3 / IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto II. štev 67. TRST, SOBOTA 1. APRILA 1950. Cena 15 lir - 5 din PREBIVALCI CONE B STO odgovorite NE titofašistom! P°ziv SIAU Slovencem, Hrvatom in Italijanom cone B - Koga predstavljajo tondovi "socialisti„ in "krščansko - socialnam skupina - Volivna nasilja ‘tič °Vansko " italijanska antifaši-J» unija je naslovila prebival-tone B naslednji poziv: O' spominjate, da se je Slo-- italijanska antifašistična J* ustanovila na osnovi bratstva «Slovan, in Italijani STO, ljud-i, ueuiokracije, socialnega naprea-y8 “Rru med narodi. *l»v Se tpoouinjate tudi, da so se 4*uski jn italijanski pripadniki ii Cistične unije tri leta vtraj-odločno borili za te ideale, n.TNCč ječo in preganjanje. Toda '6 odločno borili za te «loZ* j«0 ™ tfJ^a klika je že dalj časa pri- ik, '*■*<« izdajstvo, ki ga Je napoli. Zvr$ila in pokazala svoj pravi * ^sovražnice ljudstva. Zapustila •tiei 0 mednarodno socialistično tilio/ *n prešla v imperialistični Zc Pod vodstvom Trumana, l-g.Babič, Beltram, Laurenti, t| )?nio- Gobbo in ostali izdajal-4pij°ni ne predstavljajo več 'kit istične unije. Ti zločinci so, ii, Pajoč zavezništvo z imperialisti demokracijo, svobodo, so-l,. ^*Ul, ker imperializem zanikuje ^^demokracijo, svobodo in so- \t°Vska tolpa Je s svojim preho- v imperialistični tabor I. ‘Vom Trumana izdala mir, pod ker ^ u"i irumana izdala mir, ker ^j^odovina dokazuje, da impela ~eni pomen Ja vojno, da povzro-(, ®Jne in živi od vojne, lil **a titovskih špijonov in mo-ttfj 'J Je s svojo združitvijo z im-iiy[*lls*i izdala ne samo slovansko-sko bratstvo, marveč bratti iBv$ch narodov sveta, ker voj-'tai v°Jna propaganda sejeta so-$ ,vo med narodi, i,. svojo vojnohujskaško politiko skl izkoriščevalci ljudstva iz-lir)?v|Jaj° ljudstvo stradanju, za-delavce, kradejo kmetom in in, medtem ko si kupujejo titubile in gradijo vile, puščajo ili brez nege, starce brez zdra-v hi$ne gospodinje v obupu zali Neprestanega pomanjkanja. ,| ^AVCI IN KMETJE. SLOVEN-W*1RVatI 1N ITALIJANI, DEBATI CONE B! y, iprila bodo volitve. ko>v :* dolžnost je voliti proti ta < ljudski fronti Babičev in '*kv ov’ LaurentiJev in petro- NE! Oddajte prazno glasovni *zdržujete se glasovanja! U-im ** tako, da bo glasovnica raz->ljena! "io tako boste pokazali svoj do sovražnikov slovansko-Hv, skega in mednarodnega bratih ' demokracije, miru, t. J. idealu,Slovansko - italijanske antifa-7c°e unije. AnÌVANSKO • ITALIJANSKA ^ * 1FAS1STICNA UNIJA STO ščansko socialno skupino kot «po-1 noči se bi teh predrznežev najbrže družnico» Democrazie Cristiane in je s tem svoje zaveznike ugonobil, ker je pokazal preveč marljivosti v ustvarjanju videza, da je ta skupina resnično ojpozicijska. Poleg tega pa se po coni B odvijajo prečudni dogodki, ki nam dokazujejo, da so začeli titofašisti u-porabljati jpoleg terorja in nasilja tudi bombončke, da bi spravili prebivalstvo voliti «ljudsko» fronto ali eno izmed kriptotitofašističnih strank. V neki celici titofašistične stranke so dejali, da morejo priti v cono B vsi, tudi kominformisti. Ob belem dnevu se to lahko zgodi, toda po- Poziv ES delavcem cone B Zveza enourni sindikatov STO je naslovila delavcem cone B naslednji poziv: Po preučitvi položaja, v katerem se nahajajo delavci cone B STO in po ugotovitvi važnosti, da se delavci nega področja morejo svobodno organizirati v enotno in razredno organizacijo, Zvezno tajništvo opozarja delavce na razbijaške manevre «akcijskega sindikalnega odbora», ki vsiljuje istrskim delavcem, uporabljajoč državno politično policijo in ravnateljstva podjetij, razbitje vsake veze z delavci ene A STO, zahtevajoč od njih dvig «sindikalne» izkaznice organizacije, ki jo plačujeta in vodita jugoslovanska vlada in izdajalec Salaj. Zato je Zvezno tajništvo sklenilo, da bo smatrajo za veljavne tudi v 1. 1950. izkaznice, ki jih je Zveza ES STO izdala za 1948-49. Pošilja svoj bratski, topli in solidarni pozdrav vsem delavcem cone B, pozivajoč jih, naj pospešijo borbo proti «dajalcem* Salajevega tipa, za enotnost delavskega razreda STO ob strani delavcev vsega sveta, ki so združeni v slavni Svetovni sindikalni zvezi. Tajništvo Zveze Enotnih sindikatov STO Q^juje tli. ■Dttlian 1 XXX se v coni B «volivna l(l^9*tlja». Na plan je prišla nova bi **8 zakrinkana stranka, ki naj Uv0ne da bodo volitve resili* 0 demokratično izražanje ljud-b>vVùlje. Po ukazu Beograda so h,, tako kot Fondevo socialistično 111 1° ust*novil stoka> »o, skupaj «krščansko - social-Ht U^in°, ki se je predstavila na v Koprskem okraju. % , Bovili so jo nekateri duhov- 6u'ki so najbrž kot v Jugoslaviji . direktivo Vatikana, naj soli s titofašističniml oblastmi spomnila Nanosova banda Zelo značilno je, kako «volijo» kandidate za listo «ljudske» fronte V neki slovenski vasici pri Kopru so brez vednosti prebivalstva «izvolili» za kandidata znanega udbovca Antonia Rizza, potepuha, pretepača in protiljudskega elementa. Po drugi strani pa so titofašistične oblasti poklicale neko ženo in ji dejali, da so jo «predlagali» kot kandidatko. Prvotno je skušala odkloniti to odgovornost. Nekaj dni nato pa je morala sprejeti kandidaturo pod pretnjo izgube zaposlitve. Njihova volivna zborovanja so zelo slabo obiskana. Ljudstvo se za njih ne briga in le z muko spravljajo na svoje shode nekaj desetin ljudi. Tako se je dogodilo Beltramu, ki je imel v Škofijah II. «vo-livni shod» pred 60 ali 70 ljudmi. Prav tako je v Škofijah if. poskusil «srečo» ■ titofašisticni huerarn ! Vatovac Ernest - Amauei, katere- 1 mu je pičlo število poslušalcev z nezanimanjem in molkom sledilo, ku je stresal svojo «jezo» na komin-formiste, Sovjetsko zvezo in tabor miru. 22. marca pa je imel volivni govor v Strunjanu že za časa stare Jugoslavije znani trockist, Srečko Vilhar. Njegovim besedam pa ljudje niso verjeli, tako da ga je nek delavec pogumno vprašal, kaj je z mesom, sladkorjem, nakaznicami za kmete, itd. Vilharju je bilo spričo postavljenih mu vprašanj zelo nerodno. Se toliko bolj, ker so prisotni ljudje navdušeno ploskali delavcu in njegovim besedam. Na istem zborovanju je spregovoril tudi titofašistična marioneta socialistične stranke STO, Fonda, ki je lišču in osvoji želiji po imenova-gobezdal o svojem opozicijskem stanju guvernerja. Ljudje ]?a ga niso poslušali, ker predobro poznajo bistvo njegove «socialistične» stranke titofešističnega kova in njegovo kariero agenta titovskih fašistov. Sedaj pa skušajo imeti «volivne» shode ob sobotah. Toda tudi ta način vabe jim ni uspel, ker so prebivalci cone B postali pravi «dezerterji». V Pobegih ho skušali pri- vabiti na «volivni» shod ljudi z neko filmsko predstavo. A tudi ta način shoda jim je spodletel, ker so bili prisotni samo nekateri pobiči. Začeli so obljubljati najraznovrst-nejše dobrine. Prebivalcem Sv. Antona so dejali, naj volijo za «ljudsko» fronto, češ da bodo tako prejeli dovoljenja za izvažanje v cono A. P drugi strani pa obljubljajo ceste, zgradbe, itd. Vedno bolj pa se opaža, da se Slovenci. Hrvati in Italijani cone ZAOSTRUJMO NAŠO BORBO ZA MIR 15. in 16. aprila bo v Trstu konferenca partizanov miru TČ yfJJKQ Vžfcsjjp /a našem ti$fa Raznašale! liska le pogumno na delo! TRST — Zadnja spomenica Svetovnega odbora partizanov miru, v kateri se zahteva prepoved atomske bombe je našla širok odmev med narodi vsega sveta. Vse človeštvo se danes v polni meri zaveda velike važnosti vsakodnevne borbe za mir, ki jo vodijo milijoni in milijoni partizanov miru v svetu. Delovanje tržaškega odbora partizanov miru pa nikakor ne zaostaja za ostalimi odbori v drugih državah. Borba za mir je v našem mestu še posebno važna, ker hočejo tuji imperialisti ustvariti prav v Trstu svojo vojaško bazo. V lem tednu so se pričele priprave za organiziranje konference partizanov miru. ki bo 15. in 16. aprila v dvorani Kina ob morju. V ok- li pripravljajo odgovoriti Ne titola- | viru teh priprav se vršijo po okra-šistični politiki, ker vedo, da bodo : jih, tovarnah in posazemnih vaseh samo tako pokazali svoj odpor do I krajevna zborovanja, kjer si ljud-teh izkoriščevalcev ljudstve. ; stvo voli svoje delegate, ki se bodo udeležili konference. Med delegati in povabljenci za to veličastno konferenco pa so tudi somišljeniki drugih političnih skupinah, ki se istotako zavedajo važnosti tega mogočnega pokreta in njegovih človekoljubnih ciljev. Obramba miru je dolžnost vsakega človeka, ki mu je v resnici pri srcu dobrobit vsega človeštva, ne oziraje se pri tem na katero koli politično ali versko pripadnost. Tržaški odbor partizanov miru je poslal pozdrave vsem jugoslovanskim emigrantom v inozemstvu, ki so se morali umakniti naraščajočemu policijskemu terorju Rankovi-čeve UDBe. Ti emigranti so namreč danes resnični in edini predstavniki jugoslovanskega pokreta partizanov miru, ker je takozvani odbor partizanov miru v domovini !e j leglo največjih sovražnikov miru j Čakajo vas bogate nagrade: 15-duevno bivanje*v eni izmed dežel ljudske demokracije, ^Lambretta, radio aparat, kolo, nalivna peresa inj zapestna ura Center za širjenje tiska KP STO, da se uspešno izvedejo sklepi,, ki Jih je sprejela zadnja konferenca za širjenje tiska, ter da se vzpodbudi tekmovanje med tovariši in prijatelji demokratičnega tiska z nagrajevanjem onih, ki se bodo na tem področju dela še posebno odlikovali, otvarja NATEČAJ ZA SIRJENJE TISKA, KI* BO OD 15. APRILA DO 15. JULIJA t. I. Za natečaj razpisuje TRI NAGRADE: prva nagrada na izbiro in sicer: brezplačno bivanje za pn-lično 13 dni v eni izmed dežel ljudske demokracije ali pa eno «Lam-bretto»; tretja nagrada: nalivno pero prvovrstne znamke. N abrade pripadajo prvim trem, ki bodo v teh treh mesecih razprodali največ- TITO PRISTOPA K SREDOZEMSKEMU VOJNEMU BLOKU IMPERIALISTI NAVDUŠENO PLOSKAJO TITU in njegovim zlaganim vplivnim rezultatom SOFIJA — Preteklo nedeljo so bile v Jugoslaviji volitve v «ljudsko» skupščino in v dom «narodov», Komentarji reakcionarnega tiska nam z vso jasnostjo prikazujejo značaj m pomen teh volitev, ki jih je že za časa volivne kampanje radio London označil kot «korak naprej k demokratizaciji Jugosalvije». Vsi časopisni trust! so se na široko razpisali o teh volitvah in so hoteli zbuditi zanimanje za to tragično burko, v kateri ni prišla do izraza resnična volja jugoslovanskih narodov. Komentarji titofaši-stičnih listov se ujemajo s komentarji reakcionarnih listov. Eni in drugi poudarjajo, da je jugoslovansko ljudstvo glasovalo proti Krem-' lju In «moskovski dogmi», za svojo «neodvisnost». Eden izmed najbolj reakcionarnih angleških listov «Daily Telegraph» piše, da so «Jugoslovani dokazali, da imajo rajši titovsko politiko od vsakdanje o- ITALUAMSKI DELAVCI V PRVIH VRSTAH BORCEV ZA MIR Svinčenke Scelbove policije so povzročile^nove^delavske žrtjve Solidarnost tržaškega delovnega ljudstva - Fašistični izgredi v San Severo - Odločen odgovor ljudstva - Razkrinkanja v parlamentu Vdajanje ljudstva ln za utrje-V* »ozicij titovskih imperiali- ■ Vs6 agentov. Na vsak način pa a zadevščina s to stranko pre-X Bitolo izumetničena, da bi se t f11 člani Politbiroja KPI tudi Xai°8llatti. Povabilu FKMI so se |Xe,,e (udi številne mladinske de-Sle ,* iz Inozemstva, ki so prilliti v^Ujanskim mladim komuni-Vkjgrbene pozdrave in izraze TW^ne solidarnosti. Irlaška komunistična mladi-Xy 1® laraze borbene »olidar-clana Izvršilnega komitete Zveze komunistične mladine, tov. Blažina in Crevatin sta v svojem pozdravu obrazložila bedno stanje, v katerem se nahaja tržaška mladina, ki se bori proti vsakemu barantanju našega ozemlja ter za boljšo in srečnejšo bodočnost. Ob splošni pozornosti delegatov sta razkrinkala teroristične metode, ki jih izvajajo