Štev. 16 1 f mu je na ieiu ■ «« ••■•• ------- -- ' ■ J^ilip Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. . Urejuje janež Ev. Kalan. — ^ % R ^ L —-— Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu „B o g o l j u ba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranj.) Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Vsebina XVI.zvezka: Stran Slavnost tristoletn'ce Marijinih družb.........241 Kupite, vzemite, berite ! . .'............244 K Materi Milosti v Maribor! ...........245 Gospodov dan.................246 Družba treznosti — kakšna je in kaj zahteva ... . 248 Le eno češčenomarijo !..............250 Razgled po katoliškem svetu............251 Cerkveni razgled pe domovini...........252 Odpustki meseci septembra 1905 .......... 256 V molitev se priporočajo............,/256 V Prihodnja številka izide v četrtek, 14. septembra. Podpisana.uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila ^ na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani ^ t 4. zalogo umetnih cvetlic «&* ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih »X. vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih *T* vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719B 15 4* Festrsžbi lačna ta pastem! Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner. Slavnost tristoletnice Marijinih družb preteklo nedeljo, 20. avgusta, se je iztekla nad pričakovanje lepo, veličastno. Bil je en glas, da je lepo, pri prijateljih in celo pri nasprotnikih, kateri še nekoliko trezno sodijo. Po pravici povemo, da smo bili nekoliko v strahu, kako se bo taka slavnost v mestu kaj obnesla. Na deželi je to lahko; ali v mestu so ljudje razvajeni, kritični in tudi sovražni. Najbrž nas bo premalo, da bi častno nastopili, ali bo kaka druga pomankljivost, da bodo imeli zlobni ljudje priliko svoje neslane opazke delati. Komaj so se jele izpred Križankov naše zastave pomikati in za njimi lepe vrste naših mladeničev in mladenk, je naš strah izginil, p«gum zrasel in veselje v srcu zaigralo. Ne, nas ni treba biti niti sram niti strah pokazati se pred svetom, nastopiti sredi naprednega mesta! To niso samo kaki slabe tni pastirčki — tudi nekaj manjših je bilo vmes seveda, saj jih imamo radi — toda naši Marijini sinovi, kakor so se ta dan pokazali, so večinoma krepki, postavni, zali fantje in častiti možje; naša dekleta — to lahko rečemo pri vsej ponižnosti, ki jo morajo imeti — so cvet slovenskega ženstva. Poleg tega vzoren red in seveda dolga vrsta zastav in bander — 42; toliko jih v Ljubljani še ni bilo naenkrat — to je seveda vso reč močno povzdignilo. Naš nastop je bil častitljiv. Seveda moramo pri tem pomisliti, da ni bila še desetinka naših marijanskih čet. Kajti zastopanih je bilo le okolu 75 družb in udeležnikov bilo od dva do tri-tiseč. Vseh družb pa šteje samo ljubljanska škofija 358, cela Slovenija pa najmanj 350; in Marijinih družabnikov je samo na Kranjskem blizu 35.000. Po pravici lahko rečemo, da bi jih bilo pri slavnosti tako splošnega značaja lahko veliko več. Toda mi nismo hoteli preveč bobnati in siliti, ker se že bojimo ljudem nadlege delati; storili smo le toliko, kolikor smo že sploh morali. Naravnost priznamo, da smo premalo agitirali, — no pa tudi to, kar je bilo, bilo je dobro in lepo. Strah pred Ljubljano je premagan, in mi vsi smo lahko veseli naše Marijine armade, kakor je vesel vojskovodja, ke pregleda dobro izvežbane svoje bojne vrste. Pa začnimo pripovedovati, kak6 je ta reč šla po vrsti. Vse se je izvršilo natanko po razporedu, kakor smo ga zadnjič tukaj natiskali. V soboto zvečer je bila v lepo razsvetljeni križevniški cerkvi od 9—10. molitvena ura (8, v čast Materi božji). Pred uro so pol ure na koru prepevali Marijine pesmi. — V nedeljo zjutraj je bila v Križankih sv. maša s skupnim obhajilom za domače in od drugod došle družabnike. Bilo jih je veliko; obhajali so blizu pol ure. — Ob istem času pa je bila na Rožniku sv. maša za tržaške družabnike, katerih je prišlo nad 50 in so bili večinoma vsi pri sv. obhajilu. Tem se je pridružila pri sv. obhajilu tudi tropica belooblečenih družab-nic iz Metlike, ki so prišle v svoji znameniti — beli — noši, s katero so paradirale pri pro cesiji. Maševal jim je in jih nagovoril med mašo neki župnik z Gorenjskega; maševala sta pa tudi spremljevalca tržaške družbe, pridna gospoda tržaška mestna kaplana od sv. Antona novega, Andrej Furlan in Fr. Guštin. Od 8.—9. smo se zbirali na križevniškem dvorišču. Cerkev in samostan sta bila okrašena z zastavami; na vratih nas je pozdravljal okusno okrašen napis: „Dobro došli!" — Ob 9. se je jel pomikati sprevod: najprej ženske družbe, potem duhovščina, za tem mladeniške. Marijinim družbam sta se pridružila iz prijaz nosti: Slov. krščansko-socijalna zveza s svojo zastavo sv. Mihaela in katoliško društvo za delavke tudi z zastavo. Lep je bil pogled na ta sprevod, v katerem se je vrstila zastava za zastavo; mestna godba pa je vmes igrala krepke koračnice. Prišedši v nunsko cerkev, je bila koj tiha sv. maša, ki jo je bral preč. gosp. škofov namestnik (generalni vikar; Janez Flis. Med sv. mašo je igrala godba napeve svetih pesmi. Nad velikim oltarjem je bil napis: „Marija, varuj svojo družino" v električnih lučicah — Po končani sv. maši so presvetli knezoškof blagoslovili zastavo ljubljanske moške Marijine družbe v Križankih in spregovorili par besedi o zastavi in nje blagoslovu. Zastava je seveda zelo lepd izdelana; naslikano ima Marijo, pomočnico kristjanov, ki je glavna društvena patrona in drugega patrona sv. Jurija, kako prebada zmaja, ki je obenem varih ljubljanskega mesta, na kar so pa napredni Ljubljančani že popolnoma pozubili, samo — zmaja še poznajo . .. Častno opravilo botre (kumice) pri blagoslovljenju je imela pobožna in blaga gospa Terezija Povšetova, soproga zel6 spoštovanega državnega in deželnega poslanca g. Fr. Povšeta; gospa je tudi darovala in pripela zastavi lep trak. — Po blagoslovu je bilo običajno zabijanje žebljev, pri čemer se izgovarjajo kratki, pomenljivi reki. Zebelj so pri-bili: presv. knezoškof, botra, škofijski voditelj M. družb, voditelj in prednik ter glavni dobrotnik križevniške družbe ter zastopnice dekliških ljubljanskih družb, ki so tudi darovale svoj trak novi zastavi. Po končanem tem obredu se je procesija razvrstila proti sv. Jakobu, skoro v istem redu kakor prej, sam6 da so bili zdaj moški spredaj — na čelu novoblagoslovljena zastava — ženske zadej; v sredi duhovščina s škofom v polni opravi z mitro in palico. Godba je zopet veselo igrala. K sv. Jakobu je šla procesija zato, ker je pri tej cerkvi bila ustanovljena prva ljubljanska Marijina družba, katere tristoletni spomin smo obhajali. Tukaj se je spodobilo obhajati slavnost in zapeti zahvalno pesem za tristo dolgih let, ki so minula, odkar so se prvi naši predniki vpisali v Mar. družbo. — Cerkev sv. Jakoba je bila v zastavah; pred velikimi vratmi je stal slavolok z napisom: 1605 — Zdrava Marija! — 1905 