Št. 3. V Trslu, v snlmln 21. januvarja 1882. Tečaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V uJinnjii Je mot« »EDINOST« iishnju v*ilco saboto zjutraj; runa za v*t l»to j- 4 glJ. 40 lir., za poln letu 2 j{M. 20 kr., /a četrt luta I glit. 10 Ur. - Posiiinaznu Itevilku m iI<>1mVitjo pri opraviiistvu in v trafikah v Trst« ]n> T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 Ur. — Naročnine, reklamacije m lnsuruto prejema Opravniitvo»via Zonta 5 >. Vsi ihpiu si prflljujo Uredništvu-vi« 3. Latnro'Ti|i. II rili; v*ak in »Mliitl frankiran. It. »kupini lire/ posuhn.'vr.iilrinnti *>im vm.'mJ >. — l>\ttrnti (r.i/.nn vrst* iiii/.n:willii in p »slanic«) * •/, ir.n'nnij > p i p ^.dllii prav coik'i; pri kratkih ojjla^iii /, ilrolmliiii Srknili *j pladnju za viik> Im*«<|o 'i kr. Britko žaluje cerkev, gorice solzo toči naš narol, ker zapustil ga jo zi vselej preblagi pastir in relilc dobrotnik škof Dr. Jurij Dobrila; presolil se jo v boljši svet dno 13. januvarja ob fl'/a nri zveSer po dolgej i liudcj bolezni. Ta toŽna vost se jo pi bliskovo raznesla po mestu tor probudila občno žalost, ker vsakdo ga jo spoštoval i ljubil. Kaj jo zgubila ž njim cerkev, za katero je neumorno i skrbno delal; kaj narod, kateremu jo bil najboljši pastir, najmilii oče! Nenadomestljiva je njegova zguba, "v večnem spominu bodo živele njogove zaslugo za cerkev in dom. Dne 12. januvarja so mu naznanili zdravniki, da ni več človeške pomoči. Mirno udan v božjo voljo je sprejel vost o bliŽajoČoj 83 smrti. Istoga duo zjutraj je sprejel sv. sakramente vpričo vsega kapitala, ki mu jo prinesel v slovesnem obhodu iz stolne cerkve sv. .Tusta sveto rešnjo telo. Vzel jo z ganljivimi besedami slovo. V petek popoludne ob treh jo začela agonija, katera ga je po Šestoj uri osvobodila telesnih bolečin; pri njegovej smrti jo bil pričujoč ve« kapitol. Pokojnik so je rodil od siromašnih roditeljev v Tinjanu v Istri dne 10. aprila 1812. PoČotne in pi'vo štiri latinske š »le jo izvršil v Pazinu, peto in šesto v Karlovcu, kamor so ga bili poslali očetje Frančiškani, ki so ga podpirali, da so jo mogel šolati. Sjdmo in osmo šolo, kakor tudi bogoslovje je izvršil v Gorici ter bil v mašnika posvečen 11. septembra 1837, Zarad veliko marljivosti in nadarjenosti sj ga poslali na Dunaj, kder jo postal doktorjem sv. pisma. DošedSi v Trst, bil je najprej katehet na ženskih Šolali, potom profesor in volja na somonišču i nazadnjo kanonik i župnik stoine cerkve sv. .Tusta, Dne 11. oktobra 1857 gaje imenoval cesar poreško-puljskim škofom, i dno 21. decembra ga jo potrdi! papež Pij IX., posveč-n pa je bil v Gorici dno 2. maja 1858. Poreško stolico je nastopil dno 17. maja, puljsko pa 13. junija istega leta. Tržaško-koprskim škofom je bil imenovan dno 29. maja 1875 in od papeža potrjen dno 5. juliju; na tržaško stolico je sedel dno 26. septembra, na koprsko pa dne 17. oktobra omenjenega leta. Z a velike zasluge inu jo cesar podelil viteški red železne krono druge vrste. Dobrila jo bil mož po božjoj in človoškej volji. Globoko učen, pa jako ponižen, s krepko voljo jo družil mi'oČutno srce; bil je ves goreč za božjo čast in iz vse dušo je ljubil narod, iz katerega se jo rodil. (Jže ko je bil profesor, izdal je lepo molitveno knjigo »Otča budi volja tvoja«, katero je hrvatskemu narodu v Istri zlata dušna hrana, ker no manjka je v nobenoj hiši, kakor tudi no na najmanjšej hrvatskej ladiji, Njegova najsrčniša želja je bila, da so povzdigne slovanska duhovščina, zato jo pripravljal semenišče za dečke tor delil letno podporo ubogim i nadepolniin gimnazijalcem; v ta namen jo nabiral doneske ter skromno i zelo varčno živel, da jo iz svojega promožjnja množil dotični zalog. Žulibog, ni uČakal vesolja, da bi videl zavod osnovan. Kako je ljudstvo ljubilo svojega pastirja, to sojo očitno kazalo, ko gaje hodilo kropit iu pri pogrebu. Od ponedeljka zjutraj do vtorka zvečer so jo vse drenjalo v škofovo palačo; pred njo jo bilo vedno t diko ljudstva, da so stražniki teško rod vzdržavali. Prvi dan so jih jo moralo mnogo vrnoti, kor niso mogli v kapelo priti, mej druzimi celo mestni Župan. Mrtvaški oder jo bil po škofovoj želji preprosto ozalšati, mrlič j i ležal, kakor je to starodavna navadn, v škofovskem ornatu z mitro na