titofašisti v coni B nad mladino In delovnim ljudstvom. Referatom so sledile številne in plodovite diskusije mladih delavcev, kmetov in študentov, ki so dale važen doprinos za določitev smernic bodočega organizacijskega in političnega delovanja vse demokratične italijanske mladine. Angleški znanstveniki so proti atomski bombi LONDON — Trinajst angleških znanstvenikov, kt se bavijo z raziskovanji atomske energije se je javno izjavilo za ukinitev atomske bombe. Obenem so odbili vsako na-daljno sodelovanje pri izdelavi atomskega orožja. svojem Desnem brezupu obudili pripaomki MSI, V mestecu Sun tic-vero (Foggia) so hoten temkajsnji mišmi proslaviti zloglasno obletnico ustanovitve stranke. Prišlo je uo spopadov med fašisti in množico o-gorvenega prebivalstva. Policija ,e seveda aretirala edino le delavce, dočim so imeli fašisti povsem preste roke in največjo policijsko pomoč. Pobesneli škvadnsti so vdrli v sedež KPI ter ga razdejali, dočim je policija istočasno streljala m ranila večje število delavcev. To nasilje je zahtevalo novo človeško žrtev v osebi nekega Michele Di Nunzio, ki je v bolnici podlegel ranam. Naraščajoči policijski umori so imeli svoj odmev tudi v italijanskem parlamentu, kjer so komunistični in socialistični jposlanci postavili demokristjansko parialentar-no skupino pred lastno odgovornost, Poslanec tov. Corol je dal v parlamentu točne podatke o naraščajoči bedi in brezjjoselnosti v Abruzzih, ki so privedli do narobne stavke. Orisal je potek dogodkov v Dentelli in sovražno zadržanje policije, ki je brez vsakega vzroka streljala na delavsko množico, vračajočo se od narobne stavke. Se druge dokaze o policijskem terorju sta doprinesla tov. Spallone in socialist Perrotti ter celo poslanec Lopardi od PSU (Partito Socialista Unitario). S tem so podrli celo vrsto laži in prevar, s katerimi je skušala prodreti klerolaši-stična vladna večina, da bi tako o-irravičila pred narodom zločinsko delovanje Scelbove policije. Kljub naraščajočemu terorju policije in provokacijam veleposestnikov pa se nadaljujejo j?o vsej Italiji narobne stavke in manifestacije kmetov in brezposelnih. Prav te dni se je zakšljučila z veliko zmago dolgotrajna borba poljedelskih delavcev v provinci Brescia, kjer so veleposestniki pristali na sporazum, s katerim so delavci dosegli znatna zboljšanja. Tudi tržaško delovno ljudstvo je z ogorčenjem obsodilo protiljudsko in protiustavno politiko klerofaši-stične De Gasperijeve vlade. KP STO je kot prvi poslal italijanskemu delovnemu ljudstvu resolucijo solidarnosti, v kateri poudarja, da so italijanski delavci in kmetje danes v prvih vrstah mo- gočne armade miru ter da je vsak njihov korak naprej, obenem velika zmaga za vse miroljubne sile v svetu. Vsi tovariši, demokratične organizacije, antifašisti, Slovenci in Italijani pošiljajo bratska voščila in izraze iskrene solidarnosti vsemu italijanskemu delovnemu ljudstvu, slavni KPI, Spošni italijanski zvezi dela, vsem družinam padlih žrtev ter vsem, ki zaradi svoje iskrene ljubezni do svobode, ječijo v De Gasjierijevih zaporih. Slične resolucije so poslali, Slovensko hrvatska prosvetna zveza, pristaniški delavci, delavci in nameščenci ILVA, komunisti Tovarne strojev, prebivalci frakcije Judo-vec v Barkovljah ter prebivalstvo drugih mestnih predelov in pode-željskih vasi. olike ruskega komunizma». Isto pravi «Borba», ki je napisala, da so «Jugoslovani glasovali za Tita, za sedanjo ureditev, proti komm-formističru politiki». Vsekakor so te primerjave zelo značilne za titofasistično politiko. Utovci in njihovi imperialistični gospodarji so v resnici hoteli napraviti iz jugoslovanskih volitev protisovjetsko in protikomunistično manilestacijo, manifestacijo odobravanja titovske jpoiitike prodajanja interesov Jugoslavije monopolističnim trustom ZDA in ostvar-jenja strateškega oporišča proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in naprednemu svetu. V resnici pa se je opazilo, da so bile te volitve najnedemokratičnej-še volitve na svetu. Tajnost glasovanja ni bila zagotovljena, ker je moral vsak volivec voliti pred vo-livno komisijo, ki je prežala nad vsakim volivcem. Titofašisti so celo organizirali skupne volitve prebivalcev enega poslopja ali blokov hiš. Poleg tega je treba pripomniti, da ni imelo volivne pravice preko 100.000 ljudi, ki ječijo j?o ječah in koncentracijskih taboriščih Jugoslavije, medtem : ko je tik pred volitvami Rankovič | izpustil iz zapora na tisoče usta-ških, belogardističnih in četniških zločincev. V volivni kampanji in za časa volitev so titofašisti uživa- j li vsestransko podporo reakcionarnih cerkvenih krogov, ki so pozivali vernike, naj volijo titovske kandidate. Kljub temu pa se je opazilo, da je skoraj 7 odst. volivcev glasovalo proti titofašistični politiki. Ako so morali sami titofašisti priznati tako število opozicijskih glasov, po-menja, da so morali svoje rezultate temeljito «prekontrolirati pred njihovo dokončno objavo. Saj je znano, da so titofašisti vedno z veliko naglico objavljali rezultate, ki so bili njim v prid. Po drugi strani pa se opaža, da so titofašisti po odstranitvi «nesporazumov» z grško monarhofašistič-no vlado preko izdajstva grških demokratičnih sil in z De Gasperijevo klerofašistično vlado z barantanjem na račun žlvlenjskih interesov slovenskega prebivalstva Trsta, pristopili k aktivnemu delu za sklenitev sredozemskega vojnega bloka z Grčijo. Turčijo in Italijo. Titov posredovalec v teh pogajanjih je bil ameriški poslanik v Beogradu, Alien Zelo značilno je tudi, da se je takoj po Allenu podal iz Trsta v A-1 tene in nato v Ankaro tudi načel- j nlk ameriškega glavnega stana, gen. Collins, medtem ko se je pred dnevi mudil v Rimu tudi turški zunanji minister. Na vsak način skušajo torej imperialisti snovati nek napadalni pakt tudi v sredozemskih deželah. V tem paktu bi morala 1-grati vidnejšo vlogo vprav titofa-šističnega razbojniška tolpa. MILOŠ KODRIČ Razprava proti skupini titovskih diverzantov SOFIJA — V četrtek se je začela sodna razprava proti skupini 20 bolgarskih in 6 jugoslovanskih diverzantov, špijonov in saboterjev, ki so iiripravljaU atentate na bolgar- akcije in vršile vohunsko službo zu imperialiste in tltofašistično kliko. Javni tožilec je tov. Pelko Petrin-ski. ------ TUDI FINSKI pristaniščniki nočejo nove vojne VAŠA (FINSKA) — Pristaniški delavci te luke so izglasovali resolucijo solidarnosti z italijanskimi in francoskimi pristaniščniki, ki se borijo za mir. ------ Francoski gen. Revers bo postavljen pred sodišče PARIZ — Preiskovalna komisija francoske narodne skupščine je zahtevala naj se uvede sodni postopek proti bivšemu načelniku Glavnega stana francoske vojske gen. Rever-su, kakor tudi proti višjima oficirjema, gen. Maslu in polk. Bravele-tu, ki sta zapletena v znanem škan ske vladne predstavnike, sabotažne | dalu prekujpčevanja z orožjem. .e število izvodov lista ■l'Unita», začenši od minimalnega števila 1200 izvodov skupno. 3 NAGRADE: prva nagrada na izbiro in sicer: brezplačno bivanje za prilično 15 dni v eni izmed dežel ljudske demokracije ali pa ra-diski aparat; tretja nagrada: nalivno pero prvovrstne znamke. Nagrade pripadajo prvim trem, ki bodo v teh treh mesecih razprodali največje število izvodov lista sil Lavoratore», začenši od minimalnega števila 400 izvodov skupeo. 3 NAGRADE: na Izbiro in sicer: brezplačno bivanje za prilično 15 dni v eni izmed dežel ljudske demokracije ali kolo. ali pa zapestna ura. Nagrade pripadajo prvim trem, ki bodo v teh treh mesecih razprodali največje število izvodov «Dela», začenši od minimalnega števila 360 izvodov skupno. PRAVILNIK 1. Kdor namerava tekmovati, se mora vpisati na svoji sekciji ali v tovarniškem lentru za širjen e tiska. Odgovorni referent bo moral skrbet- za kontrolo ter pošiljati podatke O* rednjemu centru za šlr'en'e tiska, rta se omogoči objavo teritorialne lestvice. 2. Na podla«! prejetih podatkov, bosta «Delo» in «Lavoratore» objavljala vsak mesec vrstni red najboljših razprodajalcev. 3. Sekcijski centri za širjenje tiska naj dvignejo na Osrednlem centru za širjenje tiska (elica Montec-chl 6) tiskovine za evidenco razproda Jalce v. isto tako naj dvignejo te tiskovine pri sekcijsklh odborih tudi celice. «. Celični referenti za širjenje tiska bodo sestavljali tedenske poročila, Irt Jih bodo Izročili sekclj-skemu centru za širjenje tiska ter istočasno dvignili nove tiskovine. Poročila vseh celic pa morajo sekcijski centri takoj dostaviti Osrednjemu centru za širjenje tiska. Za morebitna pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na Osrednji center za širjenje tiska, ki Ima svoj sedež v ul, Montecchl 6, II, (pri upravi lista «Il Lavoratore), Posnemajte! Tov. Zuljan Justo, gostilničar Iz Ricmanj Je daroval za «Delo» In «Il Lavoratomi lir 1 030. POSPEŠENI KORAKI K URADNEMU PRIZNANJU NESRAMNEGA BARANTANJA V zadnjem času se odvijajo «pre-1 B, jpolk. Lenac. Poleg tega je jugo-čudnl» dogodki. Medtem ko j?o eni i slovanska vlada poslala Rimu strani titofašistična in De Gasperi- ! jeva vlada demagoško zagotavljata, da se ne bosta odrekli pravici do STO itd., si po drugi strani prizadevata uradno potrditi sporazum, ki sta ga sklenili pod pokroviteljstvom in pritiskom ameriških imperialistov za razkosanje STO v smislu priključitve cone B k Jugoslaviji, prepustitve uprave cone A Italiji in nadaljevanja anglo - ameriške zasedbe. Zato vidimo, da si beograjska in rimska vlada izmenjujeta note, v katerih predlagata neposreden sporazum. Italijanska vlada predlaga «sporazum» na podlagi gospodarske združitve obeh con. Uradno se je torej odrekla tristranski noti o priključitvi celotnega ozemlja k Italiji in se poteguje samo za neke | dejstvo, ki ga titofašisti, klerofa-gospodarske pravice. Titofašistična j šlsti in imperialisti skušajo na noto, v kateri predlaga, naj se začnejo pogajanja za «rešitev» tržaškega vprašanja na podlagi obstoječega stanja. Kaj nam povedo vse te note in ti predlogi jugoslovanskih in italijanskih vladnih krogov? Ako pogledamo za krinko vseh visokodo-nečih zagotavljanj in zahtev, opazimo le eno: obe vladi sta se popolnoma odrekli STO, interesom prebivalstva slovenske, oz. italijanske narodnostoi in sta prešli na stališče, da so za okrepitev borbe proti komunizmu in Sovjetski zvezi pripravljeni na vsako žrtev. Sedaj ni in ne more biti več dvoma, da je vprašanje razkosanja STO, popolnega preziranja mirovne pogodbe in miru v' svetu, že postalo ima ta obisk jpovsem druge cilje Gre namreč za obravnavanje vprašanja vojaške pomoči Turčiji in organiziranja vojaškega sredozemskega bloka. GOSPODARSKO SODELOVANJE med SZ in LR Kitajsko MOSKVA — Agencija Tass poroča, da je bil te dni dosežen sporazum za ustanovitev dveh kitajsko — sovjetskih industrijskih družb Zb petrolej in kovine. S tem bo znatno pospešen razvoj kitajske industrije vlada pa je že pred časom preko svojih indipendentističnih agentov predlagala to «rešitev», ki jo je te dni ponovno sprožil koljač cone VOLITVE V CONI B SO NASTAVLJENA PAST Najnovejša titofašistična spomenica italijanski vladi nam na naj-nazornejši način dokazuje, kakšnega pomen« so bližnje «volitve» v coni B. V neki točki spomenica pravi: «Jugoslovanska vlada želi sporočiti italijanski vladi, da ni mogoče priti do sporazuma med obema državama za rešitev vprašanja STO, če se postavljajo povsem neupravičene iredentistične zahteve po Jugoslovanski coni STO». V tej zvezi je potrebno jpouda-riti, da je jugoslovanska vlada po polnoma zamolčala dejstvo, da italijanska vlada «postavlja iredentistične zahteve» po Trstu in coni A STO. 3 tem odstavkom jugoslovanska vlada priznava torej, da se poteguje samo za odbijanje «iredentističnih