Znotraj pa je bila cerkev lepo razsvetljena. Ko je cel sprevod dospel, je bila prostrana cerkev trdo nabasana. Koj nato je bila škofova pridiga. Opisali so kratko zgodovino Mar. družb in navduševali h krepostnemu zglednemu življenju v družbi. Za tem je bila velika škofova maša, pri kateri so asistirali gospodje kanoniki in domači šentjakobski župnik preč. g. prelat Rozman. Koncu sv. maše se je izpostavilo Najsvetejše in pred njim zapela zahvalna pesem Te Deum. Zares vredno in pravično, dostojno in zveličavno je hvalo peti predobremu Bogu za dol-do dobo 300 let, kar je na tem mestu bila ustanovljena prva družba, in za vse dobro, kar se je v teku 177 let po njej zgodilo, pa tudi zat6, da so družbe sovražne čase, kateri so zanje nastopili, srečno prestale, nanovo oživele, in se zopet tak6 bujno, tak6 košato razcvetele, kakor jih razcvetene vidimo danes pred seboj. Hvala bod' Gospod' Bogu! Sveto opravilo je bilo končano šele ob 5/il. uro. Družbe so se vrnile v sprevodu v Križanke, kjer so odložile zastave. Nato pa šli kosila iskat: mladeniči, kateri so bili za to oglašeni, v Rokodelski dom, dekleta pa v Co-tičevo gostilno na Karlovski cesti; drugi, ki se niso oglasili, so si pa sami iskali, kakor so bolje vedeli in znali. Pri obedu v Rokodelskem domu je bilo seveda, kakor pri taki priliki običajno, nekaj zdravic in nagovorov. Bilo bi jih več, a čas je bil tako kratek, da je bilo mogoče samo najpotrebnejše opraviti. Prvi je nagovoril gospod prelat Rozman. Ta častiti mož, ki bo prihodnje leto peval svojo zlato mašo, vam nastopa še vedno krepko in živahno kakor junak in njegova rezka pa prijetna beseda zapali navdušenje, kamorkoli zadene. Nazdravil je našim vrhovnim predstojnikom, pod katerih varstvom se zbiramo: sv. očetu, našemu škofu in cesarju. Škofijski voditelj Marijinih družb je nazdravil vsem navzočim zastopnikom raznih družb, pa tudi vsem družbam, katere so bile na slavnosti zastopane, kakor tudi onim, ki zaradi daljave niso mogle priti in so bile le v duhu z nami. Zahvalil se je za lepo udeležbo, posebno tistim, ki so prišli od daleč, pa izrekel zeljo, da bi sad te slavnosti ne bil le enodneven ampak traj€n. K gorečnosti naj nas vspodbuja že delovanje naših nasprotnikov, ki vedno hujše divjajo zoper Boga, vero in cerkev. Oni vedno strastnejši, mi vedno gerečnejši. Oni tiščč in vpijejo: proč od Rima! mi se moramo oklepati vedno tesneje Rima in ondi stolu-jočega sv. očeta, kateremu vsa naša ljubezen, vdanost in zvestoba! — Bog pa poživljaj družabnike in družbe, da bi živele, rasle in cvetele! Č. gosp. Luka Smolnikar, zastopnik „Krščansko-socialne zveze", ki je nekaka mati vseh posvetnih krščanskih društev, je v imenu te zveze pozdravil družbe; pevdarjal, da je oboje potrebno: cerkvene družbe, ki napeljujejo k pobožnemu življenju in necerkvena krščanska društva, ki uče za ta svet koristnih reči v krščanskem duhu. Obojno organizacijo naj Bog poživi in med obema naj vlada vedno lepa edinost! Za tremi duhovniki so govorili trije mladeniči: iz Trsta, Metlike in Mengša. Njih govore bomo pa prihodnjič prinesli. Komaj smo to končali, bilo je treba hiteti zopet v nunsko cerkev, kjer so bile pete litanije, ki jih je imel z asistenco domači nunski oče, č. g. Mihael Bulovec. Veliki oltar je bil lepo okrašen z električnimi lučicami, in uršu-linke na koru so krasno pevale. Ljubljanske nune vam pojejo kot tički. Tako čistih in nežnih glasov ne slišiš nikjer drugod. Iz cerkve so šli mnogi v „Mestni dom", kjer je bilo na vgled razpostavljenih mnogo lepih obrtnih in umetnih izdelkov. Ta razstava je bila edprta 14 dni; mi smo jo prav pri zadnjem koncu ujeli. Ko smo si ravno dobro ogledali, bila je ura pet, in ob tej uri je imela biti raz- stava sklenjena. To so storili presv. knezoškof sami z nekaterimi pohvalnimi in bodrilnimi besedami. Zdaj pa hajdi zopet na Rožnik! Bila je ura že 6, ko smo prisopihali na vrh grička in stopili pred oltar ter še enkrat krepko zapeli lavretanske litanije, pa na drug način kakor pri nunab. — Mrak je legal na zemljo, ko smo se z zadovoljnostjo vračali proti mestu. Seveda so med tem mnegi tuji gostje bili že na potu proti domu. Kakor rečeno, tak6 storjeno. Vse točke razporeda, kakor so bile napovedane, so se natanko izvršile. Cel dan ed zore do mraka smo se pridno gibali. »Bilo je prav lepo", to je bila splošna sodba. Tudi Ljubljančanom se ne more očitati, da bi se bili proti nam kolikaj zagrešili. Prav z zanimanjem so nas gledali. Ko bi bili to in une reč naprej vedeli, bili bi lahko še bolje napravili. Pa ta shod je bil prvi poizkus, nastopiti v Ljubljani. Ker vidimo, da grč dobro, bomo ob dani priliki v Ljubljano še pri šli; in kadar bomo prišli, takrat nas bo več kakor sedaj. Ljubljana je še prav posebno pripravna za take shode. V njej se najležje dobi prenočišče in postrežba, pa stoji tudi ravno sredi naše dežele in cele Slovenije, železnica vodi od vseh strani, torej vsem nekako najbolj priročno sčm priti. Potem je pa tudi v mestu, koder ima Bogu sovražna sila največjo moč, se najoblastnejše šopiri in razliva svoj pogubni vpliv po deželi, — torej tam je najbolj potrebno, da ji postavimo nasproti tudi mi svoje moči in s tem nazaj potiskamo in slabšamo nasprotno silo. Le pogumno naste-pajmo in Marijo pomočnico kristjanov kličimo, kakor nekdaj naši predniki v boju zoper Turka! Marija, ki je kači glavo strla, in sv. Jurij, ki je zmaja zabodel, nas bosta privedla do zmage, ali ysaj do zboljšanja naših javnih razmer. Bog poplačaj vse, ki so kaj pripomogli k lepemu izvršetku! Posebe pa še bodi zahva ljena ljubljanska križevniška moška Marijina družba, ki je vse delo vodila, zraven si pa veliko troškov naprtila. Ta družba se res zaveda svojega poklica, se ne boji nikoder pokazati se, in dela, kar more s svojimi skromnimi močmi. Nevstrašenih in gibčnih družabnikov potrebujemo; z drugačnimi ne pridemo nikamor naprej!... Možje pa tudi žene, ki se ne upajo pokazati, niso za rabo! Slavnost tristoletnice je končana. To pa ni vzrok, da bi se zdaj vdajali počitku. Le naprej, le naprej! — to mora biti naše vodilo. Napredovati moramo po šte- vilu družb in družabnikov, po veličastnosti naših shodov, pa še bolj po notranji naši moči, po kreposti našega življenja, po delovanju za kraljestvo božje. Torej: Le naprej, oj le naprej, da pridemo v nebeški ržj! Kupite, vzemite, berite! Izšla je, kakor povedano, knjižica: Slava Mariji ob tristoletnici prve Marijine družbe na Slovenskem. Knjižica je po sodbi takih, ki niso pri nji nič prizadeti, lepa in vredna tega denarja Stane sicer 20 kr. (40 h) in ne 15, kakor je bilo zadnjič rečeno, ker so tiskovni trcški tako veliki, da bi imeli pri 15 kr. zgu bo, če bi se tudi vsa prodala. Toda kakor rečeno: knjižica je tega denarja vredna že po svoji velikosti, še bolj pa po svoji vsebini. Po pošti velja 13 vinarjev več (skupaj torej 43 h = 22l/, krajcarja); toda na deset izvodov se dobi ena povrh. Naroča se v Ljubljani v Katoliški bukvami in v Ničmanovi