glavi. Na prsih mu jo ležal zlat križ, na kazalcu desne roko se jo lesketal ribiški prstan i krog vratu jo bila pripeta zlata verižica. Pri nogah je stala na taburetu mitra in krog odra je gorelo dvanajst volicih sveč. — Vsako uro so jo brala tiha maši. Venca ni bilo nobenega, če tudi so jih jo mnogo naročilo, posebno s Hrvatskega, da se je obvaroval značaj preprostosti in ponižnosti. Telegrami, ki so izražali sožaljenje, speli so od vseli strani, skoraj od vseh domačih škofovskih sedežev, dostojanstvenikov in društev. Moj prvimi sožalniki so bili: Strosmajer, minister Pino, potem papežev poslanec na Dunaju; prišel j« telegram tudi iz Vatikana v papeževem imenu. — Oporoka so dozdaj ni našla. Pogrebni sprevod jo bil v sredo zjutraj ob devetih. Ves Trst je bil na nogah in tudi od zunaj je prišlo obilo ljudstva, posebno duhovnikov. Už« ko je ura osem odbila, obstopili so vojaki vso pot od škofove palače do stolne cerkve ter so imeli mnogo truda, da so sprovodu pot delali. V polu devetih so so začelo zbirati razno korporacije in deputacije pred palačo, sprevodni duhovniki, na čelu jim poroški škof dr. Glavina, ki jo sprevod vodil, pa so se sešli v Škofovskci kapeli. Sprevod se jo pomikal v tem le redu: Oskrbenci v ubožnici, ljudsko šolo, realko in gimnazije, navtična akademija, duhovščina, vojaška banda, sprevodna duhovščina, kapitol, sprevodni prelat, rakov, sorodniki pokojnega škofa, osobje Škofovsko pisarnice, civilne in vojaške gosposko, občinski svet In magistrat, trgovinska zbornica, avstrijsko-ogrski Lloyd, starešinstvo mesta Kopra, znanstvena- društva, drugo korporacije, veteransko društvo, nepregledna vrsta druzega ljudstva. Sprevod se je pomikal po teh le ulicah: Cavana, Fontanone, Sanitft, po velikom in borsnom trgu, skoz Corso, Barriera veochia in Madonina v stolno ccrkov sv. JustJj Osem duhovnikov je nosilo rakov, ki jo bila pokrita s Škrlatnim žametom, spredaj je ležala mitra, zadej mašne bukvo. Posebno so nase obračali škofovi sorodniki, ki so korakali v prostej kmečkej obleki sredi dostojanstvenikov v krasnih opravah. Moj pogreboi sta bila tudi senjsko-inodruški škof, dr. Jurij Posilovič in lakromski opat, vpokojoni deželni šolski svetovalec tir. PaviŠič. Dve uri je potreboval sprevod od škofove palače do stolne cerkve. Enajst je bila ura, ko je dospela rakov k sv. Justu. Tu je bilo blagoshmno in preneseno v corkov, ki je bila vsa v črno oblečena. V Črno sukno so bili zaviti stebri, klopi, spovcrlnice itd. Veliki oltar je imel črn zastor, z lece jo molil škofovski grb, sredi cerkve je stal visok katafall^ na kateri so rakov vzdignoli. Zdaj soje začela črna maša, katero jo bral poreški škof dr. Glavina, asistirali so mu stolna prošta Schneider in Potronio, župnik sv. Justa, kanonik Battaglia in škofov kancler in kanonik dr. Sust z dvema stolnima kaplanoma. Ganljivo je bilo potjo, ltiocijev prekrasni renuiom. Po maši je g. kanonik Sterk v jako lepem govoru raz lečo razgrnol živo podobo pokojnikovega živenja, in spominal pokojnikovih zaslug ter naglašal, kako so pokojnik inora posebno zato čislati, ker se jo iz najubornišili razmer na toliko slavno i ČešČeno stopinjo iz lastne moči in kreposti z božjo pomočjo in milostjo povzdignol, On ni mrtev — rekel je govornik — on b) večno živel v našem spominu. Potem so se izvršili obredni absolutorji, rakov vzeli s katafalka i nesli na pokopališče, kamor jo jo spremila duhovščina. Tu je liilo truplo zadnjikrat blagosloveno in izročeno črnej zemlji. Naj v miru počiva! Preprost kamen bode oznanjal: »Pod to gomilo leže smrtni ostanjki Škofa Jurija Dobrilo«, a njegov spomin bo večen mej našim narodom, ker mu jo bil najboljši pastir, ker ga je tolikanj ljubil tor mu v časno i večno srečo vsi svoje moči posvetil. Res je, on našemu narodu ni mrtev, njegova dela so nesmrtna. Seme, ki ga je sejal, klije in rodilo bo vesel sad od roda do roda, če ga bomo mi njegovali. Jokajmo za vrlini možem, a srce nuj nam no upada; hodimo po njegovih stopinjah s pogumno dušo in jasnim čelom; delajmo za narod in človeštvo, da bo veselo gledal iz nebes, kako lepo klije seme, katero je on sejal! Dobrila ni mrtev, njegov spomin je večen I EDINOST. Istrske zadeve. Iz koperskega okraja, 15. januvarja. Tužna Istra I tako odmeva In se