zahtev» po jugoslovanski coni STO in s svojim molkom o Trstu in coni A «de facto» priznava italijanski vladi «pravico» do Trsta. Vse to je torej eden izmed korakov za uradno priznanje barantanja, ki ga nihče ne more za nikati. Nas pa zanima ta spomenica iz gledišča cone B, ker dokazuje, da so bližnje volitve v coni B uprizorjena provokacija proti prebivalst- vu cone B, ki si zeli mir, svobodo, demokracijo, imenovanje guvernerja združitev obeh con in odhod okupacijskih čet. Volitve v coni B bi morale, po zamisli titofašistov zapečatiti dejansko stanje priključitve cone B k Jugoslaviji, dejansko stanje faši-stizacije tega področja, popolnega preziranja osebne in kolektivne svobode, zatiranja delavcev, kmetov in ljudi svobodnih poklicev. Jasno je torej, da mora prebivalstvo cone B odgovoriti proti tej provokaciji, s katero titofašisti nameravajo še ostreje zasukati svoj teroristični režim v coni B. Odgovoriti morajo tem manevrom z nastopom, ki se jim zdi najbolj pri- Visokošolci zasedli univerzo v Pisi PISA — V znak protesta proti znatnemu jjovišanju šolskih taks so univerzitetni študenti zasedli poslopje tamkajšnje univerze. V tej borfbi so s študenti solidarni tudi delovni sloji, ki jim nudijo stalno pomoč v hrani. Policija je obkolila poslopje. meren v vzdušju nečuvenega policijskega, gospodarskega, moralnega terorja. Komunistična partija bTO je dovolj jasno pozvala vse prebivalce slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti, naj ne glasujejo za sedanji diktatorski in policijski režim. Naj glasujejo NE, naj na glasovnici napišejo svoj srd proti terorju in titofašizmu, naj napišejo svojo željo j?o najboljši rešitvi iz sedanjega stanja: imenovanje guvernerja, odhod okupacijskih čet in združitev obeh coni. Prebivalci cone B naj titovcem in njihovi zločinski proit ljudski politiki odgovorijo NE, naj se vzdržijo glasovanja, naj napravijo vse, samo da bodo primorani razveljaviti glasovnice. Naj bo to torej izraz teženj in želja Slovencev, Hrvatov in Italijanov cone BI PREBIVALCI CONE B, TITOVCEM IN NJIHOVI POLITIKI ODGOVORITE NE! Najmanjše odobravanje njinove politike in njihovega terorja je odobravanje vojne, priključitve k Jugoslaviji, barantanja, zavezništva z imperialisti, ki grozijo z atomsko bombo! ODGOROVITE NE! Naj bo vaš NE odgovor volivni provokaciji! uradni način podtakniti prebivalstvu STO. Večkrat smo ugotavljali, da je imperialistom Trst prepotreben kot strateško oporišče proti Sovjetski zvezi, revolucionarnim pokretom v Italiji in Jugoslaviji. Prav tako jim je prepotrebno prijateljstvo in zavezništvo Tita z De Gasperijem, ki bi morala biti «stebra» vojne provokacije in jutri najboljša voditelja topovskega mesa Zato imperialisti zahtevajo od svojih hlapcev, naj sklenejo zavezništvo in naj odpravijo vse morebitne nesporazume. Zato so Titu in De Gasperiju zapovedali svojo «rešitev» tržaškega vprašanja, kakor so pred časom zapovedali Titu in grškim monarhofašistom «rešitev» sporov med Grčijo in Jugoslavijo Toda prebivalstvo STO bo spregovorilo svojo besedo o tem vprašanju, saj je to zelo logično, čeprav skušajo titofašisti in klevofašisti popolnoma irozaDlti na to dejstvo. Prebivalstvo STO bo reklo imperialistom in njihovim hlapcem, da hoče mir, ne pa nevarnosti, da bi prva atomska bomba tretje svetovne vojne padla prav na Trst in ga izbrisala iz seznama mest v svetu, odhodom vseh okupacijskih čet in In mir se bo na tem ozemlju zagotovil z imenovanjem guvernerja, združitvijo obeh con. Ameriške pošiljke orožja za Evropo WASHINGTON — Uradni krogi potrjujejo vest o natovarjanju ameriškega orožja za države, podpisnice Atlantskega pakta. Natovorjene ladje bodo odplule iz ameriških pristanišč verjetno že prihodnji teden. Gen. Collins nadaljuje svoje «obiske» ANKARA — Začetkom tega tedna je prispel v Ankaro gen. Collins, načelnik Glavnega stana ameriške vojske. Uradni krogi pojasnjujejo to potovanje kot inšpekcijo ameriške misije v Turčiji. Dejansko pa PAZITE na orožje! Oblasti so se pod pritiskom javnega mnenja začele zanimati za čiščenje smrtonosnega orožja, ki jc tu pa tam razTrešend~po“vsej coni A. Začela se je širokopotezna kampanja, ki bo morala zajeti vse prebivalstvo in s katero bodo jpoučili predvsem otroke, naj se izognejo nevarnostim. Te dni so začeli obiskati šole za to določeni funkcionarji, ki orisujejo otrokom nevarno orožje in jih pozivajo, naj se ne dotaknejo kakršnega koli predmetu, ki bi vzbudil sum. Tej akciji se mora pridružiti vse prebilvalstvo, da se obvaruje ne samo naše otroke, marveč tudi odrasle. Naš list poziva vse Slovence, naj skrbno pazijo na svoje otroke, naj sl vtisnejo v spomin vse vrste orožja, ki so naslikane na tiskanem lepaku, ki ga te dni razdeljujejo in naj nemudoma Javijo vsako najmanjšo najdeno razstrelivo najbližji policijski postaji ali pa naj po telefonu pokličejo številko 23. Bodite previdni! Nè dotikajte se sumljivih predmetov! Javite policiji najdeno orožje ali razstrelivo! Tako boste sebe in svoje otroke obvarovali pred nesreča» ali smrtjo GOVOR TOV. MARINE NA SEJI CK KR STO Poostriti moramo borbo proti titovi kliki v coni B V izvlečku objavljamo -go- j masovnih sestankih ali pa posamez. Ilci ja je na vse mogoče načine sku- vvr. ki ga je tovarišica Marija tier-netič-Marina imela,na seji CK KP STO o položaju v coni B ter o nalogah KP v borbi proti titofašistič-nim razbojnikom cone B. Tov. Vidali je že v svojem reie-ratu podčrtal pozitivno stran naše Partije, to je, da je ob objavi resolucije IU znala prevzeti pravilno stališče, se odtrgala od Titove klike ter s tem nakazala narodom Jugoslavije pravilno pot borbe. Tov. Vidali je tudi analiziral naše delo v coni B, kjer so si titov-cl skušali utrditi svoje položaje. Sledili so razni njihovi kongresi, manifestacije, konterence in razstave, ki bi jih morali krepkeje razkrinkati ne samo v coni A, marveč tudi v coni B. Med volivno kampanjo v coni A pa lahko ugotovimo, da titovcem ni usoelo sklicati širših množičnih sestankov. Osebe, ki so bile poklica-ne iz Jugoslavije, kot govorniki na volitve niso govorile v Trstu, temveč preko radia Koper. Na konference in sestanke, ki jih organizirajo pa prihajajo že v naprej pripravljene delegacije iz Jugoslavije in Italije. Na teh sestankih so vključeni tudi elementi, ki niso vpisani v OF ter zagrizeni pripadniki Agneletta. Vsekakor moramo $>oostriti svojo borbo proti titovcem v coni A in prav tako tudi v coni B Našo borbo proti titovcem smo osredotočili le v coni A, dočim se v coni B ni povzelo odločnejše borbe. Partija bi morala polagati večjo pažnjo na ekonomske, politične in socialne značilnosti te cone, kakor tudi upoštevati njeno proizvodnjo, ki sestoji iz male industrije, obrti, ribolova in nekaj poljedelskih izdelkov. Istrsko delovno ljudstvo je po o-»vobodilni borbi delalo na demokratizaciji svojega ozemlja. Ustanovljena je bila Okrajna skupščina ljudske oblasti, v kateri pa so bili postavljeni ljudje, ki so delali j>roti interesom delovnega ljudstva. Na odgovorna mesta Ljudske oblasti kakor tudi v sami Partiji je tito-fašistična klika postavila razne šoviniste in elemente buržoaznega j?o-rekla. Za primer imamo Beltrama, ?ina bogatega kmeta, ki vodi vse politično delo cone B, nato znanega buržuja in nacionalista Perka, ki je odgovoren za financo itd. Nekaj dni $>o napovedi volitev v Jugoslaviji, so napovedali tudi volitve za cono B. Na volivriih zborovanjih se titofaiistični voditelji hvalijo, da so edini branitelji socialnih pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Lahko dokažemo, da je njihovo geslo — braniti ljudsko oblast krinka fašističnih razbojnikov, ker voditelji tamkajšnje ljudske oblasti v nobenem primeru ne branijo interesov delovnega ljudstva. Številni nun družinam sala ustaviti delavce, ko pa je v>- V teh kolektivih oz. .zadrugah so j dela, da ji ne bo uspelo, je hitela voditelji kulaki, ki silijo kmete, naj j vpisovati imena bežečih, se vpisujejo v te zaoruge. Kulaki j Vedno večje uvajanje šovinizma so spet gospodarji malega kmeta, j v coni B je na dnevnem redu. N» katerega s silo vpisujejo v zaoruge i odgovorna mesta so postavljeni in kateremu ne zaupajo, naj do I menti za to poklicani iz ugoslavije. slovenske ali italijanske narodnosti. «Demokratične svoboščine» so le krinka za izkoriščanje delavcev 111 Kmetov. Svoboda tiska ne obstaja. V primeru, da pri. kom dobe liste «Unita», «Lavoratore» ali «dcio»,, ga takoj aretirajo. S številnimi aretacijami skušajo med tamkajšnjim ljudstvom ustvariti nezaupanje do vodstva, ki je ostalo zvesto proletarskemu internaciunalizmu. Ko so bile naj?ovedane volitve za Tovarniški odbor tovarne Arrigoni v Izoli, je skoraj vse delavstvo zapustilo tovarno ali pa se začelo skrivati po oddelkih tovarne. Pn- 2 7. MAREC 1941. VSTAJA -Beograda 27. marca Ì941. so jugoslovanski narodi vstali zoper takratno jugo- slovansko vlado Cvetikoviča-Mač-ka, ki je zahrbtno mislila pristopiti k Trojnemu paktu fašističnih velesil Nemčije - Italije - Japonske in na ta način prodati neodvisnost države ter zasužnjiti jugoslovanske narode hitierjevemu jarmu. Jugoslovanski narodi so vedeli, kaj bi za njih pomenila pristopitev k Trojnemu paktu. Beograjsko delovno ljudstvo je v odgovor takratni vladi z odločno borbenostijo stopilo na ulice Beograda ter zahtevalo takojšnjo odstranitev takratne izkoriščevalske vlade, prijatejstvo in medsebojno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, v kateri je že takrat videlo edino dosledno braniteljico delovnega človeka. Takrat sta se izkazala veliko prijateljstvo in zvestoba delovnih ljudi Jugoslavije do Sovjetske zveze. Po ulicah Beograda so se slišali vzkliki odločne borce pod geslom «Bolje rat nego pakt». Ili v resnici se je tisto geslo ures. ničilo. Nemška vlada je 6. aprila a svojimi bombniki napadla Beo grad in s tem napovedala vojno Jugoslaviji oz. jugoslovanskemu ljudstvu, ki je bilo od strani vlade popolnoma nezaščiteno. Po 9 dneh samostojne borbe je jugoslovanska vojska kapitulirala in so nemške fašistične horde zasedle Jugoslavijo. Kot je tistega zgodovinskega dne delovno ljudstvo Jugoslavije pometlo s takratno izkoriščevalsko vlado, tako bo spet strnjeno sto- redniki in razni voditelji bo socialni izvržki in trdna opora Tita pri širjenju fašističnega režima v coni B in n iene priključitve k Jugoslaviji. Agrarno reformo so morali izvršiti pod pritiskom delavskih množic. Titova klika je izvršila agrarno rei ormo in s tem prikazala socialno osnovo kmetom, na katere ie morebitno računala v borbi proti delavcem, ki so se vprav takrat borili proti titofašističnemu nasilju in ropu, ki so ga izvajali v pogledu tovarn ter v izvažanju številnih tovarniških strojev. Z izvedbo agrarne reforme pa niso kmetom dejansko nič pripomogli, temveč so podprli širjenje in utrjevanje kulakov in med njimi podvrženim elementom. Malega kmeta pa so še bolj obdavčili, toda tudi v tem primeru so delali razliko: ločili so svoje pristaše, ki so jih manj obdavčili, m nasprotnike, katerim so naložili neznosni davek.Kmet je zaradi tega bil primoran vpisati se v kmetijske zadruge, ker ne more plačevati takih visokih davkov. Kmetje, ki nočejo stopiti v zadruge, pa so obtoženi kominformizma. Takim odvzamejo živilske nakaznice, ali pa naložijo globe, ki presegajo skupni letni dohodek. Titofašisti ne skrivajo teh metod, nasprotno o tem govorijo nà | ki je poteptal in izdal žrtve narodno osvobodilne borbe Odkrito govorijo pred ljudstvom, da ne zaupajo notranjim elementom pa naj si bodo to Slovenci, Hrvati ali pa Italijani. Ljudje italijanske n? odnosti so izpostavljeni še večjemu terorju. N pr.: v šolah je namesto italijanskega učitelja postavljen