega nisem opazil, kar sem bil gluh in slep za vse, kar se je godilo okrog mene. Moja srce ni več divja bilo, temve£ jedva zaznavno utripalo: spominjam se, da mi je v ušesih čudno šumelo, da aam hlastal po zraku-in da se ja zdelo, da mi življenje uhaja. Ko ja ta strašni občutek napoalad prežel, sem kake pol ura mirno ležal; v tam času je postajala slika zadnjega dejanja strašne tragedije čedalje jasnejša, dokler nisem nazadnje dejansko zrl nanjo in slišal sikanje in prasketanje plamenov, krvoločno cviljenje divjakov in nazadnje praaunljivi klic: "Abel! Abel!" Bilo je strašno in jaz tega nisem mogel več prestajati, zato sem vstal in sa ozrl po svojih stražnikih. Kva-ko je ležal tri korake od mene ln zdelo ae je, da je prav tako trdno apal kot ostali. Moja ura je napočila—ča aem hotel pobegniti. Zdaj sem vedel vse, kar sam hotel vedeti in nisem več imel vzroka, da bi oatal pri njih, mojih smrtnih sovražnikih. Na arečo smo bili precejšen kos pota od njihove vaai do pokrajine peterih gričev, kjer ja živel Managa—tisti Managa, na katerega sem izza vrnitve iz Riolame čeato mislil. Nekaj minut pozneje sem bil že na begu in pot mi je kazala nizka zvezda na severozapad-nem nebu, o kateri mi Je bil zvečer pravil Runi, da kaže pot naravnoat v Managovo naselje. Pokrajina, po kateri sem hitel v teku, je bila gola ln tla razdrapana; nazadnje sem pritekel do kraja, kjer ao bila tU sivkastobela—bila Je bela ilovica—da aa je v zvezdnem soju lahko opazilo vsako temno stvar, ki ae je pomikala preko planota. Tam sem obetal in prisluhnil, če me kdo ne zaaleduje; zaališal sem hitre korake in kmalu nato sem v temi uzrl meglene obrise postave mojega zaaledovalca, ki ja na vso moč tekel proti meni, držeč ai^Uco v dvignjeni roki, pripravljen, da Jo vsak hip vrže. Jaz sem se obrnil ln spet začel bežati. Da al olajšam beg, sem odvrgel svoj plašč. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da «e je razdalja med nama povečala; fant se je bU ustavil, da pobere moj plašč, ki Je tako postal njegova lastnina ln tako zaostal. Toda jaz sem bil že Izčrpan ln tako sva bila kmalu tako blizu skupaj, da je vrgel sulico, ki me Je zadaU v lavo nadlaket. Vedoč, da bi bil nadaljnji beg zaman, sem se ustavil, da pričakam svojega zasledovalca. Kva-ko, kajti on je bil, «e mi je v teku bližal z nožem v roki, da z nJim opravi, kar a sulico ni mogel doseči. Fant je seveda mislil, da bo to mimo grede opravil. Siromak nI vedel, kako brezmočen je bil napram naaprotnlku, ki je poznal umetnost sabljanja; On Ja savada mislil, da se mu tujec zdaj, ko je ob svoj samokres, ne bo mogel upirati. Svojo zmoto ja moral drago plačati! Boj ja bil kratek. Mladenič se je divje zagnal proti meni, toda jaz sem njegov sunek Igraje odbil in nekaj hipov pozneje se mu je moj nož zadri globoko v prša. Fant se je zvrnil po tleh in iz rana se je vlil širok curek krvi ter začel pojiti žejno belo zemljo. Jaz pa sem se z okrvavljenim nožem v roki obrnil proti ostalim zasledovalcem, katerih pa v resnici ni bilo, kajti Kva-ko se je bil najbrž podal na zasledovanje, ne da bi bil zbudil svoje tovariše. V tem sem zaališal težak vzdih; Kva-ko še ni bil mrtev. Sklonil sam sa k njemu ter mu še enkrat zasadil nož do ročaja v telo., Potem pa, ko sem videl, da la ni nobenih drugih zasledovalcev za menoj, sem pobral svoj plašč ter se