prodajalni. Zdaj pa prosimo, da po knjižici pridno sezite! Naročila naj bi jo pač vsaka Mar. družba; najbolje pa bi bilo, da bi jo imel ali vsaj bral vsak ud M. družbe. Kajti v knjižici se bodo navzeli družabniki pravega marijanskega duh k. Glavni del knjige namreč zavzema dr. F r. U š e n i č n i k a popis prve Mar. družbe ljubljanske^ ponatiskan s nekaterimi premembami iz „Venca"; opis, katerega velika večina družabnikov še ni brala, kajti „ Venec" je imel takrat morda kakih 3000 naročnikov, število udov M. družb sam<5 na Kranjskem pa je nad 33.000 Pa tudi kdor ga je že bral, stori prav, če ga bere zopet in zopet; kajti iz lepih zgledov se največ naučimo. Nikar ne recite: kaj hočem kupovati spo minsko knjižico o tristoletnici zdaj, ko je tristoletnica že minula! Kajti 21. decembra, sv. Tomaža dan, bo šele 300 let, kar je bila prva družba vpeljana. Torej bi se morala tristoletnica pravzaprav šele takrat praznovati; obhajala se je zdaj le zaradi tega, ker je poleti prikladnejši čas za to. Obračamo se torej s prošnjo do častitih vodstev M družb, naj knjižico pri shodih priporoči in nabirajo skupno naročnino, da se posameznim olajša nakup; to tem bolj, ker se na 10 izvodov dobi eden zastonj. — Kjer se pa to nebi zgodilo, naj goreči posamezniki sami to storč: naročč in nabirajo naročnino. Onim, ki so bili pri slavnosti v Ljubljani, bo knjižica prijazen spomin na lepo slavnost; onim pa, ki niso bili, pa v nadomestilo namesto slavnosti. Tiskalo se je brošure 3000 izvodov, ka tere bi radi razprodali do zadnjega, da poleg truda ne bo še denarne škode. Ni se pa treba bati, če je boste kaj več naročili, da je bo zmanjkalo; zakaj tiskarji vedno radi znova tiskajo. Čisti skupiček se bo obrnil, kakor knjižica sama povč, za zastavo moške Marijine družbe v Križankih v Ljubljani, ki je bila ob slavnosti tristoletnice blagoslovljena, in v pokritje troškov pri celi tej slavnosti, ki niso bili majhni in katere je ta družba mesto vseh drugih velikodušno čase vzela. Tudi takim, ki niso v družbi, pa jih dobro branje veseli, bo knjižica prijetno in koristno berilo. Torej še enkrat: Kupite! vzemite, berite! Op. Na zadnji strani v opazki je stavec popolnoma samovoljno (!!) brez moje vednosti vstavil moje imč z vso nepotrebno častjo; kar mi je silno neljubo, ker se vidi, kakor bi jaz sam sebi komplimente delal. Naj bo ta nerodnost s tem: popravljena! Urednik. K Materi Milosti v Maribor! Komaj ena slavnost končana, že nas va bijo drugam. Ne bomo se čudili, če se bo sli šalo: Preveč teh reči! Vprihodnje bomo naše shode morali malo bolj regulirati, da ne bodo rug ob drugega zadevali. Za to pot pa prosimo še potrpljenja! Ravno v nedeljo, ko so bili najbolj zavedni fantje naših družb v Ljub-jani, se je bralo — z dovoljenjem ljubljanskega mezoškofijstva — s prižnic vabilo na romanje in shod v Maribor. Ker torej tega n'so slišali, zato prinašamo tudi mi na tem mestu vabilo kršč soc. zveze in vabimo od svoje strani k Materi Milosti v Maribor, da vsaj nekoliko povrnemo Štajarcem lani nam izkazano prijaznost. Kdor torej utegneš, pojdi! Poziv in prošnja. Dnč 3. in 4. septembra namerava slo venska krščansko • socialna zveza prirediti v Mariboru svoje letno zborovanje. To zborovanje naj bi bilo obenem nekaka priprava za III. slov. katoliški shod, ki se ima vršiti prihodnje leto. Da si izprosimo za to velevažno delo tudi blagoslova od zgoraj, se bo s tem zborovanjem spojilo tudi romanje k Materi Milosti v Maribor, kakor smo lansko leto pohiteli k Mariji Pomagaj na Brezje in z nami zlasti vrle čete štajarskih naših somišljenikov, katerim smo obljubili, da jim hočemo letos vrniti njihov obisk in posetiti njihovo prekrasno Marijino svetišče v Mariboru. Tako romanje se pa dd primerno izpeljati le s posebnim vlakom, za čegar prireditev je treba vsaj do 300 udeležencev. Sprejemajo se samo moški romarji, možje in mladeniči Vlak bo oddhajal iz Ljubljane v nedeljo, 3. septembra približno ob 10. uri dopoldne in se bo vračal iz Maribora v pondeljek zvečer. — Vozni na bo znašala iz Ljubljane v Maribor in nazaj okoli 7 kron. Ravno toliko tudi za tiste udeležence, ki bodo vstopili na postajah od Ljubljane do Z danega mosta. Na drrgih postajah se vlak ne bo ustavljal. Slov. krščansko socialna zveza prosi vele-častite župne urade, naj bi iz posebne prijaznosti sprejemali ©glase in denar 7 kron, ki naj se plačuje naprej in za kar naj se oglašencem vročč priloženi začasni vozni listki. V Ljub ljani se bodo na dan odhoda ti listki, ki naj jih seveda vsak prinese s seboj, zamenjali za prave vozne listke in pri tej priliki se bo even tuelna diferenca pri uplačani svoti uredila. Oglasi se sprejemajo le do nedelje, dne 27. avgusta. V pondeljek, 28. avgusta, naj se pa imene in vplačani denar gotovo pošlje v Ljubljano pod naslovom: L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Krščansko = socialna zveza. Cerkveni del te slavnosti bo: 1. Po dohodu kranjskega vlaka kratka pridiga in lita-nije. 2. Drugo jutro ob šestih pridiga in slovesna sv. maša. 3 Veliko tihih sv. maš. 4. Prilika za prejem sv. zakramentov. — Drugo bodo povedali drugi časniki. Od božjega hramu zvonov prihaja glas do vernega rodii v samotno gorsko vas; in tja čez poljsko plan slovesno oznanjuje, da danes se praznuje Gospodov sveti dan. Gospodov dan. (Priredil J. P. Belostenski.) 1. Božji hram. Stremi v nebesni svod zvonik, kot bi z rok6 nam kazal pravo pot v obljubljeno neb6. Se z vrha mu blišči križ zlati v dol trpljenja, v njem večnega življenja nam upanje žari. Odprt je božji hram, vanj ljud od vseh strani hiti, da greha tam težav se oprosti. Vesel ga sprejme Bog, skesan kdor predenj pride, poln milosti odide, spet drag mu je otrok. 2. Vstop Pred tvojim prestolom, Bog večni, klečim, za grehov se svojih dolgove solzim; služabnika svojega klic čuj goreč, pomagaj, Gospod mi, ne skušaj me več! Pokorno poslušam glas tvojih besed, in v te zaupljivo obračam pogled; svet srcu pokoja nikoder ne da, le v mislih na tebe, o Bog, ga ima. Sem iskal si v stiskah pom6či okrog, pa našel, da temelj vse sreče si Bog; da v tebi dobrota neskončna živi, in meje usmiljenju tvojemu ni. In če sem nestalen v zaupanju v te, v nevoljo pogreza se revno srce; brž mine mi v duši usodni vihar, saj ti ga pomiriš, o Večni, vsikdar. Zatorej pred tvojim prestolom klečim, varuj, o Gospod, me, da več ne grešim; podpiraj me v delih pravičnih vselej, v oblasti me milosti svojih imej! 3. Propoved. I. K molitvi v tempelj dva sta Šla moža, cestninar eden, farizej je drugi bil; s ponosom v srcu pred oltar gre ta, a oni se v kesanju zadej je topil. „Zahvalim te, o Bog, da nisem tak, kot oni-le!" ošabni moli farizej; skesan v solzah cestninar-siromak zdihuje: „Bog, usmiljenje z menoj imej!" Brez milosti je oni šel domu, molitve prave ni poznal napuh njegov; ta pa opr6ščen grehov pri Bogu, da spet je božji 6trok, bil si je gotov. Kar kdo si od sveta zakladov pridobi, nestalni so, minljivi, življenje nas uči. Za kar si danes vnet, obeta ti blagost, a jutri že s spoznanjem donese ti bridkost. II. Opojne sreče sad, ki ti rodi ga greh, v nezgodo te pripravi v brezskrbnih tvojih dneh. V pravici le sam6 nabiraj si dobrot, v življenja boju trdem ši ž njimi gladi pot. Radosti čiste slad spomin naj hrani tvoj, v srcu pa nedolžnost svoj naj ima obstoj. V previdnosti naj um povsod bo gospodar; da v dobrem vedno rasteš ti bodi vselej mar. m. Bog je ljubezen! Čemu bi se bal, človek, ki pota iz blodenj ne veš? le zadostuj mu, in upati smeš, da ti skesanemu milost bo dal. Bog je ljubezen! Naj zlobe vihar zmote in strasti raznaša med svet; v dušah če javlja obupa se sled, blizu njegova pomoč je vsikdar. Bog je ljubezen! Pravičnika le skuša, ko v stisk ga izroča oblast; v trdni zvestobi mu delaj v čast, da ti v zaslugah bo močno srce. Bog je ljubezen! Pa milo še ti druge presojaj, in bodi junak v borbi se sabo, sicer pa krotak, kadar zadeva te sodba ljudi. 