l>o odmevalo, ako ne dojde prava pomoč. Istran je sužen na svojej lastnej zemlji; lahonski kar-nijeli in domači renegati, zapeljani vsled tujega elementa, neusmiljeno ga zatirajo in zapeljujejo vedno v večjo bedo. Marsikaj se čita po novi-nah o Žalostnem stanu Istrana, a vse to so malenkosti. Ce se kile pogreša enakopravnost, gotovo se v Istri o njej še govoriti ne more. V uradnijah se urad uje izključljivo italjanski; naš ubogi kmet, neumeč italijanščine, mora v uradnijo s tolmačem,drugače se mu navadno vrata pokalo. Pa ne le pri okrajnih uradnijah, temuč tudi v čisto slovanskih občinah, ki so v narodnih krogih na dobrem glasu, ura d uje se le italjanski. Gotovo so svetu take neodpustljive pregrehe znane, le žalibog, da se nične ukrene proti onim županijskim načelnikom. Zakaj jih narodna občina voli, da zanemarjajo in prezl-rajo najdražje zaklade narodu? Zakaj je odvisna vsa občina od svojega načelnik i ali mestnega tajnika? Tajniki v naših narodnih občinah, ki našega jezika niso zmožni v pisavi in govoru, naj se vendar enkrat odstranijo 1 Narodna stvar Ima vsakako več pomena, nego tajnikova osoha. Zakaj bi vsa občina radi tajnika trpela? Marsikaj bi se lehko napisalo, žalibog, malo dobroga, a namen mojemu denašnjemu dopisu je, napisati par vrstic o novem lahonskem listu, izhajajočem v Poreču, »V lslria« imenovanem. Lahonska sodrga v Istri, sestavljena kakor povsod drugod iz domačih renegatov in priro-manih karnijelov, začela je to leto izdajati omenjeni list z namenom: zabranili daljno litva-čenje prebivalstva, da se odstrani na ta način barbarstvo na deželi in tako pridobi Istra starodavno lice italjanstvaII Preprodiv.no vsiljuje italjanska propaganda svoj listič, kamor le more. šolskim vodstvom, kakor slišim, pošilja ga »gratis«, ne v6m, sicer s kasnim namenom in na čegav račun. Pošteno in edino pravo je, ako se narod poteza za svoje pravice, ako brani svoj jezik in pobija tuje napade. »Vsakemu svoje« to je geslo vsneemu poštenjaku. — »L'Istria« pa hoče Slovane v Istri, kojih je vendar večina, popolnoma Ugonobiti. Slučajno sem dobil nuvi list, in ga nekoliko gledal. Ali, o joj t Teško se temu listu enak dobil »L'Istria« smatra Istro za popolnoma Italjansko, ki se je pa sem t r tja vsled tujega (hrvatskega!) pritiska pohrvatila!! Kes čudni ljudje so isterski lahončki, a kakor niso z bombami nič opravili, še manj opravijo se tvojim kričanjem. *) V drugej številki donaša uvodni članek: *Le nostre scuole popolari«, v kojem obsoja novo ljudsko šolo na deželi kot propadajočo, ker se vriva v njo hrvaščina! Kritikuje nove šolske metode načrte. Na čuden in smešen način trdi, da je na vseh ljudskih šolah v Istri italjanski jezik prvi in edino koristen, Pa zakaj? V vseh uradnijah se uraduje italjanski, povso 1 v javnosti se čita in piše italjanski, kij treba tedaj slovanščine? Žalibog, mili naš jezik je v Istri v vseh uradnijah tuj, prisiljen je naš ubogi brat — Istran, italjanski kramljati ali s tolmačem zapravljati svoje premoŽenje in dragi čas. Kedaj zašije lepša zarja ubozemu Istranu? Kedaj se bo njegov jezik čislal v uradu enako drugim? Preprodrzno ali tudi smešno je zahtevanje novega lista, naj se uvede v naše ljudske šule italjanski jezik ko učni jezik! S tako bedastim pisanjem mora novi list propasti '*), in skrajni &b je, da se naši narodni voditelji energično postavijo nasproti tujemu nasilstvu! Grd6 trdi »L'Istria«, da so vzgaja v na-rodnej ljudskej šoli panslavizem, koji dovede sčasoma do hudih prepirov moj prebivalstvom ***), Da, čas je uže tukaj, da se unamooni kulturni boj tudi v tužnej Istri in zve italjanska propaganda, da Istra je slovanska zemlja. Sola v Istri ne propada, ampak napreduje in sicer po na-ravnej poti! (A ne povsod, v mnogih krajih se mladina polaščuje. Uredn.) Smešno se v sklepu tolaži, da živel j v Istri se noče pohrvatiti in zato treba vsa sredstva napeti, da se odstrani hrvatska politika iz ljudskih šol na deželi, ter se vseje zopet staro seme, iz kojega požene italjstvo. ') Mi bi o tem svarili i priporočali največje pazljivosti; Slovanom v Istri ne preti nevarnost iz bomh, ampak zelo velika nevarnost iz šo/, uraJov, in od oderuhov. (Uredn.) ") I)a ni dobil pomoči od drugod, ne bi priiel bil na luč, in denarne podpore — bodite uverjeni — ne bo mu manjkalo. (Uredn.) *") S tacim plafičem pokriva »irredenta« svojo nagoto. (Uredn.) Sveta jez i zgrabi človeka, ko čita tak bombastičen listi Uas je nastopil, da se v naših občinah odstrani, kar je tujega, da se osrČimo in zedinimo Slovani v Istri, ter gospodarimo sami na svojih tleli. Ne mastimo dalje tujca, odtrgajmo se izpod ptujčevc pete ter borimo se za sveto reč. Ćas je, da se zedinimo na že udavno napovedanem taboru, v odgovor novemu irreden-tovskemu listu. Ne strašimo se troškov, ne sovražnikov na domačej zemlji I Občinskim predstojnikom pa priporočam še enkrat tuplo, naj ne ravnajo v prihodnje z milim jezikom, kakor do sedaj! Ne ostanimo še Halje podlaga tujčevej peti. Zakaj se sami zatiramo in valjamo v blalul Otresimo italjansko suknjo in pokažimo, da Slovani nismo barbari nasproti renegatom iu irredenti, da imamo jezik sposoben za uradovanje. Zaldevajmo sedaj tem bolj strogo svoje piavice, In lepša zarja mora zasijati tudi na tuinega Istrana I Dopisi. V Trslu 20. januvarja. (Volitve. — Važna t/car J Glede volitve v drž. zbor za II. iu III. mestni volilni razred ostanemo vedno pri tem, kar je rekla zadnjič »Edinost« v uvodnem članku; mi namreč svetujemo. da naši voliici dajo onemu kandidatu prednost, kateri da moško besedo, da se pridruži federalističnej večini drž. zbora. — Ker pa še denes nI jasna situvacija, ne moremo govoriti o nobenem kandidatu. To bode morda mogoče še le v prihodnjem listu. Kakor se sliši, bode v torek nek volilni shod v dvorani stare borse; gospodje, ki bodo sklicali ta volilni shod, priporočali bodo g Burgstallerja. Vidi se iz tega, da vsi drugi kandidatje, katere sm& omenili zadnjič, teško pridejo na površje. Pač pa se govori v krogih jako upljivnih uradnikov o resnej kandidaturi nekega gosp. Beningher-ja, odvetnika v Trstu, kateri gospod je nekda uže izpovedal, da sc popolnoma ujema z denašnjo večino drž. zbora, Mi denes ne izrekamo nobeno sodbe; bomo videli in slišali, kak program razvije Burgslaller, kacega dr. Beningher; še le polem bomo mogli svoje menenje izreči in ker so naši volilcl sami politično zreli ljudje, tudi lehko sami razsodijo, kateremu dati svoje glasove. Neka važna vest se raznaša po listih in ventilira v višjih krogih: da vlada namerjava združiti graško in tržaško višjo sodnijo se sedežem v Trstu. To bi bilo jako dobro, kajti v sodnijskem obziru bi bili potem združeni skoro vsi deli naše milo Slovenije, in brže bi se potoni dosegla popolna enakopravnost našega jezika pred sodnijaml. Treba je torej, da naši poslanci na Dunaji goje to idejo in na vso moč delajo, da se izvrši. V MeŽanl 13. januvarja. Včeraj jo bil v kraškej metropoli pogreb prerano umrlega rodoljuba gospodarova De/ene. Ker je bil prav ta dan somenj, došlo je iz vseh krajev obilo rodoljubov, ki so v obče znanega rodoljuba h pogrebu spremljevali. Sežana ni še videla tacega pogreba, kar priča, daje rajnki bil mož, kateremu je srce le za blagost naro la bilo. Dvanajst vencev, vsi z dragocenimi trakovi v narodnih barvah, dičilo je rakev pri sprevodu, katerega se je vdeležilo nad 3000 čc-stiteljev, ki so ga spremljali do črnega groba. Mej venci, kateri so bili na rakev položeni, po-snbno so se odlikovali z napisi: »Sežanska čitalnica svojemu predsedniku«, »Politično društvo »lilinost« v Trstu, svojemu odborniku,« »Rodbina Mohorčičeva«, »Udjo c. k. okrajnega šolskega sveta, svojemu odborniku«, »Krajni šolski svet, svojemu predsedniku«, »Osobje učiteljev«, • Rodbina Zenkovič« itd. Ogromno število občinstva je bilo po deveti uri pred hišo umrlega. Točno ob 10. uri se je vršil sprevod tako le: 1. lvriž, 2. šolska mladina, 3. krajno učiteljsko osobje, 4. duhovščina, r>. rakva, pri katerej so na desno in levo korakali zastopniki društev in korporacij z venci, zraven njih so stopali rodoljubi z svečami. Za rakvo so stopali: Rodbina, gg. c. k. okrajni glavar in župan, občinski zaslop, krajni šolski svet, okrajni šolski svet, cenilna komisija, c. k. uradniki, služabniki, deputacija gospej, potem drugi žalujoči. Na pokopališču so zapeli pevci pri odprtem grobu »Blagor mu«, in ko je petje utihnolo, nastopil je g. sežanski župan R. Mo-horčič. kateri je tako le govoril: Neusmiljena osoda! Zopet si nas hudo zadela, zopet