slovenski, ki govori italijansko. To je način s ka terim dosežejo svoj cilj, da večina prebivalstva italijanske narodnosti zapusti svoje bivališče. Tudi na o-sebnih izkaznicah so ponaredili italijanske priimke in jih nadomestili s slovenskimi. Umori, aretacije in izginotja so v Jugoslaviji na dnevnem redu Sovjetski krnel se bori proli naravi, italijanski kmet pa za svojo zemlj0 Umor gen. Rodiča in srbskega ministra Džerenčeviča - Izginil je predsednik srbske zbornice. Grulovič ■ Umor tov.ice Caric in aretacija žene heroja Jovanoviča Titovska zločinska tolpa, ki se je polastila oblasti v Jugoslaviji in vzpostavila fašistični režim, je skušala in skuša «očistiti» deželo ori vsega, kar je naprednega in demokratičnega. Tako je pred resolucijo IU aretirala tovariša Zujoviča in Hebranga, umorila junaka Arsa Jovanoviča in še mnoge druge znane komuniste in voditelje jugoslovanskega ljudstva. Spremenila je Jugoslavijo v veliko koncentracijsko taborišče in ječo. Po jugoslovanskih zaporih je preko 100.000 komunistov in demokratov, ki so izpostavljeni krvavemu in nečloveškemu terorju. Od resolucije IU dalje so se vr-: tile vesti o aretacijah, «demisijah» itd. Danes moremo povzeti nekaj zaključkov in se spominih mnogih Za časa tržaške volivne propagan- jugoslovanskih rodoljubov, ki so de so titofašistični podrepniki vo- | plačali z življenjem svojo ljubezen dili gonjo proti vodstvu ES v Trstu, pozneje proti 20-dnevnemu stev-kovnemu gibanju. Kakšni pa so sindikati v coni B? Navedli bomo le nekaj primerov: Delavci, ki so zaposleni v Trstu morajo mesečno oddati takozvani ljudski oblasti 10.000 lir. Zgodili so se tudi primeri, da so delavci morali plačati neke zaostanke, ki so znašali celo 150.000 lir. Ta denar so morali vrniti, če so hoteli imeti dela. V tovarniških odborih ukazujejo neizvoljeni in od zgoraj postavljeni elementi. Cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam so visoke, plače nezadostne, ljudstvo pa živi v večnem strahu in nadzorovanju tajne Rankovičeve policije. 16. aprila se bodo v coni B vršile volitve v ljudske odbore za okraj Kojper in Buje. Pri tem pa imajo glavni cilj prikazati, da ljudstvo cone B se želi priključitve k Jugoslaviji. Za volitve je že vse pripravljeno: ustanovljena je centralna komisija, masovne organizacije so združene in predstavljajo ljudsko fronto. Predloženi sta še listi domnevnih «socialistov» in «krščanskih socialistov», nič drugega kot stranki, ki za svoj obstoj prejemata «primerne» vsote iz Beograda. Vsi aktivisti so mobilizirani za volivno propagando, v kateri ne smejo omenjati drugih strank nego Ljudsko fronto. Vršijo se številna zborovanja, na katerih govorijo visoke osebe poklicane iz Jugoslavije. V svojih govorih često izgovarjajo: «Borimo se proti kominformizmu za neodvisnost naše države.» Naša dolžnost je razkrinkati fašistično Titovo kliko. Kot je fašizem izkoriščal narodnostna čustva narodov in sejal mržnjo do Sovjetske zveze ter komunizmu prav po isti poti hodi in v ničemer od njih se ne razlikuje fašistična Titova klika. Pri teh volitvah bo naloga naše Partije, da poostri borbo in razkrinka titofašistično kliko cone B. Ljudstvo cone B, pa bo dalo svoj doprinos k temu, da bo na volitvah odločno odgovorilo NEI do Jugoslavije, njene neodvisnosti, svobode in zavezništva s Sovjetsko Maja 1949. so titofašistični razbojniki po ukazu rablja jugoslovanskih narodov, Rankoviča zahrbtno ubili znanega mladega generala Slavka Hudiča ki se je uprl titovski politiki in ostal zvest svojemu ljudstvu. General Slavko Rodič je bil eden izmed mladih generalov, ki so zrastli v NOB in se je odii koval s svojo veliko sposobnostjo. Gojil je spoštovanje, ljubezen in zaupanje do Rdeče armade, socialistične vojske in zato so ga Ran kovičevi janičarji ubili. banskega ljudskega poslanca za Gosovo, Rifata Barišo. Nič se ne ve o madžarskem novinarju Sigismundu Keku in o dr. Rudolfu Hoku, tajniku madžarskega narodnega gledališča. Prav tako so titovci aretirali in podvrgli težkim, mukam tudi vdovo slavnega junaka Arsa Jovanoviča. Take aretacije so na dnevnem redu. Saj so se Rankovičevi gestapovci naučili teh metod od hitlerjevcev in italijanskih fašistov, ki so zapirali talce in družine komunistov ter protifašistov. Znano je tudi, da je titovska vlada promovirala majorja, ki je vodil vojaške operacije proti okraju Bljelo Polje, kjer je bilo ubitih to- bom, ki se protivijo podreditvi an-glo-ameriškemu imperializmu in izdajstvu proti socialistični fronti, ti. Koliko je takih slučajev? Tega ne moremo vedeti. Da bi jih dan za dnem zasledovali, bi morali napisati stolpce in stolpce svinca. Mnogo teh terorističnih dejanj pa je nepoznanih. Imena neznanih junakov, ki so padli za svobodo Jugoslavije in za svestobo socialistični fronti, ki jo vodi velika Sovjetska zveza, bomo zvedeli po dokončni osvoboditvi te junaške dežele, ki že 9 let nima miru pred sovražnikom demokracije in neodvisnosti. Milijonu in sedemslotisoč žrtev, ki so padle za osvoboditev Jugo- liko jugoslovanskih domovljubov in ; slavije izpod nacifašističnega jar-med temi lija Bulatovič, v čin ce- i ma, se danes pridružujejo na deset-neralnega majorja! tisoče žrtev, ki padajo za osvobo- Vsi ti so samo nekateri primeri j ditev svoje domovine izpod fašistič- | o terorju, ki ga je titofašistična j nega in imperialističnega jarma, v klika uvedla v Jugoslaviji proti j katerega je titofašistična klika pah- svojemu ljudstvu in proti domolju- ; nila Jugoslavijo. OB NOVI GONJI ŠOVINISTIČNEGA TISKA SLOVENSKE ŠOLE ne potrebujejo privilegijev (Nadaljevanje in konec) Edina resnična trditev navedenega pisca je ona, da VU nastavlja osebje, ki nima strokovne izobraz-Toda titofašisti so. si «zglajevali» De in ki ni iz Tržaškega ozemlja, pot že pred resolucijo IU. Nekaj slovensko ljudstvo v coni A se je dni pred objavi zgodovinske listi- vertno bor*lc za to> da bi VU nane in po aretaciji tovarišev Zuj<5- Prvenstveno domače kvab „ , , , ... ncirane učne moči, a je vedno na- viča in Hebranga, so titovci baje leteja na gluha ušesa. V zadnjih našli na njegovem stanovanju mrt- odpustitvah je bilo odpuščenih več vega ministra srbske republike, domačih kvalificiranih učiteljev, do-Paja Džerenčeviča. Poleg njegovega čim so nekvalilicirani in nedoma trupla so baje našli okrvavljen cini ostali na svojih mestih. Mne-samokres. Danes je dokazano, da n)a smo ln tu(*i ®e bolj zakrknjen je bil ov. Džerenčevič ubit po agen- tih Rankoviča, ker je takoj po iz- italijanski šovinist ne bo mogel o-porekati, da imamo Slovenci pravi co do svojih šol in zanje potreb- menjaci pisem med CK VPK(b) in učiteljev. Ce zaradi petindvaj-CK KPJ zavzel odločno kritično setletnega načrtnega raznarodova-stališče proti politiki voditeljev nja ne bi imeli dovolj domačih KPJ. kvalificiranih moči, pa imamo pra- _ ... . vico tudi, da priskočijo na pomoč tretji primer se je dogodil s učitelji, ki so rojeni ali pa so že predsednikom srbske skupščine, Ati- učili v našiti krajih, pretino so bili mom Grulovičcm. Nek tovariš pra- pregnani v Jugoslavijo ali v novi: «Rankovičevi psi bi bili mogli tranjost Italije; ti bi radi prišli, pa zakriti umor tov. Džerenčeviča, ako jim ne dovoli ne VU, ne Degaspe-nc bi bili ob istem času poskusili r*jeva *n n*** Titova vlada. fcVhod v postajo .Kurskaja". Vsi zidovi so v marmorju. Zaradi svoje lepote, je moskovska podzemna železnica najlepša na svetu. umoriti tudi predsednika srbske ljudske skupščine, tov. Gruloviča». «Zločin» Gruloviča je bil enak «zločinu» Džerenčeviča: odkrito je zavzel stališče proti titovski politiki. Zato so ga Rankovičevi morilci odvedli na breg reke Save in ga pahnili vanjo. Ker pa se je rešil iz vode, so ga zaprli v beograjsko norišnico kot «neozdravljivega norca». Od takrat se o njem ne ve ničesar. Zapori so prepolni in v njih vlada pravcati teroristični režim. Zelo težko je priti iz teh zaporov. Naj-češče pridejo iz njih trupla ubitih ali pa zaradi neznosnih muk umrlih ljudi. Neverjetno zverinsko so titofašistični razbojniki mučili staro članico Komunistične partije in članico CK črnogorske partije, Carič Savo. Po mučenju in trpinčenju, ki prekaša celo gestapovske metode, so jo umorili. Titofašistični teror je tudi naperjen proti narodnostnim manjšinam Jugoslavije. Terorju so podvržene albanske, madžarske, češke, italijanske, romunske, bolgarske narodnostne manjšine. Rankovičevi janičarji so 15. maja 1949. ubili albanskega mladinca Toplico in al- Čitojtt širite podpirajte «DELO» Seveda bi demošovinisli radi videli, da bi zaradi pomanjkanja učiteljstva zaprli nadaijne razrede in šole. Prav gotovo pa je neimenovani pisec vsaj toliko prepričan kot mi sami. da si slovensko ljudstvo samo najbolj želi, da bi naše otroke učili domači usposobljeni u-čitelji in profesorji namesto onih, ki so se med vojno in se še po vojni bore proti lastnemu ljudstvu1, toda to ne gre v račun imperialistom in njihovim agentom, med katere očividno spada tudi neznani obrekovalec, ko rajši napada slovensko šolo, namesto pravega krivca, čigar manevre pozna mnogo bolje in po bližje kot mi. Tudi naslednje trditve, da stane slovenska šola sorazmerno mnogo' več kot italijanska, ne podpre s podatki o stroških ene in druge šole. Navaja v dokaz le dejstvo, da so slovenski razredi povprečno mnogo manjši kot italijanski ter da je zato potrebnih več učnih moči. Jasno je, da v Gročani ali v Mačkovljah ne more biti taliko o-trok kot jih je v šoli sredi mesta, a zato imajo ti otroci prav takšno pravico do šole kot mestni. Dalje oponaša, da so slovenske učne moči bolje plačane kot italijanske. Čeprav zelo dvomimo v resničnost te trditve. Pisec se je spretno ognil podatkom o stroških vzdrževanja šol, čeprav trdi, da naše šole tudi v tem uživajo prednost. Stvar pa je prav obratna, kakor izhaja iz podatkov tržaške občine Slovenski učenci osnovnih šol predstavljajo 13,2% celotnega števila, a na slovenske Nedavno je bilo v dvorani CJgr-negie Hall v New-Yorku zborovanje; bilo je v znaku protesta proti ojačani tekmi v oboroževanju. Zborovanje je sklcal Glavni svet delavcev na znanstvenem in -umetniškem polju. Govorniki so bili znani novinarji in znanstveniki, ki so govorili z velikim ogorčenjem o razdiralnem atomskem orožju. Preko dvatisoč prebivalcev New-Yorka ki pripadajo vsem družbenim slojem so prišli poslušat govornike Med dvema govoroma so predvajali gledališki prizor — namišljeno zgodbo telegrafista, ki pred svojim aparatom v Beli hiši čaka na Trumanov sklep, ali se bo izdelovala ali se ne bo izdelovala atomska hlperbomba. Ker sl ne more predstavljati, da bo sklep za izdelovanje bombe, si telegrafist zamišlja že v naprej poročilo, da je ameriška vlada izvedla veliko človekoljubno dejanje. Bomba se ne bo izdelovala. Amerika bo nasprotno delala na ohranitvi miru. Tako sanja telegrafist in v svojih sanjah mehanično tipka, ker misli, da je telegraf odklopljen. Vendar pa zveza ni bila prekinjena in telegrafsko poročilo pride v ves svet. Ljudje se vesele, plešejo po ulicah .. . Opazoval sem poslušalce ter bral v obrazih gorečo željo našega ljudstva po miru. To je bila žgoča žeja po miru, groza, obsodba in ogorčenje, s katerimi so sprejeli vest, da so vladajoči krogi v Washingto-nu sklenili izdelavanje atomske hi-per bombe. ČLANEK AMERIŠKEGA PISATELJA HOWARDA FASTA Ameriško ljudstvo noče vojne sole odpade le 10,5o/0 od skupnih izdatkov za vse osnovne šole v občini. Se slabše je pri materialnih izdatkih, kjer odpade na slovenske šole ie 3,lo/d, a na italijanske 96,9 odst. Zanimivo je, kako razlaga član-kar padec otrok v slovenskih šolah. Od šolskega leta 1946-47, ko je bilo na slovenskih osnovnih šolah 4378 otrok, je naslednja