4. Darovanje. Premili Stvarnik, dal si mi prostost: Odslej naj tvoja volja moja bo: obrnem v dobro lahko jo in — slabo. Zatiral v sebi slabo bom hotenje, polagam jo pred tvojo visokost, in dobro pa obračal samo v to, obračal bom jo vedno v dobro rabo. da božji zakon vodi me v življenje. 5. Svet. Cvetke odpirajo čašice svoje, naokrog sipljejo vonj svoj sladak; pevcev krilatih zbor hvalo ti poje, v tisoč glasovih razlega se v zrak: Svet si, o veliki Bog ! Mušic, čebelic tihotno šumenje meša med gozdnih živali se glas, grozno viharja na morju grmenje močno dviguje vesoljni se čas: Svet si, o veliki Bog ! Solnca v vsemirju goreči plameni švigajo kvišku na nebesni svod; plodna poljana in travnik zeleni vse te slavi in časti, o Gospod: Svet si, o veliki Bog! Človek od tega omamljen sijaja, grudi pred tabo ponižan se v prah; v hramu ga tvojem strah sveti obhaja, vzdiha, šepeče v spokornih solzah: Svet si, o veliki Bog! 6. Povzdigovanje. Že sveta hvalnica je dokončana, V pričakovanju blaženem topi se, in zadnji je potihnil orgelj glas; nad čudesom skrivnosti vseh strmi; zdaj množica v molitvi tihi zbrana, z visokega oltarja oglasi se pred Bogom svojim pada na obraz. ljubezen večna in tako veli: „To moje je Telo, za vas v smrt . dano, to kelih moje drage je Krvi, ki zl6 sveta ž njo bilo je oprano; vzemite to in jejte, pijte vsi!" „Milostno podeli nam, Gospod, hrane dušne za življenje večno; dal tel6 si v smrt, prelil si kri, da bi storil svoje ljudstvo srečno." Obhajilo. Glej, skesanih trop tam bliža se, da iz roke čiste, posvečene prejme živi kruh, ki k moči spet novi vzdigne duše oslabljene. „Nismo tebe vredni, o Gospod, grehov nas težava stiska silno ; vendar prišli smo, ker obdariš vselej nas z dobrotami obilno." 8. Sklepna molitev. Kot roke se drže otroške Le v tebi, o Gospod, ugasne tesno očetove strani; vse hrepenenje mi srca; kot dete materi v naročje pred tabo zopet so mi jasne se stiska, da sladko zaspi: oči, prej motne od solza, tako jaz pred oltarjem tvojim, Ti meni spolniš vse obljube, o Bog, te družim mislim svojim. otmeš iz večne me pogube. O Bog, z vezmi me svete vere potegni v svojo spet svetost, naj upanja v tebe ne podere velika moja mi slabost. Kar zid, zavist, napuh razdruži, naj milost tvoja zopet mi zasluži. 9. Blagoslovna. S ponižnim srcem, o Gospod, pred tabo, glej, klečimo vsi, in prosimo, na grešni rod se milostno ozrl. Zavzdigni svojo zdaj roko, in verne blagoslovi nas, da vse dejanje naše bo na slavo tebi slednji čas. Podpiraj nas v slabostih vseh, moči nam zveličavnih daj, da po življenja bridkih dneh dospemo v tvoj veseli raj 1 10 Pri izhodu. Z veselo zahvalo častimo Boga! Ljubezen zanj klije naj v srcih goreča, od njega prihaja ves blagor in sreča. Z veselo zahvalo častimo Boga ! on milosti svoje po zemlji razliva, odpušča skesanim dejanja kaznjiva. Z veselo zahvalo častimo Boga ! Saj pisane tudi slave ga cvetice, ko dvigajo njemu cvetoče glavice. Z veselo zahvalo častimo Boga! Čuj, ptičic krdela iz senčne dobrave pošiljajo k njemu v čast pesmice slave. Z veselo zahvalo častimo Boga! V Gospodu se svojem pravično radujmo, in dan njegov sveti pobožno praznujmo. Družba treznosti — kakšna je in kaj zahteva. Ker večkrat omenjamo družbe treznosti, zdi se nam potrebno, pokazati njena pravila, da tisti, ki se za to zanimajo, vendar vedd, s čem imajo ©pravit'. Ko bo čas dozorel, da bodo tudi pri vas oznanili, da se bo vpeljala ta družba, ne boste več tako začudeno gledali, kakor tisti, ki e tej reči prvič slišijo. Pravila družbe treznosti. 1. Družbeni patron je sv. J a n e z K r s t-n i k. — Družbeni praznik je v nedeljo po prazniku, ako ni sv. Janez na nedeljo; koder pa razmere ne dopuščajo, pa prejšnjo nedeljo. 2. V družbo se lahko zapiše vsakdo, moški ali ženska, brez razločka. Otroci, kedar že v šolo hodijo, ali vsaj ob prvem svetem obhajilu. 3. Družba ima tri stopnje. Zato so tudi udje razdeljeni v tri skupine: I. Oni, ki ne pijejo nikakega žganja; druge pijače pa uživajo zmerno. II. Oni, ki ne pijejo nikakega žganja; druge pijače uživajo zmerno, toda vsaj vsak dan ne (najmanj en dan v tednu, ali pa tudi dalj časa ne). III. Oni, ki ne pijejo nikakih opojnih pijač. Vsakdo si lahko izbere tisto stopnjo, katero hoče. V vseh treh stopnjah je dovoljeno uživati opojne pijače za zdravilo; a samo za zdravilo. 4. Kdor se v družbo vp;še, se zaveže z moško besedo (ali z lastnoročnim podpisom na Sprejemnici) za dobo enega leta, da hoče izpolnovati dolžnosti one stopnje, katero si je izbral. — Pred Bogom pa to zavezo napravi s tem, da opravi molitev, tiskano na Sprejemnici. Vendar pod grehom ta zaveza ali obljuba ne veže. 5. Vrhtega se zavežejo udje vseh treh stopinj. a) da otrokom do 14. leta ne bodo dajali nikakih opojnih pijač; b) da ne bodo nikogar silili in se ne dali siliti k pitju; c) da ne bodo dolgo v n o č posedali po pivnicah, razven iz potrebe na potu; č) da se bodo ogibali mnogoštevilnih prilik, ki vabijo k pitju; d) da bodo namen družbe kolikor mogoče pospeševali s tem, da tudi druge odvračajo od pijančevanja in jim odtegujejo prilike k temu; e) gospodarji in delodajavci se še posebe zavežejo, da — kolikor razmere pripuščajo — ne bodo dajali poslom in in delavcem žganja, in da ne bodo s samo pijačo dela plačevali; f) gostilničarji, da ne bodo med službo božjo in zvečer čez postavno uro imeli odprtih pivnic, da ne bodo dajali pijače ljudem, ki imajo že dosti, zlasti ljudem pijanosti vdanim ne, da si s tem ne bodo nakladali na vest tujih grehov. 6. Vrhtega naj moli vsak družabnik vsak dan en Očenaš in Češčenamarijo, ali zase, da bi mogel svojemu sklepu zvest ostati, ali pa za grešnike, pijančevanju vdane, 7. Iz istega namena naj tudi vsi udje prejmejo sv. zakramente vsaj štirikrat na leto. 8 Kedar družbeni voditelj ude povabi k pridigi ali pokliče k shodu, naj pridejo vsi, da se potrdč v svojem sklepu. 9 Družba ne nalaga družabnikom nikakih drugih troškov razven malenkosti za Spre-jemnico. O družbenem prazniku pa se pobirajo prostovoljni darovi, iz katerih se opravi ena sveta maša; če se je pa kaj več nabralo, se porabi v splošne družbene namene. 