čutimo tvojo moč, zopet moramo jokati. Da, jokati moramo na grobu, ki seje odprl enemu preizvrstr.emu človeku. Jožeta Delene ni več, k malu ga črna mati zemlja pokrije. Jožeta Delene ni več. Za njim laluje vdova, katerej je bil Iju-beznjiv soprog; za njim žilujejo nedolžni njegovi otročiči, katerim je bil najboljši oče: za njim žaluje stara mati, katerej je bil priljubljen sin; na njegovem grobu žalujejo njegovi prijatelji, katerim je vedno zvest prijatelj bil I na njegovem grobu žaluje soseska, katerej je bil vedno koristen ud in zastopnik; na njegovem grobu žaiuje krajni in c. k. okrajni šolski svet, katerih je bil vedno marljiv ud; na njegovem grobu žaluje šolska mladina, katerej je bil drugi oče. Jože Delena je bil leta 1833 rojen. Še kakor mladenič se je vedno za korist soseske poteza!, katerej je tudi za-1 nji čas svojega živenja svetovalec iu podžupan bil. Njegovo delovanje in nesebičnost ste v tem krogu občno znani. Ali njegovo delovanje ni bilo samo na tem polju, reči se mora, da povsod, kodar je bilo kaj koristiti, bil je na svojem mestu, in ni bilo skupščine, v katerej ne bi bil imel častne službe. Kakor podžupan pri soseski, pri šoli kot ud c. k. okrajnega šolskega sveta, predsednik krojnega šolskega sveta, kot zaupnik cenilne komisije, kot zvedenec pri sodniji, kot ud društva »Edinosti«, kot predsednik naše čitalnice In povsod je bil možak na svojem mestu in njegovo delovanje izvrstno. Posebno je izgubila šola z njim najizvrstnejšega možaka. Vsakemu je znano, s kakšno neutrudljivostjo in unetostjo se je on za napredek in korist Šole potezal. In ti, draga šolska mladina, moraš žali Bog prezgodaj izvedeti, kako žalostna je zate izguba tacega načelnika, kakor je rajnki bil. Kolikokrat te je v šoli obiskoval, kolikokrat k napredku opominjal, kako se je veselil, ako si bila pridna, kolikokrat je uboge mej teboj z bukvlcami, obleko ii obutalom obdaril! Gotovo se bodeš do konca živenja svojega rajnkega dobrotnika spominjala, in na njegovem grobu solze hvaležnosti in ljubezni pretakala, ker si z njim svojega druzega očeta Izgubila. Tvoj prijatlej in dobrotnik je zdaj v nebesih, vedi, da od zgoraj nate gleda, in vidi, kako se njegovih dobrot vredna skazuješ. In zdaj, dragi Jože, poslavljam se od tebe; Ti si v večnem miru; za tabo točimo grenke solze; bodi ti zemlja lahka!« Težko se je srce ustavljalo globokemu v tisku, kateri je napravila govornikova ganljiva beseda. Slovo od rajnkega h konci govora je presunilo vsa src.i, vsaka beseda je bila živa, katera je posegla v duo človeških občutkov; solze so lile raz obraza. Soltice je žalostno obsevalo gomilo, ko je zemlja zakrila predrago truplo nepozab-Ijlvega narodnjaka, ki si je v živenji postavil spomenik »aere perennius«. bridko je bilo slovo od groba; zadnje govornikove besede so s tožuostjo napolnile vsako srce, lepo je govoril g. Mahorčič in njegove besede so gotovo pale v dobro zemljo. Potem je zapela šolska mladina pod vodstvom vrhovnega učitelja Hrovatina. Venci so padali na gomilo, kamelje, vijolice so ležale vprek, dokončano je, z Bogom in amen razlegalo se je v kraju počitka in miru. Kraška metropola še ni nikdar tako počestila kakega umrlega. Trdnjavica »Edinost« za Primorsko pa je uropana močnega stebra in zaščita na Krasu po Izgubi Josipa Delene, kateremu naj bodo zemljica lahka i večen spomini SamoviČ. Iz koprskega okraja 14. januvarja. Dolinska čitalnica sc je naročila na te le časnike: »Slovenski Narod«, »Slovenca«, »Ljubljanski Zvon«, »Gospodarski list«, »Našo Slogo«, »Edinost«, »Sočo«, »Brenclja«, »Danico« in »Novice«. Posojujejo pa še čitalnici č. g. dekan: »Vaterland« in »Mir«, gg. učitelji: »Učit. Tovariša«, »Popotnika« in »Solo«. Neimenovan vi-sokodušni g. iz Trsta je naroČil čitalnici »Kres«. Društvenikom jo na razpolaganje tedaj Iti različnih časnikov in več poučnih zvezkov obsežna knjižnica. Dovelj dušne hrane! Na sv. treh kraljev dan je bila dražba časnikov. N kateri stari so se prodali za 3 gld. 35 ki\, a nekateri novi za D gld. 1 kr. Lepa pomoč društvu! X Goriškega 8. januvarja. (Devin. — Car Peter Veliki i Menčikov, i kako je na grajskem dcorilci v D t činu plesal graščinski sodnik. — Coii/essiones sc. Aug. v slov. prevodu.) Vselej narodnjaka, če pride mimo Devina, nekaj ko jeza grabi, ko mora tukaj na slovenskih tleh Italijanski čebrnjati, pa v italijanščini uradovati videti. Devin je zgodovinsko jako ime-nite i, v občini žive kraški kmetje, s katerimi bi se dalo kaj opraviti. Narodnjaki na noge! Uže od daleč vidiš krasni Hohenlohe-ov*) visoki ') Sedajna lastnica kneginja Tert{a Hoknlobt je jako omikana dama i pesnica, i sklada kakor jako nadarjena rumunska kneginja Elizabeta — tahslnc pesmi. Čudno; kakosne pesmi pa naj bi pesniki, peli, ki so po vrhu še — v žalostnih razmerah.