leta to število padalo na 4165, 3850 in doseglo letos 3450 učence. Po mnenju pisca v G.d.T. je to posledica prehoda otrok italijanskih starišev ali iz mešanih zakonov v italijanske šole. Toda tudi prva leta po vojni je bilo število prvih silno majhno, a tudi drugih ni dosegalo niti petine gornje razlike. Pač pa je žalostno, da je pa mnogo večje število otrok slovenskih starišev prestopilo v italijanske šole. To je predvsem posledica šolske politike VU, ki vzdržuje stalno negotovost za obstoj in ustroj slovenskih šol, zlasti v premeščanjem učiteljev, ukinjanjem razredov in podobnim. Mnogo je pripomogla tudi zločinska politika titofašistov, ki jim je postala naša šola sredstvo njihove šovinistične propagande. K temu je treba prišteti tudi propagando in pritisk na slovenske sarše s strani italijanskih šovinistov. Poleg tega ne smemo prezreti posledic vojnih let. V osnovno šolo hodijo sedaj otroci, rojeni v letih 1940-44, in je torej pričakovati naslednje leto ponoven padec števila šolarjev. Najboljši dokaz za to trditev je dejstvo, da je padlo število osnovnošolskih otrok predvsem po vaseh, kjer so bili moški večinoma o partizanih, v pregnanstvu ali ujetništvu, dočim je padec v mestu mnogo manjši. Pobijanje tega argumenta s strani člankarja v G.d.T. ne drži, ker ne upošteva te okohiosti, kakor tudi popolnoma prezre, da se število otrok v italijanskih šolah ni znižalo, predvsem iz dejstva, da je v teh letih prišlo v Trst veliko število -beguncev iz Istre in priseljencev iz Italije, čijih otroci so poleg prestopivših slovenskih otrdK krili ali morda celo presegli upad rojstev, ki pa kot rešeno v mestu ni bil tako občuten kot na deželi. Iz vseh navedenih podatkov jasno izhaja, da je iskati krivdo za neurejenost in nestalnost v slo- venskem šolskem ustroju predvsem pri okupacijskih oblasteh, ki niso do danes smatrale potrebnim, da Slovencem zagotove stalno in urejeno šolo, ki bi 'odgovarjala vsem sodobnim vzgojnim predpisom. Nasprotne, s svojo nepojmivo politiko izpostavljajo našo šolo vsem šovinističnim strujam, slovenskim in italijanskim, da jo morejo izkoriščati v svoje nečedne politične špekulacije. Cas bi če bil, da tudi Vojaška uprava končno sprevidi to težko krivico, ki jo slovensko prebivalstvo trpi že peto leto brez lastne krivde in ki je ne more preprečiti brez pomoči odgovornih. Tržaški Slovenci ne želimo na šolskem polju nobenih predpravic, temveč edino le priznaja pojaolne enakopravnosti. Popolnoma se strinjamo z zahtevo pisca, ki pa sodeč po njegovih izvajanjih, ne misli iskreno, da se končno slovenska šola vrne v zakonitost in urejenost. Zato zahtevamo: 1. da se izenači slovenska šola z italijansko v zakonodaji in upravi, to je da se ji priznajo isti pogoji v vsakem pogledu; posebno velja to v pogledu stalnosti, nameščanja plač in učnih moči, glede otvarjanja novih šol in vrtcev; 2. da se jim nudijo sorazmerna sredstva za materialne in druge izdatke; 3. da se omogoči sodelovanje in kontrola ljudstva po svojih predstavnikih pri šolskih u-pravnih oblasteh; 4. da se doseda-, nje nekvalificirano osebje postopo-a nadomesti z domačimi, kvalificiranimi močmi, za katere naj se otvorijo morebiti potrebne šole (metodična šola za otroške vrtnarice kot vzporednica na učiteljišču); 5. da odgovorne oblasti občasno objavljajo uradne statistike slovenskih in italijanskih šol, kakor tudi uradna poročila o morebitnih nepravilnostih in zlorabah v teh šolah. Na ta način bodo enkrat za vselej onemogočene špekulacije s katere koli strani s slovensko šolo, prav tako pa bodo prenehale proti njej vse šovinistične gonje. Le na ta način bo slovenska šola mogla zopet priti v normalno stanje s potrebno stanovitnostjo in zaupanjem, da bo mogla izpolnjevati svoje pravo poslanstvo — vzgoje bodočih; upajmo, pametnejših in srečnejših pokolenj. Stone Bidovec Večkrat so Stalin, Molotov, - , kov in Suslov poudarili, d» ^ mirnem tekmovanju sociali**1" 1 iji teka prekosil kapitalistični 5 ^ gospodarstva in da bi se tak^n mu svetu od,orle oči o Prel*?y iti™,. socialističnega nad kapitalB' ital se imperialisti boje, ker ved"’ gospodarrstvom. Tega teko" bi se v mirnih pogoijh razvoj,-cialističnega sistema celo o o* 1ÌP# Ipi lil, »nnirnliriln S ter<>r'„ telesnim in duševnim uvrstile v fronto socializma 1" * ,tif< Volitve v znamenju barantanja Spomnil sem se, da sem teden i zaporne kazni, ker so dvignili svoj dni prej videl v neki kinodvorani glas proti kupčevanju s Frankom, tedenske novosti: šlo je za razgo- Na ta način je bilo preganjanih na vor nekaterih srednjih Američa- desetine profesorjev, ki so jih iz- nov. Morali so odgovoriti na vprašanje: «Ali je treba izdelovati atomsko hijperbombo?» Filmske novosti so priredili kot vsako drugo informacijo, ki prihaja iz virov, ki jih kontrolirajo monojioli. Ce pa so hoteli vsaj ohraniti izgled nepristra-nosti, je bilo treba prikazati vsaj eno “nasprotno mnenje: to je bilo mišljenje neke matere, ki so ji postala usta trda in obraz strog, ko je odgovorila: «Ne! Nobenih bomb! Zadosti smo imeli vojni» In takrat je temno dvorano pretreslo burno ploskanje. .. Se pred enim mesecem bi bilo težko vedeti, kaj misli ameriško ljudstvo, ker je pobesnela skupina, ki drži v rokah oblast in silne dobičke, ustvarila resničen, zahrbten in uspešen sistem terorja. S tem, da je zadala skrbno preračunane udarce ključnim položajem in najvidnejšim osebam, je ta klika jasno jpokazala, da bo Trumanova vlada odgovorila z ostrimi represaljami na vsako dosledno kritiko. Na ta način je bilo obsojenih 12 vodilnih članov antifašističnega odbora na gnali- iz univerz, ker so se pridružili naprednemu gibanju; na osnovi lažnivih obtožb so vrgli v zapor aktivne voditelje delavskega pokreta kot Harolda Christofela; napredne intelektualce, kot je primer desetih Hollywoodskih igralcev in režiserjev, so obsodili na dolge zaporne kazni, ker so hoteli braniti ustavo ZDA; zaprli so filmskega režiserja Karla Marzonija, ker je izdelal film proti vojni in monopolistom; umetniku Paulu Draperju so zaprli dostop na sceno, imel govore ker je imel govore proti vojni; astronom Harlow Shapley je pretrpel vse mogoče žalitve, ker vodi organizacijo partizanov miru in časopisje monopolov kleveta in žali znanega znanastvenika Alberta Einsteina, ker opozarja človeštvo na nevarnosti, ki mu groze. Vlada terorizira prebivalstvo, seje poplah, goji blazni strah pred špijoni, atomsko in druge vrste histerije. In ta kampanja je naperjena proti ljudem, ki očividno niso člani naprednega gibanja, tako da se vsak ameriški državljan sprašuje: «Kdaj pride vrsta name?» Kateri častivredni Američan se ne spominja plemenitih dejanj, za katera bi danes lahko plačal s svojo glavo? Kajti ta blazna preganjanja, katerim so prepuščeni dobri in zvesti Američani, prisilijo marsikaterega v samomor ali pa ga vržejo iz javnega življenja. Istočasno pa dvigajo v deveta nebesa izdajalce, renegate in provokatorje. Višek vsega tega početja je bil proces proti enajstim voditeljem Komunistične partije ZDA, ki jih niso sodili, ker so zagrešili kak zločin, nego zato ker so propagirali teorijo marksizma - leninizma Zaradi tega so bili obsojeni na več let ječe. Se več: tudi odvetniki, Iri so jih branili so bili obsojeni Tak je ta sistem terorja in izsiljevanja, s katerim hočejo prisiliti ameriško ljudstvo k molku, uničiti njegovo odporno moč proti fašizmu, narediti iz njega čredo ovac in vohunov, kot je bil sistem nacistov v Nemčiji. Pokazal sem tu-fé en izgled tega sistema. A najdemo še lahko na stotine drugih primerov, v zadnjem času pripravljajo prav posebno resničen smrtni ples za črnce. Se nadalje se prednje straže desnih socialistov trudijo, da bi razbile in izpodkopale naš delavski pok ret To je obširen načrt, ki skuša uničiti ameriško demokracijo, zlomiti ljudstvo in ga pripraviti na zločinsko vojno. Toda ta načr je utrpel težak poraz. Ni bilo mogoče zadušiti glasu navadnega Američana. Ta glas je danes odjeknil širom dežele in celo mali ljudje v Washing-tonu, ki so sicer tako naglušni, so mu prisiljeni prisluhniti. Naši sindikati se upirajo reakciji; navadni ameriški delavec ponovno začenja borbo proti zakonom, ki uničujejo pravico do stavke in proti terorizmu. titotisoči rudarjev vztrajno nadaljujejo svojo stavko; veliki narod črncev se brani in vrača udarec za udarec; bolj in bolj se sliši jasni in trdni glas vedno številnejših intelektualcev, ki stopajo v borbo. To zares še ni mogočen zbor, čigar glas prekriva vse. Toda ta glas ne vpada, nego narašča. In vse priča, da bo strogo in uspešno ojpozo-rilo vsem, ki nas hočejo pripeljati do prej?ada. Poglejte, kakšen je bil odgovor, ljudstva, ko je predsednik Truman samovoljno sklenil in odredil, da se začne z izdelavo atomske hiper-bombel Najprej je zavladala tišina, globoka tišina, strašna osuplost. Nato so spregovorili glasovi, ki so bili že dolgo, zelo dolgo, pre dolgo mrtvi. Glasovi znanstvenikov, ki so ustvarjali, a so videli da je tisto, kar so ustvarili v rokah ljudi, ki sovražijo poleg vsega drugega tudi znanost in resnico. (Konec prihodnjič) V stalni bojazni pred sociali*1 ^j. sistemom, M jim ne dovoljuj"^ nih zaslužkov, pripravljajo jjji vojno, ki bi jim morala blagajne, odvrniti gospodar^0 J politično krizo ter jih reši** j končni polomom, t. J. pred 1 socializma v sveu. Zato grozijo z atomsko J kovo bombo, zato skušajo r svoje agente, saboterje, Pr°v6^lf rje i vohune «a la Tito» v demokratične fronte, zato * (ji o »neizbežnosti» tretje sV< v„ji vojne, zato pošiljajo v Evrop" s^. orožje, da bi z njim oborožil* "Lpl ske hlapce, ki bi morali s 9V Jf prsmi, svojim življenjem i" krvjo braniti bajne zlate *a 0jjr ameriških kapitalistov in “>"% listov. Zato prikazujejo zvezo kot napadalko in naJ*1 izzivače titofašističnega ko""' naj bi «potrdili» to napadalo" Sovjetske zveze. (1 < Iz faze hladne vojne so P1* / dobo pospešenih priprav ®a vojno. Iz propagande o sV°t),Jt1' o svoj* moči so prišli v propagando ske premoči. Zakaj to? Ker 5 |#il deli, da njihova propaganda °hl ni premoči jim odvrača *-* ^ množice in jih izpostavlja o®3 utrjene in organizirane fr°“‘*^r fron*^ ril. Zato so začeli govoriti 0 tinah milijonov sovjetskih y0h$ o sovjetskih atomskih podm"^ «jji* o »letečih ploščah», o ®v<" J 1 načrtih za 48-urno zasedbo ti> % itd, da bi prestašiii svoje *L-^ in ga tako prepričali, da prave za novo vojno «prepo^y In tako vidimo razliko ni«* ^ ^ družbenima ureditvama: na j ni kapitalistična p reditev ki ppd" ne nudi drugega nego voj"0’^ K* lakoto, policijske svinčenk*-pitalističnih deželah si stvo v težkih bojih v stain* ^ nevarnosti pred zločinski® a la Sceiba ali Ranwovit. f vati košček zemlje za sV VT, Ijenje, za svoje 'otroke in žino, kakor se to dogaja j« Italiji in kakor nam prika* nja slikaj -V Po drugi strani pa viólin" ' ju»’ socialističnih dežel, ki *iv' v stalnem boju ne l0VtTvet ^ državno ureditvijo, marV«(»’, y naravo, ki mu zaradi K boja nudi vedno večje d" kor se to dogaja v v**ilc'r|K>? skl zvezi in kakor na® v spodnja slik*- DOBA Doba komunizma fanstveniki Sovjetske zveze delajo v dobrobit človeštva ^čave postajajo rodovitna polja - Severni predeli ’jtoieljske oble bodo toplejši - ; 4 •j.