10. Udje naj se med seboj podpirajo v storjenem sklepu z z g 1 e d o m in, če treba, tudi z besedo; tudi naj medsebojno pazijo, da se družbena pravila res izpol-n u j e j o. 11. O komer se izvč, da je svoj sklep prelomil, se prvič posvari, drugič iz družbe izbriše. 12. Vsako leto na družbeni praznik se zaveza ponovi zopet za eno leto. Kdor pa tega noče storiti, naj to naznani družbenemu voditelju. Ako tega sam ne stori, naj ga voditelj posvari, in če svarilo ni izdalo, iz družbe izbriše. Zaveza ali sklep se napravi s temi-le besedami: V zahvalo Jezusu za njegovo žejo na križu — v zadoščenje njegovemu z zasramovanjem nasičenemu Srcu — v čast velikemu spokorniku sv. Janezu Krstniku — za odpuščenje svojih grehov — za spreobrnenje grešnikov, vdanih pijančevanju — za rešenje duš v vicah — sklenem za eno leto: I. zdržati se vsakega žganja, druge pijače pa uživati zmerno. — (Ali:) II. zdržati se vsakega žganja, druge pijače pa uživati zmerno in (vsaj) vsak d an ne. — (Ali:) III. zdržati se vseh opojnih pijač. Obljubim tudi, da bom namen družbe po svoji moči podpiral s tem, da tudi drugim ne bom dajal prilike, ampak jih odvračal od pijančevanja. Pomagaj mi Bog, Devica Marija, sv. Janez Krstnik in moji sveti patroni, da bom zvesto izpolnoval ta svoj sklep! Amen. Molitev za popolno zdržnost, obdarjena z odpustki. Moj Bog in Oče, da ti pokažem svojo ljubezen in da ti vrnem razžaljeno čast ter pripomorem k zveli-čanju duš, trdno sklenem, da danes ne bom pil ne vina ne kake druge opojne pijače. — To premagovanje darujem tebi in ga združim z daritvijo tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki se daruje vsak dan na oltarju v tvojo čast. Amen. (300 dni odpustka. — Pij X. 29. marca 1904.) (Ta molitev odločno spričuje, da sv. stolica hvali, odobrava in pospešuje popolno zdržnost.) Odpustki družbe. I. Popolni odpustek dobi: a) Kdor pobožno prejme sv. zakramente: 1. na dan, ko se kdo v družbo vpiše, 2. ob smrtni uri. b) Kdor prejme svete zakramente, obišče cerkev in ondi moli: 3. na dan sv. J a n e z a K r s t n i k a, če je v nedeljo; če ne, pa prejšnjo in poznejšo nedeljo. 4. ob štirih k vat rnih nedeljah. II. Nepopolni odpustek 60 dni, kdor stori katerokoli delo pobožnosti ali usmiljenja: če je pri sveti maši, pri procesiji, spremlja sv. popotnico, obišče bolnika itd. * tt * Zdaj poznate družbo in njene zahteve. Kadar jo bodo pri vas vpeljali, jo boste že naprej po- znali in tem rajši pristopili. — Kdor pa želi, se lahko v družbo koj zapiše, če je tudi nimate v fari še vpeljane. Kdor želi torej iz ljubezni do Boga in do bližnjega, za blagor svoje duše odreči si malo svetnega užitka, naj piše kar na uredništvo .Bogoljuba" in povč, katero stopinjo želi. Prva stopinja je vsakemu mogoča, komur je kaj mar treznost; in ker navadni ljudje itak vsak dan vina ne pij6, tudi druga; tretja je pa le za tiste, ki imajo posebno koražo. Kakšen namen ima ta popolna zdržnost, danes ne bomo razlagali. — Kdor priloži dve znamki po 10 vin., bo dobil tudi sprejemno podobico s pravili vred. Dobi se pa tudi ravno taka podobica na večjem in debelem papirju, da se lahko d& v okvir, in stane tudi 10 vin. Torej »sprejemnica" s pravili v manjši obliki ali pa podobica sama v večji obliki, vsako stane 10 vin. (5 krajcar.) oboje skupaj 20 vin. Vsak naj pove, ali želi sprejemnico ali podobico ali oboje; nekaj, najmanj 10 vin. je pa treba dati za pošto. Če d& kdo kaj več, se bo porabilo v društvene na mene. — Kdor ima kaj gorečnosti, lahko tudi druge vabi in nabira za družbo ter sem pošlje. Imel bo plačilo pri Begu. — En tak oglas smo ravno danes s Koroškega prejeli. Naj se oglasč še drugi! Le eno češčenomarijo! Prekucija je razsajala po nesrečni francoski deželi; lepa dežela je bila v kratkem času pu-stota in gnjusoba razdejanja. Nesramnost in hudobija je povsod kraljevala brez ovire, vsak-tere človeške strasti so se pasle po večjih in manjših mestih. Kdor je bil še pravičen in dobrega srca, je ali zbežal ali pa pod gilet'no umrl. Sto in sto najboljših sinov francoskih, zlasti pa veliko duhovnov je bilo umorjenih zaradi vere ali zaradi pravice. Najhuje so razsajali prekucuhi v Parizu, središču vse prekucije in ognjišču vse krivice. Dan na dan, uro za uro so drdrali po cestah strašni vozovi, ki so prepeljavali na morišče uboge žrtve razdivjane besnosti. To grozno vožnjo se vselej spremljevale divje množice, mestna druhal Pariška, moški in ženske, izvržek ljudstva; ti so spremljevali nesrečne obsojence in so jih še po poti zaničevali in zasramovali. Med njimi se je najdivje in najgrše obnašala Georgina Tirot, ženska srednje starosti. Ta je bila vselej na morišču, dajala je ubogim žrtvam najgrša imena, s pestjo jim je žugala, oči proti njim obračala ter jih grozovito pre-klinjevala. En dan 1. 1794. so peljali mašnika Jakoba Ravtoka na merišče. Se vč, da je bila tudi tukaj Georgina Tirot, ki je mašnika prav posebno črtila. Blato je vanj metala, vpila je nad njim in zasramovala ga je kaker obsedena in je bila podobnejša nori, kakor pa pametni ženski. „Ti grdoba!" vpije zopet Georgina. „Naj bi vendar hitreje vozili, da bi že kmalu bil ob življenje! Vsaka minuta, kolikor dalje živiš, je krivica, je sramota svetu!" Jakeb nič ne odgovori, ampak kleči na vozu in moli prav goreče. .Molči", pravi ženska, »sine upaustodpreti." Mašnik se obrne s plemenitim, bledim obličjem proti Georgini, jo resnobno pogleda in ji reče z milim glasom: »Žena, prosim te, moli eno češčenomarijo zame, da najdem milost pred Božjim obličjem, pred katerim bom kmalu stal". »Ho, ho, ho!" se smeja Georgina. »Jaz eno češčenomarijo za te? Nori, od strahu se ne zaveda. O strahopetec, strahopetec!" „Še enkrat te prosim za eno češčenomarijo", mirno odgovori mašnik besni ženski. Oko mu pa je bilo tako milo svetlo, njegovo obličje tako veličastno, da je Georgino mraz pretresel. Ravno ga je hotla zopet zasramovati, pa ne more več govoriti, besno je gledala v mašnika klečečega, ki je ravno povzdignil obe roki proti nebu. Georgina je čutila v dnu svojega srca, da mašnik zanjo moli, za neverno, grozovito žensko, ki je z nogami teptala vsako človeško čutilo. In kar že dolgo ni čutila, sramovala se je sama sebe in pred ljudmi. Zato ni nič govorila do morilnega odra, čemur se je čudila spremljajoča druhal. Pridejo na morišče. Oster nož v gilotini se sveti v solncu, rabeljni si pripravljajo, kar jim je potrebno. Častitljivo, mirno stopi mašnik na morilni oder, poklekne ter očitno in pri srčno prosi Boga pomoči v poslednji uri. Potem reče, da odpusti vsem, ki so mu krivico storili in mu jo še delajo in prosi zanje usmiljenja Božjega. Rabeljna priganjajo. Mašnik vstane, se ozre še enkrat po ljudstvu kakor na pol spremenjen ter iščeGeorgineTirotove. Poslednjič jo ugleda, ni bila kakor sicer v prvi vrsti, ampak bolj zadaj se je ustavila. Njeno obličje je bilo čudno. „Eno češčenomarijo