- Obeh pesnic proizvodi so globokočutni, Dop grad, ki kaj ponosno i daleč gleda po jadranskem morji. Niže so zgovorne razvaline gradu iz stirorimskih Časov, kakor zlati denar, edini ekcemplar, ki so ga tukaj izkopali, kakor tudi marsikaj druzega priča. Tukaj je finančne straže oddelek, Čegar slovenski udje so bili nekdaj narodni, ker so naše liste čitali ali morda še čitajo; kakor je tudi uinrši gostilničar Peter Fanet v tem pohvale vreden, da je naše časopise pridno prebiral; tukaj je colnija, sti 2 dobri gostilni«!, je več krčem i skladišč pa štacun, malo pristanišče, s kojega se je menda nekdaj kolonijalni sladkor prevažal v bivšo svetovno imenitno Ritterjcvo cukrarno, v katerej je več stotin Slovencev vsakdanji kruh dobivalo. Nekaj prebivalcev se živi z ribštvom, lega je silno romantična. Kateri Slovenec bi se ne jezil, videti tak kraj v razmeroma italijanskih razmerah? Županstvo italjansko uraduje, i ni bilo (saj pred malo leti) toliko zmožno, da bi od si. dež. odbora došle odloke v slovenskem jeziku umelo. Dež. odbor namreč v Devin slovenski piše, da si dobro ve — da se v županstu Italijanski uraduje. Tak deželni odbor moram pohvaliti i reči o njem, da dobro pozna razmere, pa tudi Česti začetnika moža, sedanjega kranjske vojvodine predsednika A. \Vinklerja, ki je z blago dušo, grofom Pace-tom (bivšim dež. glavarjem) i s talentiranim odvetnikom Doljakoin vredi/o-venski jt\ik potzdignol v pode žel no urad ni j t ko rabo. Da, \Vinkler, za nas Slovence jako pome-nltno ime. Samo to slabost ima i jo je zmerom imel, da ni bobnarjem nobenega zaslužka dajal, ko je sklenol kaj narodno-koristnega storiti. I tak mož se je moral I. IS79. zagovarjati, da svojo osol/no čast reši. Pod solncein nič novega, samo da take nevšečne novine mislečega človeka jezč. Našemu cesarju pa slava, ki tak'ga moža — ki je zmerom zvest Sovencem, tiko sijajno odlikuje. O takih stvareh o priliki bolj obširno, ako per6 ne zarujavi. S kratka: narodnjaki, na Devin poglejte; a dokler česa ne iz lulitate, sodite kako je pred nekaj 10 le tj i graUinski šolnik S. plesal po dvorišči devinskega gradil. To je p.i lako. Samo prej še to: Spominjam se, kako je ruski car Peter veliki, ti genijalni original severni, ozdravil službeno-boluega kneza Menčikova. Ta se je Lil namreč enkrat z denarjem podkupiti dal. Car, velepoštenjak, to zve, razjezi se, i drugi dan prav zgodaj da napreči sani, da prestopnika, ki ga je sicer jako ljubil, še v postelji zasači. l'u mu strašni prestopek očita, pove inu z grenkimi besedami, da je smrt zaslužil, a da — sicer zadnjikrat — z malo kaznijo otide. V tem, meni nič, tebi nič, car svojo debelo palico visoko povzdigne, i začne Njili ekselenco, Menčikova, v postelji neusmiljeno mahati, ter drž ivno svitlost pretepati, da je bilo jojl Dejo, da seje Menčikov po tem grenkem leku zdatno poboljšal. Jednako se je bil graščinski sodnik S. v Devinu spozabil. Tedajni graščak, grof Rajm. Thurn kaval. polkovnik, pravičen mož, sklene vojaško kazen. Nekega jutra, ko je bi sodnik na dvorišči, zgrabi grof korobač: sodnik poskoči grof za njim. Ples je trajal kake pol ure, pri katerem je grof sodnika večkrat ošlatal. Zagotavlja se, da je sodnik odslej izvrstno uradoval. Le škoda, da je pozneje, ko je gro!' graščino otdal v zakup, pravosodje palo v roke takim, ki so po dežah masla sodili. A Dog ni več tega trpel i velel je, da se jo graščinsko pravosodje izpre-meuilo v — cesarsko. V velikih Žabljah pri sv. Križi pripravlja znani pisatelj vikarij, g. J. Sume zopet novo delo za natlsk: Confessioues s. Aug. Da bo prevod izvrsten, nam je porok prevod StUrgerjeve Ne-belke krone, pa tudi njegove obširne znanosti v slovanskih jezicili. Slava mu! Ker sem uže pri prevodih, nuj