-—krogov zamolčati la yjMtdai, ki odkriva vso korup-10 in nizkotnost sodobnih fran-s*tih vodilnih krogov? "Pltotašistlčnl agenti v Franciji 6 lodi vmešani v tem boju za , ‘dobivanje pozicij ameriškemu angleškemu imperializmu *nctji in njenem kolonialnem 'irstvu. i8 Prihodnjim tednom bo «DE-.P* začelo objavljati dokumen - a,ie članke o tej aferi, ki Je I mnenju in željah ameriških k POfialistov morala omogočiti 1 'stizacijo Francije, De Gaullov udar in preganjanje kolutov. »listi v svojih poslednjih kr- KLPiTE *UELO» IN BOSTE Ve°ELl, KAKŠNIH PODLOSTI St; POSLUŽUJEJO 1MPERIAL1- IN KAKO TEKMUJEJO SEBOJ Z IZSILJEVANJEM ORUPCIJO, UMORI. UBOJI IN SVINAMI! B Po svetlem nebu luna razkošno se sprehaja, v Piščancih mandrijer še truden nadelo novo vstaja; v kantjerih miljskih delavec v .pozdrav mu dvigne pest, mesdames, messieurs, c’est: F ree Territory of Triest. ZGODOVINSKA razdobja naše zemlje llllsillll= miiESIIII-ìE UIHaSlUlas 1111=1111= illl=l!lt=llll=lllli iiiii=iiii=ini^iiii miniasi»= =1111= TUDI ZVEZA MALIH POSESTNIKOV MORA IMETI MERODAJNO BESEDO Hitrost odmeva bo fantastična — 1.200 km na uro. Hitrost ti - 7 - 10 : in tudi več tisočev kilometrov se ! bo na prav lahek način doseglo! raketami ali letali, ki bodo šli j na atomski pogon. V treh, največ štirih urah bo mogoče preleteti ves 1 svet. Da ti načrti niso le domišlija ali sanje, nam lahko potrdijo prav dogodki predčasne poskusnje in ne ho pre‘-;"i“V. dolgo časa ku bomo lahko še^Clj prepričani o izvedljivosti teh «domišlij». Znanstvenik lljin je v eni izmed sovjetskih revij napisal da so obzorja prikladna za atomsko energijo, in bodo doprinesla velike koristi človeštvu, lljin je še med drugim napisal: Z atomsko energijo nam bo omogočeno prodiranje v notranjost zemlje, kjer bomo dobili silne vire toplote, ki se nahajajo v zemeljski plasti. Ta toplota bo primerno ogrela severni tečaj in Sibirijo. Ce bo potrebna še večja toplota v severni predelih zemeljske oble, se bo z atomsko energijo mogoče približati podnebju, ki je na ekvatorju. Tako bo tudi ta del sveta človek z lahkoto izkoristil, toda edino zahvaljujoč se atomski energiji. Centralna mlekarna in koristi našihkmetov Tržaško časopisje je pred kratkim objavilo neke vesti, iz katerih izhaja, da namerava VU ustanoviti v Trstu centralno mlekarno. Denarna sredstva za to pobudo bodo baje črpali iz fonda ERP v višini 40 do 50 odstotkov. Ostalo vsoto pa naj bi krili razni italijanski veleposestniki, veletrgovci in tovrstna pod-etja iz Furlanije, kot Canetto, Po-stir, mlekarna «Soreslnese» in druge. V zvezi s tem vprašanjem, pri katerem so predvsem zaintersirani naši kmetovalci, smo se obrnili do tov. Grbec, ravnatelja Zveze malih postesnikov, ki nam je rade volje j dal nekatera pojasnila ter nam < obrazložil de ansko stališče. To pa je mogoče doseči samo tam, kjer je socializem na oblasti. Med pripravami prvih petletnih načrtov in delom sovjetskega ljudstva za njihov čimboljši uspeh, je lov. Stalin rekel naslednje: «Ni mogoče graditi socialistične družbe, če ne obvladamo znanstva». Danes pa lahko rečemo, da ni mogoče razviti atomske znanosti v prid človeštvu brez socializma, ne da bi računali na komunistično dobo, v kateri bo človek gospodar narave. V tej dobi bo človek končno zadovoljen. V Sovjetski zvezi je danes najmanj 70.000 znanstvenikov, in to je ogromno število. Ravno tako število univerz v Sovjetski zvezi je zdaleka višje od celokupnega števila univerz v Evropi, Aziji in Afrike, kakor tudi višje od števila v ZDA. Atomska znanost, je ena izmed panog, ki jo znanstveniki najbolj preučujejo, ker bo pospešila napredovanje h komunizmu, znanost, ki zagotavlja boljšo bodočnost vsemu človeštvu. FRANC BORISEVIC Kakor izgleda je zamisel ustanovitve centralne mlekarne plod svojevrstne pobude dobro znanega grofa Marzotto, ki je poznan kot eden izmed največiih italijanskih veleposestnikov. Očivldno je, da hoče ta človek raztegniti svoj kapitalistični monopol tudi na naše ozemlje, kjer pričakuje, da bo imel od le iniciative on sam največje koristi. Sicer je grof Marzotto, na pritisk nekaterih zainteresiranih krogov končno prepustil to iniciativo velikim proizvajalcem mlečnih izdelkov, kot sta n. pr. Canetto in Postir. Pri tem pa se postavlja nujno in joerece vprašanje, kakšne koristi bodo imeli naši kmetovalci oz. živinorejci od te iniciative, ki dejansko prihaja od dobra poznanih kapitalistov. Dejstvo je namreč, da uporabi preibivalstvo našega mesta mesta dnevno prilično 400 hi mie- j ka, to je 100 hi manj kot pa v predvojni dobi. Pri tej preskrbi so neposredno zainteresirani naši kmetje, ki dobavljajo mestu dnevno prilično 130 hi mleka, to je skoro t retino celotno potrošnje. V primeru ustanovitve centralne mlekarne bi morale naše mlekarice prodajati ; mleko direktno tej centrali, ki bi ga seveda plačevala največ po 45. do 50 lir liter. To bi bil za našo živlnohejo vsekakor težak udarec, ker vemo, da se nahaja živinoreja i v zelo teškem stanju in to prav posebno zaradi znatnega pomanjkanja krme, ki jo morajo kmetovalci kupovati v Furlaniji po 3.500 lir za kvintah Z nadaljnim upropaščan-jem, že itak borne živinoreje pa se pojavlja še drugo, nič manj važno vprašanje gnoja, ki bi pričel istota-ko primanjkovati v še večji meri Sličnemu pojavu smo bili priča tekom zadnje vojne, ko je nacifaši stični okupator poropal našim kmetom pretežno večino glav živine. Tudi prebivalstvo ne bi imelo od centralne mlekarne vidnih koristi, ker bi se mleko posnemalo in bi ga prodajati brez dvoma tudi po višj> ceni. V coni A je prilično 4000 krav mlekaric. Ni dvoma, da bi bila ve čina naših kmetovalcev prisiljena prodati svoje krave, ki predstav Ijajo v nneitetih primerih edini vir kromnega družinskega dohodka. Na ta način bi se znatno poslabšalo, že itak revno gospodarsko stan.e šle-viln ii kmečkih družin. Edino korist bi imeli pri tem seveda le veletržci mlečnih proizvodov bližnje Furlanije, ki kupujejo mleko po znatno nižjih cenah ter ga prodajajo z ve. likim dobičkom. Vsekakor pa e Se vedno v velja-, vi zakon od 16. 6 1938. št. 851, ki odre'a, da je za ustanovitev katerega koli mlekarskega udruženja ali podjetja potrebna predhodna odobritev občine, zadruge in smdikal-n h organizacij. Ker predstavlja naša Zveza malih posestnikov dejansko ogromno večino kmetovalcev, je povsem naravno, da ima pri tem vprašanju tudi svojo «neroda'no besedo, katere ji ne more nihče zanikati. Zveza malih posestnikov se bo vsekakor posvetovala s svojimi člani ter bo v tem smislu zavzela stališče, ki bo izraz hotenj in koristi prizadetih kmetovalcev. Mišljenje, 'ki ga ima Zveza malih posestnikov v pogledu ustanovitve \ centralne mlekarne pa zavzema tudi Urad za poljedelstvo pri VU ter Agrarni inšpektorat, ki sta poklicana, da skrbita za razvoj živinoreje in kmetijstva Iz higijenskega vidika pa je vse- kal or omembe vredno dejstvo, da se v dolgoletnem oskrbovanju mleka potom mlekaric ni pojavil niti en primer obolelosti potrošnikov. Za eventuelna izboljšanja preskrbe pa naj odločajo merodajni krogi ter zastopniki kmetovalcev, nikakor pa čev naših kmetovalcev, nikakor pa ne grabežljivosti peščice dobro znanih kapitalistov, ki bi si hoteli ustvarjati nove dobičke na račun našega revnega kmeta. Ce pomislimo na vse ogromne spremembe, nastale na naši Zemlji; ce upoštevamo, da so danes globoka morja tam, kjer ji bilo nekoč kopno in obrabno, da so se nabirali v morjih nepregledni sbiadì raznovrstnih zdrobljenih Kamenin in organiskih t— živalskin in rastlinskih) ostankov, ki pokrivajo danes obsežna in visoka kopna gorovja; če upoštevamo velikanske množine snovi, izbijuvane na dan po ognjenikih — če vse to upoštevamo. tedaj moramo priznati, da ima naša Zemlja svojo zgodovino, bogato na velikih spremembah in usodnih dogodkih, ki so tekom dolgih dob stvorile današnje stanje Zemlje. O nastopu sprememb na Zemlji so bili učenjaki razdvojenih mneni: prvotno so men li, da so te spi e-memoe nastopile hkrati v obliki katastrof ogromnega obsega. Najvid nejši zastopnik te teorije o oblikovanju zemeljskega površja potom katastrof je bil francoski prirodo-slovec in geolog George Cuvier Angleški geolog Charles Lyeli (1797-1875) je pa dokazal, da se je zemeljsko površje spreminjalo postopoma in zaradi vplivov naravnih sil, ki se dandanes niso prenehale preubrazovati našo Zemljo. S tem je jiobil Cuvierjeve podmene in postavil teeorijo o razvojnem, postopnem, torej evolve v ionarnem spreminjanju zemeljskega površja. Upoštevaje razna dejstva so učenjaki razdelili celokupno zgodovino naše Zemlje od tedaj, ko se je odločila od Sonca pa vse do danes v dobe, le v formacije, periode itd. Pri tej razdelitvi pridejo v poštev predvsem organske (— živalske in rastlinske) vrste, ki jih najdemo v raznih zemeljskih plasteh kot oka-menine. Mnoge rastlinske in živalske vrste so namreč živele le gotovo dobo in nato izumrle; zato jih najdemo le v nekaterih določenih skladih, tu pa navadno v velikih množinah. Po tem moremo soditi, da so živele tedaj, ko so ti skladi tvorili površje Zemije, jih zato imenujemo vodilne okamenine in nam služijo pri ugotovitvi vsaj približne starosti dotične plasti. Oglejmo si v kratkih potezah zgodovino naše Zemlje in njena razdobja. 1‘rantara ali arhajaka doba V tej dobi je Zemlja prešla razna razdobja: texom zvezanega razdobja je bila njena tvarina tsnov) še v plinastem, žarečem stanju, se bhlajaia do žareče-kapijivega stanja in je mogla odcu.jati še lastno svetlobo,‘kaKor danes na pr. Sonce. Zaradi nadaljnega ohlajanja so se snovi strjevale in stvorile trdni oklep; nastajala so že imenovana gubanja, krčenja, razpoke, izlivi notranje žareče tvarine itd. Vročina pa je bila še vedno tako silna, da se vodni hlapi še niso mogli zgostiti v vode, zaradi česar imenujemo ta čas — brezvodno razdobje. Ko pa je ohlajevanje toliko napredovalo, da so se mogle združevati vodne pare v vodo, ki se je nabirala v nižjih delih gub in tvorila še vroče pramorje, je Zemlja prešla v svoje oceansko razdobje iz pramorja so moleli višji pre. deli trdnega zemeljskega oklepa, praceiine, a tudi \ oda je tedaj začela svo.e delovanje, kakor smo ga že prej opisali. nitve. Kljub temu je pa šlo življenje svojo pot in je zapustilo že toliko sledov (okamenin), da delimo to dobo v pet period. Najstarejšo dobo, kambrij, so oživljale poleg alg še malo razvite živale, nevretenčarji (praživaali, mehkužci itd). Te. kom sledečega silurja se je živalstvo razmahnilo in jpoleg enostavnih ^vretenčarjev in koral, najdemo že tudi ribe. ki so se pa posebno razvile tekom naslednje periode, devona. Raznovrstne žuželke in krkond ki so živeli v k or bonu nas danes ne zanimajo toliko, kolikor so nam važni ogromni skladi črnega premoga. nastalega iz tedanjih orjaških praprotovk in drugega dreve-sja. V permu so se vršili še močni in pogosti izbruhi, a izven vsakega dvoma je, da je Zemlja prestajala v tej periodi močno polednitev. Srednja ali mezocojska doba V prvi periodi te dobe, imenovani trias, nastopajo v živalstvu poleg koral in praplazilcev že tudi prvi sesalci. Druga doba. Jura, je bogata na pošastnih praplazilcih, saurih, a v zraku sd se pojavili prvi ptiči arheopteryx (glej «Delo» štev. 38 od 13. VIII. 1949).. Naslednja perioda, kreda, nam je" prinesla kave in ribe-kotnice, medtem ko so prap-lazilci in še druge živalske vrste izumrli. 