zame", prosi Jakob še enkrat, „eno samo češčenomarijo"! Tako prisrčna, tako ginljiva je bila ta prošnja, da Georgina, ki je njena divjost že na potu k mo-rilnemu odru nekoliko odjenjala, se ji ne more več ustavljati. Nevidna roka jo dalje žene, dalje k stopnicam pri morilnem odru. Tukaj poklekne, razprostre roke in moli z velikim glasom češčenomarijo, še preden je bilo mogoče druhali ubraniti ji. Vesel smehljaj se vidi na obrazu Jakobovem, ko je ravno položil glavo svojo na klado. „Prosi za nas grešnike zdaj in na našo smrtno uro. Amen", zavpije Georgina ravno končaje molitev svojo, — ko nož v gilotini pade na zatilnik mašniku in mu glavo odseka. Georgina Tirotova zakriči kakor nora, ko ugleda kri mašnikovo sikati. Kar poskoči, pomoči ruto v gorko kri in urno odide. Odslej ni bilo več videti Georgine Tirotove na morišču. Večjidel je bila zaprta in je prišla k ljudem le, kadar je potrebovala živeža. Po prekuciji pa je bila prav goreča katoličanka in jo je bilo videti povsod, kjer je delala krščanska ljubezen. Umrla je kot resnično pobožna, in vse to je storila le ena češčenamarija. Rim. 9. avgusta je bila povodom obletnice kronanja sv. očeta v sikstinski kapeli slovesna sv. maša, pri kateri je bil navzoč sv. oče, poslaniki na papeževem dvoru in mnogo drugih svetnih in duhovskih dostojanstvenikov. Sveto mašo je opravil državni tajnik, kardinal Merry del Val. Cesarji in kralji so papežu pismeno čestitali ob tej priliki. Veliko romarjev iz Moravske je odšlo 10. t. m. v sveto deželo. Med romarji je tudi pomožni škof dr. Wisnar. V Zagrebu se je vršil pred par tedni važen katoliški shod, ki bo rodil gotovo lepe vspebe. Zbranih je bilo okoli 200 najboljših mož iz cele Hrvaške, ki so se dogovarjali, kako pričeti s katoliško organizacijo. Navzočih je bile tudi šest Slovencev, med temi dr. Krek in dr. L a m p e. Javne molitve je zapovedal v svoji nad-škofiji pariški nadškof in kardinal Richard. Na praznik Marijinega Vnebovzetja so se jele opravljati, da odvrne Bog nesreče, ki preti preganjani katoliški Cerkvi vsled novih postav, ki se jih skovali framazoni. Za katoliški shod v Strassburgu, ki se vrši ta teden je oglašenih 33.000 katoličanov. Tak« mnogobrojno še ni bil dosedaj obiskan noben katoliški shod. Na Kitajskem se je zopet pričelo preganjanje kristjanov. Umorili so več katoličanov in nekaj franceskih misijonarjev. Tudi iz Ti beta prihajajo poročila o umoru nekaterih francoskih misijonarjev. Francoska vlada seje takoj pritožila pri vladah v Pekinu in v Tibetu. Nemški protestantski pastorji postajajo od dne do dne bolj predrzni. Namesto da bi skrbeli za svoje ljudstvo, ki ne pohaja več v cerkve, ki ne pošilja svojih otrok k sv. krstu, pa so se spravili sedaj nad katoliško delavstvo, da bi je pripravili za odpad od katol. Cerkve. Ker pri krščanskih vernih delavcih nič ne opravijo, zašli so k socialnim demokratom, s pomočjo njih voditeljev so že več delavcev pridobili za gojili protestantizem. Sedaj silijo celo v strokovna društva, da tu poskusijo svojo srečo. Smrt med škofi. V Ntw Orleansu divja že nekaj časa nalezljiva rumena mrzlica, ki je tirjala že mnogo žrtev. Napadla je tudi ondot-nega nadškefa, ki je umrl pred dvema tednoma. Sedaj je izpraznjenih na Francoskem 15 škofij — V Porebi blizu Krakovega je umrl metro pelit mohilevski. nadškof Jurij S z e m b e k, Potoval je v Rim k sv. očetu. Pred odhodom je obiskal okolico v Mmsku, kjer je 30 unijat-skih župnij sprejel v katoliško Cerkev. V onih močvirnatih krajih se ga je polotila vročinska bolezen. Zdravniki niso takoj spoznali bolezni in tako je birmoval še nad 10.000 otrok. P« tej vizitaciji je rtmal v Rim in potem hotel oditi v Marijine toplice, da tam okreva. Bolezen ga je potoma prisilila, da je ostal pri svojih sorodnikih v Porebi, kjer je tudi čez dva tedna po dohodu umrl. Katoliška cerkev je izgubila ž njim najuglednejšega moža. Da je izšel tolerančni ukaz, ki olajšuje pravoslavnim prestop v katoliško Cerkev, za to je imel veliko zaslugo pokojni nadškof, katerega je ruski car zelo čislal. — Naj počiva v miru! Kuratom v deželni bolnici v Ljubljani je bil imenovan č. g. Gregor Flis, njegovim namestnikom pa č. g. Ivan Šporn, oba misijonarja iz kongregacije sv Vincencija P. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Ravnateljem „Alojzijeviščau je bil imenovan preč. gosp. stolni kanonik dr. Andrej K a r 1 i n. Dosedanji ravnatelj velečast. gospod profesor dr. Josip Gruden se je zaradi bo-lehnosti tej častni službi odpovedal. Premeščeni so bili čč. gg.: Andrej Pavlin iz Sodražice kot ekspozit na Goro pri Sodražici; Anton M e r k u n iz Lašč kot ekspozit na Razdrto; Josip Švigelj iz Harij / kot e'tč sto tretjerednikov skupno na bož,o pot v Loreto. Obiskali so najprvo Trsat in s parnikom odšli do Jakina in dalje z vlakom v slovečo Loreto. Naznanilo ponočnim častivcem presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani. Po noči med 31. avgustom in 1. septembra bodo moški častili presv. Rešnje Telo v cerkvi sv. Jakoba. — Molila se bode 11. ura: Prošnja za duhovnike. Prijazno se zopet naznanja vsem moškim, če tudi niso nočni častivci, da bi se kolikor mogoče udeleževali molitvene ure tudi vsak četrtek zvečer od 8. do 9. ure v cerkvi nemškega v. reda (v Križankah). — Vsako nedeljo in praznik pa po krščanskem nauku tudi pri sv. Jakobu. — Pred vsem pa marljivo prihajajte možje vseh stanov in mladeniči k mesečni ponočni molitvi: zadnji čas se kaže neka mlačnost; potrudite se, da bode zopet polno število, kakor v začetku Moška Marijina družba v Ljubljani naznanja svojim udom, da bode navadni me- i sečni shod prvo nedeljo v septembru t. j. an- geljsko nedelj« v Križankih. * * * Hamborn na Nemškem, dne 6. avgusta. Minulo nedeljo je tukajšnje slovensko rudarsko društvo sv. Barbare prvikrat priredilo izlet in sicer v Osterfeld, kjer tudi mnogo Slovencev. V župnijski cerkvi smo imeli službo božjo s slovensko pridigo in petimi litanijami; slovensko petje je prelepo in močno donelo po veliki cerkvi. Po službi smo se zabavali v dvorani pri nekem gostilničarju. Udeležencev je bilo okoli 6o rojakov v Osterfeldu; premalo se je maralo za nas; žal je, da se rojaki v tujini skoro nikoli ne pridružijo. Gospod kapelan v Osterfeldu nas je sprejel na kolodvoru, spremljal v cerkev in potlej v dvorani jako zanimivo govoril. Seveda nas je spremljal naš gospod predsednik, ki je opravljal službo božjo in v dvorani imel govor in igral na kla-viru pri petju; tudi drug gospod duhovnik iz Hamborna je bil med nami. Naš prvi izlet se je lepo in dostojno izvršil, da je bil tudi naš gospod predsednik ž njim čisto dovoljen. Češnjice nad Blagovico. V nedeljo 16. julija smo obhajali god naše farne patrone sv. Marije Karmeljske, (menda je ta cerkev edina na Kranjskem, o kateri je Marija Karmeljska farna patrona) prav slovesno; kakor se je to godilo tudi prejšnja leta. Letos je pa to slavnost posebno poveličevalo še tudi to, da smo imeli po škofijski odredbi