napotil za zvezdo na severozapadnem nebu. < Dvajseto poglavje Borba z Indijancem*in zmaga je vplivala name kakor požirek starega vina in nekaj časa nisem čutil ne svoje velike izgube, niti rane. Toda to vzhičenje je trajalo le malo časa; ote-kajoča rana ma je začela žgati in izguba krvi me je tako oslabela, da bi imeli Indijanci prav lahek opravek z menoj, Če bi me bili došli; toda njih ni bilo in jaz sem počasi, z veliko težavo nadaljeval svojo pot. Nazadnje, ko sem prišel nekoliko k sebi ter se iznebil bojazni pred zasledovalci, ja moja stara bolečin^ oživela z vso silo, da mi je bilo kakor bi imel vsak hip zblazneti. Rime, tega krasnega bitja ni bilo več; vse, kar je ostalo za njim, je bilo malo pepela. Ka-. ko neusmiljeno! Kako kruto! Toda jaz sem vedel o vsem tem poprej — o neizprosnem zakonu narave in potrebe, proti kateremu je vaak upor neamiseln: ob spominu nanj me je bila često napadla melanholija; toda zdaj se mi ja videl krut nad vsako krutost. I (Dalja prihodnjič.) Muhoborci t* Fr. M Učinek! Sedmo poglavje NAJNOVEJŠE VESTI (Nadaljevanje.) / | "Ce jih dobim v roke, aakra-menske falote . . " le rohnel župan. "Ali jih ne pozna*?" ae je začudil tajnik. "Glej, pa sem mislil, da si jih sam najel! Veš, zaradi dviga sodnih opravil . . ." ••fiema, kaj bi norce bril," k« je nejevoljno zavnil župan. Ustavil se je pred nJim. "Ne vem. kaj me vedno ¿pikaš s sodnijo. Mar ti ni všeč, da dobi Muhobor aodnljo? Alt al občinski tajnik ali ne. ko tnkorekoč nasprotuješ očitnim koristim tr«a?" "Župan, imej pamet!" je rekel tajnik. "Na tak način ne dobimo nikdar sodnije, razen če posta ne Krunoslav Batič pravoaodni minister. Saj gospodje tgoraj. ki imajo stvar v rokah, niso tepci." "Zakaj bi ne dobili sodnije* Edini zadrtek je prenizko štev i In toiba in pravd. Tn število pa /daj raste, Izredno •aste!" "Ali za koliko /aaa. župan* Saj vidiš, že «daj ae nikomur več ne ljubi letati v Luče. kjer ga gledajo kakor ktavo s klobu kom. Vem, da aa tebi tudi že upirajo te komedije! Le brivec, edtpi brivec skrbi še za dvig sodnih opravil." "Saj je plačan za to," je rekel župan. "Se že še naveličaš plačevanju," je pripomnil tajnik. "Ali res misliš, da sa vam viaoka gosposka usede na vato predpust-ne tožbe? Drugega Muhobor pri vsem tem ne bo dosegel: nesmrtno se bo osmešil pred širnim svetom do poznih rodov. Sodnije pa ne bo dobil. Kvečjemu norišnico!" "Bomo videli!" ie rekel župan. Poslanec nam jo je obljubil. . Zato ne odnehamo pa ne odnehamo. — Sicer pa, kdor te sliši in tvoje besed,, bi lahko mlalil, da prav ti in nikdo dru gl ne tiči za onim prijaznim pi smom brez podpisa.*' "Bi ae mi pač Skoda zdelo čr nila In papirja," ac je zakroho-tal tajnik, "še pisal ti bom. kar ti lahko naravnoat |wvem v U ce! — Kje so pismo skovali, ni težko uganiti. Le dokaza nimaš, da jih primeš" "Ali tudi ti misliš tako. da sta ptsmp in kravjek it Istega vi ra?" "Kako pa , drugače' Kravjek, to je tako, kakor bi bili pustili pueetko. Ono hoč so U cepljen ca porezali —• to je tudi njihova oeebna stroka " "Prokleti lumpje pa kako zdaj vkupe drže! Nič več se ne totarita med aabo, rokomavha. Čakaj ta, vaju že še dobim v pest, pa če aam ponoči stražira okoli hiše! — Ali it treba kaj podpisati?" "Tukaj le vpraša luška sodnija, kdo naj bo za aovaruha Škr-jančevim sirotam? Koga naj nasvetu jem, kaj pravit?"