1‘rvotiiu^li proteroeojnka doba Zemeljsko površje je bilo že toliko urjeno, da je bil omogočen razvoj živim bitjem. Dali je pripisati početek živih bitij tej ali prejšnji, arhajski, dobi, ni mogoče ugotoviti, da pa so se v proterocoj-ski dobi razvile že vse važnejše živalske vrste (razen vretenčarjev!) nam dokazujejo njihove okamenine. Stara ali palavcojaka doba Tekom te dobe je zemeljska skorja doživljala še obširna gubanja mogočne izbruhe, a tudi že polede- INoAa’ali kenccojaka^dobu To dobo razdelimo v stireiši ter-clar in mlajši kvartar. Zaradi močnih gubanj so v ter-dobro počutili in razvijali sesalci druga pogorja; vulkani so delovali kaj živahno in izbruhali na dan velike količine snovi (prodornine). Po gozdovih, ki jih danes izkopuje-mo kot rjavi premog, so se prav dobro počutili in razvipali sesalci in ptice, a tudi že prve človeku podobne opice. Nekateri znanstveniki menijo, da je tedaj živel že tudi človek; trdmih dokazov pa le nimamo. K. C. DOBRO USPELA premiera Ljudskega odra Po pičlih enajstih mesecih obstoja se je Ljudski oder v soboto 25 t. m. predstavil že s tretjo premiero. To pot je izbral zelo priljubljeno odrsko delo angleškega " , pisatelja Charlesu Dickensa «Cvr-j ček ob ognjišču», ki je preveden v večino evropskih jezikov Predstava «Cvička» v «Skamj.er-lu» pri Sv. Ivanu je bila za vse gledalce, zlasti za dosedanje obiskovalce predstav Ljudskega odra nad vse pripetno presenečenje. Pokazala je ogromen napredek, ki so ga napravili posamezni igralci, pred vsem seveda diletanti, kateri predstavljajo razen dveh izjem celoten kader tega našega ljudskega gledališča. Toda tudi kot celota je napravil Ljudski oder od lani velik korak naprej. Vsej igri se pozna krepka in izkušena roka tovariša Justa Košute, ki je tako s rečno izbiro igre, kakor tudi z do potankosti izvedeno režijo znal iztisniti iz novih moči kar največ mogoče Kajpak je tudi kot igralec imel levji delež v vlogi Kaleba, ki ji je znal vdihniti resnično človeško toplino. Njegov lik in podajanje sta potegnila vse gledali c za seboj, ki | niso gledali več igralca vloge, temveč človeka iz resničnega življenj», ki kljub bedi in žalosti za izginulim s noni skuša ustvariti svoji s e pi hčerki čim prijetnejše življenje. Prizori med očetom in stepo hčerko ' bodo ostali vsem gledalcem v neizbrisnem spominu. Johna je'zelo dobro ipodajdl mia di tov. Doro Cergolj, ki je izmed vseli igralcev pokazal na j več ji napredek od lanskega leta', ko je prvič stopil na odrske deske. Prepričani smo, da se bo razvil pod vodstvom spretnega režiserja v dobrega igralca. Njegov nagli napredek kaže, da ima talent in'ludi dovolj dobre volje. Tovarišica Zora Jugova nam je s svojim živahnim temperamentom pričarala na oder lik mlade, ljubeče žene, ki prekipeva sreče v zakonu z Johnom, obenem pa izžareva dobroto in veselje na vso okolico. Njena temperamentna igra je mnogo pripomogla k lepemu uspehu komedije. Posebne pohvale je vredno vživeto podapanje slepega dekleta Berte, di je ena najtežjih vlog. Tov. Prizor'iz II. "dejanj Igre ."Cvrček ob ognjišču" Justo Košutaj^Tackleton - Aleksej Gerlanc,- Kaleb -cergolj Dotka leve na desno : —____c ; John - Doro Zora Košuta-Jugova ; Edvard - Joahim Miklavec. 3} Ditka Giraldijeva je v to vlogo v resnici morala vložiti ves svoj ta lent, in požrtvovalnost; kajti take vrste vloge so celo za stare, izkušene igralce trd oreh. Zato priporočamo režiserju, da tem mladim talentom posveti vso svojo pažnjo. Tudi drugi igralci so nas prav prijetno presenetili Mladi tov. Gerlanc Aleksej je častno rešil svojo nelahko nalogo skopuškega ženina Tackletona. Lepo je podajala tov. Ižančeva vlogo Fiedlingovc; priporočamo ji manj skromnosti v prizoru božične pojedine, ko mora j ona ustvarjati vzdušje. Tovariša Joahim Miklavec in Ida Kopačinova sta svoji vlogi Edvarda in Maje zadovoljivo podala. Slednji priporočamo malo več poguma, podajati mlado dekle z naravno živahnostjo in sproščenostjo. Upamo, da bo Ljudski oder obiskal s to prijetno tn človeško zajeto komedijo vse naše kraje. Vsak gledalec bo odšel s predstave ne le zadovoljen z igro, temveč bo pridobil tudi na moralnih Vrednotah, ki jih j> mnogo v njej Valentin Kataj ev Sanjalo SC JI, US SC JC IIICUUUUS V Ifsjau - --------' De eri je legla, prebudila se je in videla, da okrog nje ni nikogar >o-ložaj v katerem se nahajajo delovni ljudje. V preteklem tednu je bila tudi večja delegacija brezposelnih in upokojencev pod vodstvom tov. Žbogarja na prefekturi ter zahtevala, da bi bila sprejeta od g. Pa-lutana. V odgovor pa jih je policija razgnala. To je edino zanimanje, ki ga kažejo odgovorne oblasti za težko stanje delovnih ljudi. Tudi v preteklem tednu je ponovno narastla armada breposelnih na našem ozemlju. Tako je bilo odpuščeno 15 delavcev v Gaslini, 18 delavcev v tvrdki Blessi, nadaljni odpusti se najavljajo v tovarni testenin in neizpremenjena ostaja agonija ladjedelnice v Sv. Roku. Istočasno ko narašča brezposelnost, se zaostrujejo tudi poskusi delodajalcev ,da bi pojačali izkoriščanje, kot kaže primer tržaške ko-nopljarne, kjer poskuša delodajalec dvigniti število statev, čeprav uporablja slabo vrstno niti. Proti vsej ofenzivi tujih imperialistov in domače reakcije na škodo našega gospodarstva je borba delovnih ljudi otežkočena prav zato, ker se nahajajo na našem ozemlju tuje okupacijske čete, ker bi sicer delavski razred Trsta mnogo lažje pristopil k uspešnejšim oblikam borbe. prodajo mladinske izdaje listov «Lavoratore» in «Delo». Posebno so se izkazale sekcije Rinaldi, Ricma-nje, Salež, Nabrežina, Kolonkovec, Dolina, Sv. Križ in druge. V sklo-' pu mladinskega tedna so začele I mnoge osnovne mladinske organiza-I cije z množično telovadbo. Naj o-menimo samo Mačkovlje, Sempolaj, Ricmanje, Salež, Medjo vas in Nabrežino. i Cela vrsta mladinskih krajevnih j organizacij je poslala SFDM pismo, v katerem odobrava izključitev ti-lofašističnih provokatorjev iz sklo- j pa svetovne zveze demokratične mladine, ker je njihovo razbijaško I delo pred vsem svetom očitno. Istočasno izražajo mladinci v svojih pismih solidarnost z borbeno jugoslovansko mladino, ki pripravlja konec titofašističnemu terorju. Taka pisma so poslali iz Sv. Ivana, Ric-manj, Sv. Ane, Rocola, Sempolaja, Trnovce, Prečnika, Praproti, Skednja in mnogih drugih vasi. Delegacije demokratične mladine so končno 8. marca nesle vence v ulico Massimo D’Azeglio, kjer so bili obešeni od nacifašistov 4 antifašistični mladinci. PRIDNE ŽENE IZ PREČNIKA Žene Prečnika so 8. marca mednarodnega praznika žena nabrale za svojo organizacijo ASIZZ 3.226— lir. LJUDSKI ODER - TRST Jutri, 2. aprila 1950 ob 15.30 bo v Nabrežini v Prosvetnem domu Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III. CENE VSTOPNICAM, Sedeži...............lir 150 Stojišče.............lir 100 Otroci...............lir 50 PREDLOG KOMUNISTOV za 800 stanovanj sprejet Le «amerikanski blok» je glasoval proti - Tov. Malalan je dosegel delno dodelitev ob meji posekanega lesa med kmete V petek se je nadaljevala tn več, čeprav se tega ne spominja, zaključila diskusija o zidanju sta- Graditi je treba cenena stanovanja novanjskih hiš, pri kateri je komu- ! in fonde poskrbeti iz javnih sred-nistični skupini uspelo z jasnimi1 štev. argumenti prepričati ostale sveto-1 Sledil je odgovor župana in pod-valce ter je bila izglasovana njena j župana, ki nista povedala nič no-zahteva, da se takoj začne z grad- vega. Pri slasovanja je tov. Pogassi njo 800 stanovanj iz javnih sredstev. Pred diskusijo je tov. Malalan zahteval pojasnil glede sekanja in odnašanja lesa, ki ga sekajo v mejnem pasu in pripada domačemu prebivalstvu. V torkovi seji so mu odgovorili, da bo občina pustila vse veje in del debel domačinom. Tov. dr. Pogassi je v svojem govoru v stanovanjski diskusiji ugotovil, da je bilo smešno zavrača- zahteval, da se vnese v predlog občinskega odbora Izrecna zahteva, da se mora letos zgraditi 800 novih cenenih stanovanj. Ta zahteva je bila vključena v predlog, ki Je bil spe jet z veliko vačino. Proti je glasoval «ameriški blok» tltovcev, lipovcev in indipendentov pod izgovorom, da so proti uvedbi italijn-skih zakonov Tupini-Fanfani, čeprav se ob drugih prilikah sami I sklicujejo ne le na nove, temveč i tudi na fašistične zakone, kadar Sodelujoči pri predstavi «Cvrčka ob ognjišču» v Nabrežini naj se zberejo jutri, v nedeljo na dan predstave od 13. uri na Glavnem kolodvoru! nje stvarnih predlogov komunistov i .. ... s strani večine. Končno so morali | gre za nJ,hov«“ Pohtlčne konstl- V torkovi seji je Agneletto natopil proti Osrednji mlekarni, na kar je župan dejal, da se bo o tem vprašanju razpravljalo na eni izmed kasnejših sej. Tov. Gombač tudi demokristjani priznati njihovo I utemeljenost in se približati naše- [ mu stališču. Stanovanjski urad ima j zahtevamo 800 stanovanj, ni pretirano, ako pomislimo, da je DC za časa volivne kampanje obljubila še IZ OBČINSKIH SEJ V NABREŽINI IN ZGONIKU Vedno večjo aktivnost tržaške mladine Letošnje manifestacije mladinskega tedna so nedvomno pokazale veliki najyredek, ki ga je naredila demokratična mladina v svojem organizacijskem in političnem razvoju. Ni je vasi, v kateri se ne bi ob tej priliki vršil sestanek ali zborovanje mladine. Na teh sestankih in zborovanjih sta bila prečita- Imenovanje guvernerja za STO je doprinos k ohranitvi miru IZ NABREŽINE VPRAŠANJE STO in prodaja občinske zemlje Na prvi spjomladanski seji občinskega sveta v Nabrežini 27. marca so najprej obravnavali vprašanje prodaje zemljišč, ki so občinska last. Zupan Kralj je uvodoma obvestil svetovalce, da je preiektura industrije, gradnje ter sploh gospodarstvu občine V nadaljnem poteku seje je občinski svet obravnaval tudi prošnjo «Istituto autonomo case popolari» za brezplačni odstop zemljišča v Nabrežini. Občinski tajnik ugotovi, da je po zakonu občina dolžna odstopiti omenjeni ustanovi zemljo brezplačno, a da so po desetih le- odbila sklepe občinskega sveta, da | tih hiše last občine. se proda delavcem in revnim kme- j Tov. Slavec ugotovi, kako mora tom zemljišča, ki služijo za gradnjo j občina brezplačno odstopiti zem- ce- stanovanjskih hišic, po nizkih nah. Po županovi obrazložitvi se razvije obširna diskusija. Pravilno, demokratično stališče iznese tov. Slavec, ki poudari, da bi bili na temelju zahtev prefekture oškodovani prav delovni ljudje, ki imajo manjšo možnost, da si po visokih cenah nabavijo zemljišča za gradnjo. Gradnja hišic in vrtov okrog njih je poleg tega tudi olepšanje nerodovitne in puste zemlje ter služi obenem pospeševanju trgovine, OB PROVOKACIJI V SV. PETRU OB NADIŽI KDO JE SKUSAL zažgati sedež titovcev? VIDEM - V noči od 23. do 24. marca so neznanci skušali zažgati sedež titovske fronte v Sv. Petru ob Nadiži v Beneški Sloveniji. V kratkem so požar pogasili. Prebivalci Sv. Petra in okolice se upravičeno sprašujejo, kdo je imel koristi od tega požara, ki zaradi naglega nastopa ni prizadejal velike škode. Na vsak način bi mogli biti neznanci, ki so iiovzro-čili požar, fašistični elementi, ki jim demokristjanska vlada daje prav posebno v zadnjem času potuho. Saj je prav dobro znano, ka-i ko gledajo fašisti na vprašanje slovenske manjšine v Italiji. Mogel bi torej biti protislovenski izpad, ki pa je po drugi strani zelo dobro došel titovskim fašistom, ako mislimo na vik in krik, ki so ga dvignili po tem dogodku. , Ako so fašisti krivi tega terorističnega dejanja, moramo ugotoviti, da so napravili uslugo titofaši-stom, ki čakajo samo na take dogodke, da bi dvignili svoj precej upadli vpliv med nekaterimi slovenskimi sloji. Vsiljuje se nam v lem primeru tudi misel, da je to provokacija, v kateri so posredno ali neposredno vmešani titofašisti, saj s svojo protidemokratično, protikomunistično in protijugoslovansko politiko v bistvu izzivajo take incidente in so potencialni zavezniki fašistov in demokristjanske vlade. Ne smemo pozabiti, da skoraj vsi fašistični listi Italije ne skrivajo svojih simpatij do Tita in njegove protikomunistične ter protisovjetske politike. Po drugi strani pa se je opazilo, da so ljudje, ki so pomagali gasiti požar, našli ključ v ključavnici vrat. Kaj pomen j a to? Ali so ne- znanci, ki so zakrivili ta zločin, imeli ključ te stavbe? Kdo so torej ti neznanci ki so prišli do ključa? Vsekakor je to dejstvo zelo značilno in sumljivo. Titofašisti so zelo znani kot poklicni in degenerirani provokatorji in m nič čudnega, ako so posredni in neposredni povzročitelji te provokacije. Naj bo kakor