povem, da so nekateri pri izbiranji pravopisov malo okusni. V minolem stoletji so francoski kuharji nosili pri ognjišči pred-pase (firtohe) iz liatisnenega papirja. Ko bi ja nekateri prelagatelji v roke dobili, bogme, še te bi nam preložili na slovenski jezik. Ka-li? X Notranjttkega 9. januvarja. . Potovanje o zimskem času se človeku res nič ne prilega, ker vse pod belo odejo počiva, mrzla sapa brije posebno čez Notranjsko, ker tu ima velik prost dohod s Krasa. Tako poto-vaje po svojem opravku sem tudi dospel v Dolenji Logatec, iu ker se za narodno stvar I naš prospeh uže od mladih let zelo zanimam, po-praŠeval sem tu, kako kaj napreduje tukajšnje bralno in vatrogasno društvo, a žali Bog, odgovorilo se mi ui nič kij prijetnega in veselega, ker je v obeh društvih spanje. Kar se tiče bralnega društva, reklo se mi je, da še Časopisov nema in zelo zavzet sem prašal, kedo je temu spanju uzrok, a odgovorilo se mi je, kakor se sploh navadno odgovarja — odbor, ker v odboru marsikaj ni na svojem mestu, preže drug na druzega, in v skupnem se pak nič ne dela. Lep spomin, kde si sedaj? ni še dolgo, kar se je obhajala tu Izvrstna narodna veselica za EDINOST. Jurčičev spomenik, ko so brhki »sokolovci« nas izpodbujall, ljubljanski pevci nam prepevali lepe slovenske pesmi In seje veselica tiko velikansko obhajala; uli sedaj pok uze zopet vse — spi. Zbudite se, se.laj ni Čas spanju, delali je treba, napredovati in oživljali našo lepo Slovenijo, katere /vestisinovi smo in hočemo vedno ostati. Spanje in prežanje drug na dražega nam nič ne koristi, zelo p i škoduje, zjedinjenimi močmi se veliko doseže in lepo mora cvesti naši mogočna slovanska lipa, koje močna veja smo tudi mi Slovenci; mladik pazimo, da jih slana ne v/ame, škodljive mrčese zatrimo, čebelice naj srkajo iz nje cvelja sladki med, nimreč: omiko, samozavest, ljubezen in vstrajnost. Prav to priporočam ludi gasilcem; ne hrepenimo po časti, bodimo ponižni ko vijolica, naj nas veže bra-tovska vez i naše geslo naj vedno bode: eden za vse, vsi za enega, ne pa, da bi vsak na višje mesto hrepenel. Spanje je nalezljivo in uteg-nole bi te dve društvi zaspati, ako bo vladala taka mlačnost. Up.un vendar, da do tega ne pride, da se zbudite obe društvi in da ta dopis nobenega ne bo žalil, ker nI prav nič pretiranega v njem. Pešec. Politični pregled. Notranje dežele. Včeraj se je zopet odprla poslanska zbornica, katere čaka mnogo velevažnega posla; Bog daj, da razumno, naglo In srečno izvršuje svoja dela In opraviči zaupanje, katero stavi ljudstvo na svoje zastopnike. Našim poslancem prav živo priporočamo, naj se poprimejo dela z vso ozbiljnosto i naj se nikar ne ottezajo sejam, ker to zasedanje utegne bili pomenljivo in odločilno ta prihodnjo notranjo politiko. Ćuje se, da grof Taafft pripravlja program za skupno postopanje vlade in veČine državnega zbora. Ne vemo sicer, koliko resnice je na tem, ali uže ta vest je vesela, ker sedunjej vladi moramo vsaj to priznavati, da je pravična, da si prizadeva pomirili razburjenost — ne mej ljudstvom, ker mej tem ni razburjenosti — ampak mej strankami v političnih krogih. Ako se ta program vresniči, potem se morajo ustavne naše zadeve krepkejše in veselejše razvijati. Vlada namerjava predložiti državnemu zboru zakonski načert; po katerem se ima pro-meniti učni Črtež za ljudske sole. Naučno ministerstvo je izdalo ukaz, da se učitelji ljudskih, meščanskih in srednjih šol ne sinejo vdeleŽevati inostranskik pedagogičnih shodov in zborov brez dovoljenja politične deželne gosposke. To se je zgodilo zarad tega, ker so se nekateri tržaški učitelji rdeležlli italijanskega shoda, ki se je pečal razen pedagogičnih tudi Z irrtdentovskimi nameni. Minister pravosodja državnemu zboru predloži načrt postave, po katerem se nastopanje v dedičini pri kmetih na novo vredi, in sicer tako, da bo najstarejši sin dobival nerazdeljeno kmelijo. To bo važno sredstvo zoper razkose-vanje zemljišč. V Bernu je umrl isti večer, kakor naš škof Dobrila, nemški škof Nottig. V Pragi je umrl v sredo poveljnik t. m. 1. baron Litzelko/en, eden najboljših avstr. generalov; njegovo ime nosi Regiment štajerskih Slovenskih vojakov. Zadnji teden je bil silno viharen; raznašale so se novice, kakor bi stala vsa JJrcegovina in