ravno ta dan izpostavljeno sveto Rešnje Telo, katero so tako domači, kakor tudi obilno došli romarji ves dan in sicer med spevedanjem s tiho, drugače pa z glasno molitvijo slavili. Spo-vedovalo se je že v soboto ves popoldne; v pd-moČ so došli č. pater Kerubin Tušek in Kamnika. Na večer so domači gosp. župnik blagoslovili ves prenovljen tabernakelj velkega altarja, in novi iz belo svilnatega damasta napravljeni altarni prt. Tabernakelj in križ je lepo prenovil in prezlatil g Ivan Klemen, podobar iz Spitaliča, altarni prt s krasno z zlatom vezenim Marijinim imenom, kakor tudi lepi cvetlični venec krog trona Marije v velikem altarju in še 6 lepih cvetličnih šopkov je pa naši Mariji karmeljski za god v dar poslala neka bogoljubna gospodična iz Gradca. Precej po izvršenem tem blagoslovljenju se je presveto Rešnje Telo slovesno iz stranskega tabernakeljčka preneslo k velkemu oltarju. Tu se je dal najprej sv. blagoslov z Najsvetejšim, nato je sledil rožni-venec in lit Matere božje in naposled zopet sv. blagoslov. Po tem svetem opravilu so se oglasili naši lepo ubrani zvonovi v slovesnem potrko-vanju naznanjajoč v tiho mirno noč veselo svečanost prihodnjega dne. V nedeljo dne 16. julija je bilo že do prve maše obhajanih okoli 150 vernikov, tudi več novih udov se je že precej zjutraj slovesno sprejelo v bratovščino Marije karmeljske, ki ima tu svoj sedež že od leta 1755; prav mnogo pa je bilo na novo sprejetih po pozneje končanem velikem sv opravilu. Ob 6. zjutraj se je izpostavilo sv. Rešnje Telo na kar so se odmolile litanije Jezusovega Srca in se je podelil sv. blagoslov po rimskem obredu; nato se je pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom služila prva sv. maša. V cerkvenem govoru med to sv. mašo so nam domači gosp. župnik v kratkem povedali nekoliko o zgodovini Karmeljskega reda in karmelske bratovščine in naposled v dokaz kako obilne milosti Marija udom te bratovščine izprosi; omenili so avstrijskega nadvojvoda Leopolda (pozneji cesar Leopold I.). Ta je pripovedoval, da je sam imel v roki krogljo, ki je nekemu vojaku proti prsom priletela tako, da mu jo sliko na škapulirju proč odtrgala, vojaka pa čisto nič ni poškodovala. Pripomnili so, da imamo tudi danes tu med romarji moža, ki se je prišel semkaj naši Materi Mariji karmeljski zahvalit za zadobljeno zdravje, včeraj prišedši sem na Češnjice v družbi dobrih svojih sosedov pokazal jim je mož svojo roko z vedno še precej okornimi in začrnelimi prsti kakor od zasedene krvi. Zastrupila se je temu možu kri, zato se mu je sploh reklo, da ga ni moč rešiti, zlasti neki popoldan so vsi njegovi obiskovalci mislili, da vsak čas mora nastopiti smrt; to so potrdili tudi drugi njegovi spremljevalci. „Jaz pa, pravi nadalje ta mož, sem vedno upal in prosil Marijo s Češnjic, naj mi izprosi le to milost, da še enkrat pridem na Češnjice ter, se ondi milostni Materi Mariji karmelski pred njenim altarjem osebno zahvalim. Res Marija me je uslišala. Vso pot semkaj na Češnjice smo danes lepo molili in zdaj sem tu, da svojo obljubo spolnim ter izrečem Mariji karmelskoj presrčno zahvalo. Tudi jaz sem pripomnijo nadalje g. župnik, kakor znano pred petimi leti ravno na današnji dan smrtno nevarno obolel Vsega oslabelega in bolnega ste me odpeljali iz cerkve in po- ložili na bolniško posteljo, katero sem potem hudo bolan več mesecev neprestano moral čuvati. Splošno je bilo mnenje, da iz te bolezni ne vstanem nič več. Se leto pozneje pripomnili so mi sedajni naš g dekan (moravški) rekoč: „Zgotovostjo sem mislil, da te pridem pokopat, ker nikdo skoraj ni mislil, da se iz te hude bolezni še izkoplješ." Pa neko posebno zaupanje na pripomoč Marije kar-melske me je vedno poživljalo in z neko res čudno gotovostjo sem pričakoval na Marijino pri-prošnjo ozdravljenja in vi farani moji ste pa prosili in obilno molili. Zdaj čast in zahvala naši nebeški Materi Mariji karmelski. Po prestani tej smrtnonevarni bolezni delujem že peto leto v tej Marijini fari. Jako vneto so tudi č. pater Kerubin ob io. pri velki sv. maši govorili in navedli več zgledov, kako Marija karmelska svoje brate in sestre t. j. ude karmelske bratovščine varuje in jim obilne nebeške milosti deli. Popoldne ob štirih je bilo oznanjeno splošno češčenje Jezusa v presv. Rešnjem Telesu za vse farane in za vse se tedaj še tu nahajajoče se tuje romarje Ob 5. so pa č. pater Kerubin jako vneto govorili o ljubezni Jezusovi v presv. Rešnjem Telesu ter nas z vso gorečnostjo vnemali k nasprotni ljubezni do Jezusa v presv. Rešnjem Telesu. Po govoro so sledile pete litanije Jezusovega Srca in nazadnje zahvalna pesem. Pri petih litanijah Jezusovega Srca in zahvalni pesmi je pomagal neki isti popoldan na božjo pot semkaj na Češnjice došli hrvaški gospod katehet sedaj knajpovec v Kamniku in tako so se litanije Jezusovega Srca tro-glasno lepo ubrano pred oltarjem prepevale, čemur je pevski kor z vso cerkvijo krepko odgovarjal. Res lep in vesel praznik smo obhajali ta dan tu na Češnjicah na zdaj tako prijaznem Marijinem gričku, odkoder je zdaj — odkar je tudi okrog cerkve vse tako lepo poravnano tako krasen razgled v širno daljavo na vse strani in je okrog in okrog ob lepih potih vse s cvetličnim grmičevjem in cvetlicami obsejano. Prosi Marija karmelska za nas, prosi še posebno zašega g. župnika! — F. R. — (Ta dopis sicer ni pisan po pravilih, ki smo jih podali na platnicah zato se je tudi malo zakasnil; pa naj bo no iz posebne prijaznosti do Češnjičanov in njih gorečega gosp. župnika neokrajšan! Ur.) Iz Cerknice. Marijina družba cerkniška in i njo drugi dobri župljani se iskreno zahvaljujejo odličnemu č. g. kaplanu Iv. Plahutniku za vso skrb, ljubezen, delo in trud, katerega je imel ondi v blagor župljanov in zlasti Marijine družbe. Večni sodnik naj mu vse to poplača in božji blagoslov ga spremljaj po vseh potih! Z Vač nad Litijo. Prečastiti gospod moravški dekan Janez Bizjan je v nedeljo 30. julija tek. 1. po vrlem govoru 24 deklet na novo sprejel v Marijino družbo. To dobroto nam je storil že tretjič. Bog mu plačaj stotero! Planina p. Rakeku. Naša dekliška Marijina družba se krasno razcvita To je zasluga našega vrlega in za vse dobro vnetega g. župnika Štefana Riharja, kateremu naj bo na tem mestu izrečena presrčna zahvala. V družbo je pa tudi posegla neizprosna smrt. V Četertek dne 27. julija je blaženo v Gospodu zaspala družbenica Marjetika Primožič. Kako je bila čislana, je pokazal veličastni pogreb. Prihitele so večina vse družbenice jo spremit k zadnjemu počitku. Na grobu in pred hišo ji je zapel v slovo naš vrli cerkv. pevski zbor pod izvrstnim vodstvom g. Vinka Jovana. Planinčani smo lahko ponosni na cerkv. pevski zbor. Družbenice pa spodbujajte ena drugo k zglednemu življenju! V to pomagaj b. D. Marija in Presveto srce Jezusovo ! Iz Borovnice. Dne 15. julija smo imeli pri nas celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Ta dan je bilo pet sv. maš Prišli so tudi č. gg. duhovniki iz sosednih