koli, je poskus požiga sedeža titovske DFS v Sv. Petru provokacija v prid titofašistom, ki si hočejo s takimi zločini obnoviti nedolžnost pred množicami in tako nadaljevati svoje razbijaško delo proti KPI in demokratičnim množicam v Italiji v zavezništvu z de-mokristjansko vlado in fašističnimi izrodki. Našim dopisnikom Zaradi zakasnelega prejema in pomanjkanja prostora bomo objavili dopisa dveh tovarišev iz Saleža in Sempolaja v prihodnji številki. ljo tej ustanovi, ki daje stanovanja v najem po neljudskih cenah, a istočasno prefektura občini prepoveduje brezplačni odstop zemljišča za hišice, ki bi bile v resnici «ljudske». Občinski svet sklene na podlagi vsega tega, da se bodo zemljišča prodajala po minimalni ceni 30 lir od kvadratnega metra Proti koncu občinske seje sta skupini SIAU in DZ predložili vsaka svojo resolucijo glede obrambe STO in odhoda okupacijskih čet. Razlika med obema resolucijama je v prvi vrsti ta, da temelji resolucija SIAU na obsodbi dosedanjega stanja v coni A in B ter politike VU, titolašistov in italijanske reakcije v pogledu STO in mirovne pogodbe. Resolucija SIAU temelji na odhodu vseh okupacijskih čet kot osnovi za politiko miru in proti vojnohujskaškim načrtom imperializma na našem ozemlju. Resolucija DZ temelji na «besedni» obrambi STO, prav zato, ker ne izhaja iz obsodbe vsega dosedanjega stanja in politike odgovornih oblasti ter določenih političnih skupin. Svetovalec Terčon (DZ), ki je predložil resolucijo DZ, predlaga v diskusiji, naj bi se našla skupna resolucija glede obrambe STO, a se protivi resoluciji SIAU, ker sc «vmešava v notranje zadeve Jugoslavije in Italije», češ da se ne tičejo prebivalcev STO. Njemu lahko samo odgovarimo, da se nas nedemokratična politika teh dveh dežel na žalost zelo in od blizu tiče. V zvezi z resolucijami DZ in SIAU se oglasi tudi predstavnik ti-tofašistov, ki pa poskuša samo napadati in razbijati brez vsakršnih konkretnih predlogov. Skupina SIAU in DZ se na koncu dogovore, da se do prihodnje seje predstavniki obeh skupin sestanejo in pretehtajo možnosti skupne resolucije. IZ ZGONIKA Titovci in belčki nočejo miru Preteklo nedeljo je bila prva seja pomladanskega zasedanja občinskega sveta v Zgoniku. Po odobritvi zapisnika je župan tov. Pirc prešel na naslednjo točko dnevnega reda, v kateri je podal izčrpno poročilo o izvršenih zimskih delih. Po zanimanju župana in občinskega odbora je zgo-niška občina prejela precej zimskih del, pri katerih je še vedno zaposleno znatno število brezposelnih občanov. Za dela na Proseku je prejela občina 10 milijonov lir. V blagajni preostaja prilično 5 milijonov, s katerimi se bodo dela nadaljevala verjetno do junija meseca. Trenutno je zaposlenih 40 delavcev iz zgoniške občine. Za popravila poti v hribe, kjer je zaposlenih 35 delavcev je občina prejela 5,300.000 lir, od teh je izvršenega dela za 4 milijone. Za sečnjo v obmejnem pasu se je potrosilo 377.955 lir. Ta dela so sedaj dovršena. Nadalje je VU nakazala 3 milijone lir za dela v okviru občine same. Tov. Pirc je poročal o posredovanju pri gen. Aireyu za gradnjo občinske stavbe, kjer naj bi se namestil občinski urad. Istotako se je župan zavzel za popravila ceste v Sa-matorico. Na izrecno prošnjo župana je prišel v Zgonik šef VU Robertson, ki je obljubil, da se bodo ta dela vključila v bodoči gospodarski načrt V 3. točki so svetovalci razpravljali o stalni namestitvi uradniške moči. Po obširni debati je bil, s tajnim glasovanjem sprejet predlog tov. Pirca, da se razpiše natečaj za mesto občinskega pisarja. Pri naslednji točki dnevnega reda je tov. Pegan predložil resolucijo SIAU za obrambo STO. V imenu takozvanega akcijskega odbora pa je predložil tudi svetovalec belč-kov drugo resolucijo, ki je kot se je sam izrazil — bolj enostavna in ni politična. Zupan je takoj ugotovil, da je ta resolucija povsem pomanjkljiva, posebno še ker ni v njej nikake razlage o dejanskem stanju našega ozemlja. Oglasil se je k besedi titofašist Obad, ki se je obregnil ob resolucijo SIAU in uporabil to priliko za šovinistične izpade proti SIAU, komunističnim svetovalcem tržaške občine in KPI. Istočasno je seveda poveličeval ti-tofašistične voditelje in posebno še neke čenče, ki jih je svoječasno izblebetal Kardelj. Seveda so titofašisti in belčki glasovali proti resoluciji SIAU, ki je bila kljub temu sprejeta z večino 8 glasov. V zaključku je predložil tov. Pirc resolucijo partizanov miru, v kateri občinski svet poziva vse velesile, naj zahtevajo prepoved atomskega orožja in naj se ohrani mir v svetu. Tudi to priliko je uporabil titofašist Obad za besne izpade titofašistične mržnje in sovraštva do Sovjetske zveze. Hitel je zatrjevati, da je tudi on za mir, da pa se za temi pozivi nekaj skriva in končno dostavil najogabnejšo kleveto, češ, da vodstvo Sovjetske zveze vedno bolj rožlja z orožjem in pripravlja akcije proti Jugoslaviji». Resolucija za mir je bila končno izglasovana z 8 glasovi svetovalcev SIAU, ker so se titofašisti in belčki vzdržali glasovanja. je dobil zagotovilo, da bo po ogledu na mestu napeljana razsvetljava v Podlonjerju od postaje do PD «Zvezde» in Lonjerske ceste. Na interpelacijo tov. Radicha in Po-gassija je odgovoril župan in izjavil, da se občinski odbor strinja s predlogom komunistov, da se imenuje nov upravni svet Občinske podporne ustanove (ECA) ter spremeni zadevni ukaz VU. Končno so bile volitve 15 od 45 članov davčne komisije, v katero je večina postavila svoje ljudi in ni hotela sprejeti predloga, da bi bilo zastopano v n tej vsaj po treh članih tudi demokratično ljudstvo. IZ SESLJANA Čudni "nacionalisti,. Nedavno se je «Demokracija» pohvalno izrazila o Sesljajiu, češ da je glasoval zanjo. Sluč-^.—smo se peljali skozi Sesljati in se v resnici začudili. Vsak ki se bo peljal skozi to vas se bo čutil če mu bo kdo rekel da je dobila tam največ glasov lista slovenskih nacionalistov. ker nosijo tam vse trgovine in gostilne razen dveh izključno italijanske napise: Bar gelateria, Alabarda, Trattoria, locanda al Castello, Bar, buffet Inter; Trattoria alla Pineta. Hoteli bi vprašati gospode pri «Demokraciji», kjer je tista njihova velika domoljubnost in skrb za slovenski jezik. Ali se je morda utopila v iskanju dobička, ker se dobro rejeni gospodje gostilničarji in hotelirji Sesljana boje, da bi odbili kljiente, če bi razobesili dvojezične napise? FAŠISTIČNA PROVOKACIJA NA OPČINAH Naše ljudstvo ne dopušča novih škvadrističnih pohodov V sredo okrog polnoči je z dvema avtomobiloma TS 0029 in TS 0844 prispela na Opčine skupina dvanajstih - štirinajstih moških in žensk, ki so se podali v kavarno Maks. Takoj, ko so prisedli, so začeli prepevati fašistične pesmi kot «Faccetta Nera», «Battaglioni M», itd. Opazilo se je tudi, da so se med seboj pogovarjali v angleščini in nemščini. Od tisti uri so bili v kavarni trije policisti v civilu. Ljudje so policistom rekli, naj napravijo konec provokatorskemu fašističnemu zadržanju omenjene skupine. Na prigovarjanje pa so policisti odgovorili, da ne morejo nič, češ da «nimajo ukazov» in «ne poznajo oseb». Vsekakor se nam zdi neznosno in nepojmljivo, da j?olicija ne more preprečiti fašističnega provokator-skega zadržanja pod pretvezo, da je «izven službe», medtem ko je tako nagla v svojem «posredovanju» proti delavcem ali demokratom, ki zahtevajo kruha in dela ali prepevajo demokratične pesmi. Vsekakor bo zelo verjetno, da se bo moralo prebivalstvo ob takem zadržanju policije samo braniti pred temi provokatorskimi fašističnimi izpadi neodgovornih elementov, ki skušajo obuditi znane škvadristič-ne pohode na naše podeželje. Temu je treba odločno napraviti konec. To je zahteva našega ljudstva in po njej naj se policija in oblasti ravnajo. Prejeli smo... Zbirko pesmi tovariša Gorčila Mitroviča, ki je bila izdana v založbi časopisa «Pod zastavo Interna-cionalizma» v Bukarešti. £ p O F . t § ’ ' j| ? *1 1 i \f> f I é * i* v m. m, s . m ,vùY mm Mm' Mladinci in mladinke, bliža se 1. maj I Pridružite se mladini, ki se že vadi za telovadni nastopi'Prvi maj mora biti mogočna mladinska manifestacija za mir in boljšo bodočnost I NOGOMET Prvenstvo STO: Costalunga - Rojan; na igrišču v Nabrežini; Magdalena - Sv. Mark Ommsa, istotam; Dreher - Frausin; na igrišču v Trebčah ob 13.30; Skedenj - F.M.S.A., na igrušču v Trebčah ob 15.30; Primorje P. K. - Arzenal, na igrišču v Boljuncu; Pri-staniščniki - Nabrežina, na igrišču na Proseku ob 15.30 uri. Počiva četa Sv. Ane. Prvenstvo cone: A. Vivoda - Trebče, na igrišču v 'Boljuncu ob 8.30; Redivo - Kolonja, na igrišču v Trebč a n ob 9; Sv. Alojz - Vesna, na Proseku ob 9.30; Rozan-n biicist A. I. Herzen. RADIO TRST II. Val. dol. 343,9 Sobota: 18 Glasba slovanskih rodov; 18.30 Oddaja za najnd8^ Pravljica «Grad martinčkov»! Operna glasba; 20 Športna kron'1 20.30 Programski periskop; 21 5°“* ni večer; 22 Večerni koncert, j Nedelja: 9 Kmetijska oddaja; Aktualnosti; 13 Glasba po željah' . Filmski trak; 21 Z domače kiti'1 police; 22.40 Nočne plošče. .. Ponedeljek: 13 Opoldanska S . ba; 18.40 Glasba raznih nar°“j) 19 Evropski obnovitveni na^rt)> Športna kronika; 21 Chopin: K ^ ceri za klavir št. 2 v f - molu' Večerne melodije. Torek: 13 Glasba po željah! Angleščina po radiu; 21 Vzori h'l!) Brahms: Sinfonia št. 2 v D-D11 22.40 Večerne melodije. i(; Sreda: 18. Mamica pripov*®, 19.15 Pesmi in plesi raznih nal^jii; 20 Vokalni koncert: Lilian 21.30 Lalo: Španska sinfonija- m Četrtek: 13 Slovenske na^ motive izvaja pevski duet; 18 ,j beno predavanje; 19 Slovenščin8^. Slovence; 21 Radijski oder vard Gregorin: V času obisk8",, pasijonska igra nato Večerni * cert. „J) Petek: 13 Glasba po željah! Mozart: Kvartet št. 21 v D'*',,«: 1 Angleščina po radiu; 20 Ga Zborovske skladbe; 21 Mojstri sede; 21.30 Koncert za Veliki P6 Tovarišici Košuta in Malol^ na kongresu bork v W V dnevih 23. in 24. marca ie f v Rimu konferenca žena, ki delovale v narodno osvoba"^ borbi. Na tej konferenci sta h* ' di naši tovarišici Ester Košu* Malalan Kristina. J) Ze ob samem prihodu na »%• vor Temi sta bili priča Pr°\j(k torskemu in nesramnemu n®y Scelbove policije rta miroUa j( množice manifestantov'. Poli61? B' v svojih pretepanjih odvzela ™ ,{r vu slavno partizansko zastavijo raztrgala. Le po dolgih in^vf cijah na policiji jè bila zastav njena lastnikom. Na samem začetku konfereh1^ bila tovarišica Košuta enogla50^ vojena v častno predsedstvo ^ ference. Imela je tudi na kOB* , ji cl daljšo intervencijo, v ka^Uji- obrazložila doprinos našega lja k antifašistični borbi evropskih narodov. V svoji venciji je prikazala težko 3 v katerem se nahaja STO Retnje okupacije s strani angl0'^ riških in jugoslovanskih Čet. 1 f »i olirti v\r> e Ir 11 č o i n nk WlT*l ^ rial isti poskušajo ob podpori • -,i in titofašističnih hlapcev izP niti naše ozemlje v strateško mo v sklopu priprav za novo ’ Vloga naših žena, ki so s°fe e d(’ v narodno osvobodilni vojni- J ^J-nes v prvi vrsti borba pr0* ^ nim hujskačem ter obramba in demokracije. KAJ C A K.A J 0 S POPRAVILI? NABREŽINA — Iz dneva se množijo protesti ljudstva * jjt zanemarjenega stanja ceste, k y iz nabrežinske postaje do ® jt11 laja. Pri tem so posebno Prl} \ pač že tako če se gre za - y strateških cest, ki ne prinaš^ šemu kmetu in delavcu nika* , ak"i ge- risti, so seveda milijoni t- , roki. Dočim se za ceste, tliP veda ne vozijo raz košati 6 avtomobili — nihče ne bri* Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Tlaka Tip. Adriatica - TU*®0*' Dovoljenje AlS Veliki Repen, kakor tud« 0 vu «Dela». —rflf" D—<< Založništvo «DELA» - ZAHVALA Družina GUŠTIN se *»?, iJ" za izrečno sožalje ob i**u ijene hčerke ADELE GUŠTltf^ občinskim svetovalcem **UpUd