fara in veleč. g. kanonik Anton Fetich Frankheim. Drugi dan, 16. julij, je bilo opravilo sv. Marjete patrone naše cerkve; ob 10. uri slov. sv. maša; darovali so jo č. g. kanonik ob asistenci čč. gg. župnika bevškega in domačega kapelana. Popoldne pa je bilo v Marijino družbo sprejetih 14 deklet in 3 mladenči. No, res jako malo mladeničev! Fantje, ali smo res tako zanikrni? Poglejte po drugih farah! Nikar se ne posmehujte Marijini družbi! V vsakem žitu so tudi pleve, ki odlete, kadar sapa pihne; ravno -tako je tudi z mladeniči, kateri so tako malomarno odstopili od družbe, pa zaradi tega ni treba zaničevati „Marijine družbe", saj ona je dobra, slabi smo le družabniki. Vam pa, ki ste Marijo zavrgli, utegne pa morda tudi še, tako priti, da bi bili še radi njeni otroci, Če pred ne na zadnjo uro. Iz Šmihela pri Novem mestu: Pretekli mesec smo pri nas pokopali enega mladeniča iz Mar. družbe. Ime mu je Pavel Sam i da. Ta je v tem letu že tretji mrlič iz mlad. Mar. družbe Bolehal je delj časa, končno ga je rešila mučnega življenja — bleda smrt Bil je vrl član naše družbe. Od svojega pičlega zaslužka je daroval nekatero kronco za družbeno zastavo. Marija naj mu poplača stotero! Odpustki mes. septembra 1905. Da dobimo odpustke, moramo: i. imeti namen, da se hočemo odpustkov udeležiti; 2. biti moramo v milosti božji; in 3. opraviti moraipo dobra dela, ki jih Cerkev ukazuje za odpustke. — Ukazuje pa navadno Cerkev za popolni odpustek: izpoved in sv. obhajilo in molitev v namen svetega očeta. Če je treba v namen sv. očeta moliti v določeni cerkvi, je to vselej posebe povedano. 1. Petek. I. v mesecu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost pre-svetega Srca Jezusovega in molijo v namen svetega očeta; udje bratov, presv. Srca Jezusovega dobč popolni odpustek proti navadnim pogojem; danes ali pa I. nedeljo; bj udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor včeraj. 3. Nedelja, prva v mesecu. Popolni odpustek : a) udom ro(novenske bratovščine trije popolni odpustki: 1.) če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2.) če so pri mesečni procesiji; 3.) če v bratovski cerkvi nekaj časa molijo pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. 4. Pondeljek. Sv. Ro^a Viterbska. Popolni odpustek: tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi. 7. Četrtek. I. v mesecu Popoln odpustek: udom brat. presvetega Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. 8 Petek. Rojstvo Marije Device. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 3. dan t m.; b) udom bratovščine svetega Rešnjega Telesa, kakor 1. dan t. m.; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; izpovednik more namesto obiska v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; d) udom bratovščine naše ljube Gospe v bratovski cerkvi; e) udom rofno- venske bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom bratovščine prečistega Srca Marijinega; g) onim, ki nosijo beli, ali rjavi, ali črni ali višnjevi ška-pulir; udom bratovščine (alostne Matere bo(je je treba poleg drugega moliti 7 očenašev in 7 češčenamarij za duše v vicah ; h) udom Marijine družbe; i) udom družbe krščanskih družin; j) udom bratovščine \a duše v vicah. 10. Nedelja. Ime Marijino. V Avstriji dobč popolni odp. vsi verniki, ki danes ali v sedmih prihodnjih dneh gredo k izpovedi in sv. obhajilu in so pri sv. maši in molijo v namen sv. očeta. 14 Četrtek. Povišanje sv. Kri\a. Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 17 Nedelja Rane sv. Frančiška. Tretjerednikom vesoljna odveza. 18. Pondeljek. Mati b. 7 žalosti. Pop. odpustek udom brat. postne Mat. bo\je s črnim škapulir jem Sv.Jo\ef Korpertinski. Popolni odpustek tretjerednikom, kakor 4. dan t. m 24. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. 27 Sreda. Sv. El\earij. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 4. dan t. m. 2g. Četrtek. Sv. Mihael. Popolni odpustek: a) tretjerednikom, kakor 4. dan t. m ; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom brat. \a duše v vicah. V molitev se priporočajo: Za cel mesec september: Katoliški mašniki. Za posamne dni: 1. Katoliški djaki, 2. Brezverni dijaki, 3. Neka oseba na Vestfalskem, 4. Katoliška društva, 5. Neka oseba za zdravje, 6. Praktično krščan-svo med katoliškimi izobraženci, 7. Neka oseba za potrebno spoznanje in kesanje, 8. Napredek naših Marijinih družb, 9. Dekleta, ki po svetu gredo, 10. Boj zoper nenravnost, 11. Neka mati v hudi b< lezni, 12. Katoliško gibanje na Hrvaškem, 13. Goriška nadškofija, 14. Da bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal, 15. Proti-alkoholno gibanje, 16. Zgubljen mladenič, 17. Matere, ki imajo zgubljene sinove, 18. Versko življenje na Koroškem, 19. Da bi nas _ Bog varoval nesrečne smrti, 20. Duh preprosti, 21. Škofovi zavodi v Šent Vidu, 22. Hudo trpeč mladenič, 23. Lahkomiselni stariši, 24. Versko življenje po mestih, 25. Neka oseba za razsvetljenje, 26. Neka oseba na Vestfalskem, 27. Novo-spreobrnjeni katoličani na Ruskem, 28. Kandidatje du-hovskega stanu, 29. Vse zadeve bogoljubnih bravcev, 30. Vsi našim molitvam priporočeni. Posebe se še gorko priporoča vsem bravcem neka oseba na Dolenjskem, ki že dolgo časa trpi silne bolečine, da bi ji Bog milostno preložil in ji dal srečno preBtati. Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec ooooooooooooooooo | IVANKREGAR § Q pasar in izdelovatelj cerkve- O Q nega orodja in posode Q O Ljubljana, Poljanska cesta 15 O O (blizu Alojzij evišča) O O se priporoča v izdelovanje vsakovrstne ® § cerkvene posode in orodja « 3 O iz zanesljive kovine po uzorcih ali last- O O nem načrtu v poljubnem slogu. — Staro © O posodo popravi in prenovi, posrebri in ® O pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo- ® O vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. 2 Po naročilu veleč, gospoda An dr. X 2 Cebašeka izvršil je za stolno cerkev 2 2 ljubljansko krasen, bogato pozlačen in X 2 ornamentiran lestenec v renesanč- X 2 nem slogu. q ooootSoo^ooooooooo nJ Ali že imaš e-le knjige 9 1 Križev pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K. ,.Vodilo" za Marijine družbe je pošlo in se tiska v novi izdaji z dovoljenjem centralnega vodstva. Molitvenik ..Najboljša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še „ Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3-—. Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič »Katoliška bukvama" in prodajalna ,Katol. tisk. dništoa' v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Žrtev spovedne molčečnosti Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 2"10 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Eicarasiii ..Slava Mariji" Ob 300 letnici ustanovitve prve Marijine družbe na Kranjskem. Založilo osrednje vodstvo Marijinih ■ - - družb na Kranjskem. - - Dobiva se v »Katoliški bukvami" in prodajalni „Kat. tiskovnega društva" v Ljubljani. Izvod stane 40 vin., po pošti - - - - 13 vin. več. - - - - IIBK9S11I ISVKSO