vsa južna Dalmacija v plamenu, da, šc bolj se je pretiravalo od ljudi one stranke, katera si je v glavo ubila, da je poklicana za gospodstvo, vsi drugi pa za služabništvo. Res je sicer, da upora v južnej Hrcegovini in KrivoŠjl ne moremo tajiti; četovodja Kovačevič je v teh krajih, kakor poročajo tudi vladne vesti, zbral okoli 1000 upornikov, s katerimi napada posamezne straže i širi upor; a da l>i se vsa Hrcegovina, vsa Bosna l vsi drugi balkanski Slovani pripravljali na občno ustajo, kakor trde Slovanom sovražni Madjari, to pa ni res; res pa je bosniško-hrce-govinska uprava mnogo zakrivila, da so reči do tega dospele.. Mi smo o tem uŽe davno govorili i trdili, da nastanejo tam še hude ovire, ker avstrijsko-ogerska vlada ni imela nobenega razuma o tem, kako bi nase priklenola novo pridobljeni deželi. — Napoleon prvi, za njim Vsaka francoska vlada i ltusi so pošiljali vselej v novo pridobljene dežele najboljše uradnike, ki so znali z ljudstvom občevati i se mej njim dobiti zaupanje i spoštovanje. V Bosno i Hrce-govlno pa so bili poslani taki uradniki, ki so najmanj zahtevali, tako imenovani ■ verzvveifelte Existeuzen«, ničinaniči, »Abenteuerer«, slavo-lovci i drugi taki ljudjć, ki se zelo hvalijo s tem, kako so ljudstvo odirali. Mi poznamo več taoih i lahko bi o tem kaj več govorili. .le li se potem čuditi uporu? Da je dobilo ljudstvo razumne načelnike, ki imajo srce na pravem mestu, pa bi upora no bilo. — Ta upor ima tedaj n i srci tudi etara vladi, katere prvaki ga I seda j vali- na prsa seda njej vladi. V Bukovini preti judom nevarnost; zelo so ljudje nanje razkačeni, ščujejo zoper ti je s plakati, katere lepijo na vogle. l»a ne bi policija ostro postopala, ne izostali bili napadi. Vnanje države. Rusija utegne zopet s Kitajsko posel dohiti. Vstal je namreč hud ruzpor v Kulči mej domačimi prebivalci in Kitajci. Ruski rar je poslal na mejo generala Crnajeva, da tam uredi vojsko, katere je tam malo ter je poleg tega v zelo slabem stanu. Rrizpor mej Rusijo in Vat/kanom je poravnan. Car vse prognane škofe pokliče v prejšnje škofije. Na Grikem je pri volitvah v državni zbor vladna stranka propala. Zalo so dnevi sedanjega minlsterstva šteti. Španski kralj Alfonzo je obiskal s kraljico Kristino minoli teden kraljevo rodovino portugalsko v Lizboni, in gostom v čast se je priredilo mnogo svečanosti. Prijateljstvo in zveza mej Španijo in Portugalom utegne za prebivalce pirenejskega poluotoka važne in koristne »a-stopke imeti. Turčija se Francozom zelo po robu postavlja; na tuneškej meji dela močno trdnjavo in v Egiptu šćuje na vso moč zoper Francoze. Znamenja kažo, da se zdaj turško prašanje v Afriki prične, od tod pre lese v Evropo in v Aziji konča. domaČe stvari. Društvo „Kdlnost" napravi II. Fe-bruvarja i I. v gledišču Politeama veliko besedo, pri kateri bode petje, deklamacija i.t.d, po besedi pa velik ples. — Nadejati se je, da se bodo naSi rodoljubje vdeležili te veselice v velikem Številu. Natanjčni program prihodnjič. Imenovanje. Istrski državni poslanec, dr. Dinko Vitezič, Imenovan je finančnim višjim svetovalcem in načelnikom finančne prokuraturo v Zadru. Čestitamo! Ciospod dr. ftchrolt* c. k. višji državni pravdnih, nam je poslal to le izjavo: »Prosim uljudno, naj slavno uredništvo objavi, da je vest v članku »Volitve novi h poslancev v državni zhor in tržaški Slovenci«, o mojej kandidaturi ko poslanec za državni zbor popolnoma breztomeljna«. — Mi temu pristavljamo. da od nikodar nismo čuli, da bi gosp. dr. Schrott sam kandidiral, priporočali pa so ga uradniški krogi. Potrjen zakon. Cesarje potrdil zakon, kateri je sklenol tržaški deželni zbor o pogozdovanju Krasa, Potrjena volitev* Trgovinski minister jc potrdil l'olitev g. Reinelta načelnikom, in g. VucetiČa namestnikom trgovinske in obrtniške zbornice v Trstu, Tržaškega občinskega »veta prva seja je bila 13. t. m. G. župan je naznanil zalivalo dunajskega župana za sočutje in posumili 1C0J gld. za podporo onih rodoviu, katere je nesreča zadela v gledališču na ringu. Potem je bil razgovor o popravi mestnega gledališča, za katero stavbo bi se potrebovalo 200.000 gld. Nazadnje so je potrdil računski sklep mestne uprave. Odbor za razstavo je imel 14. t. m. važno sejo. Predsednik je priobčil obširno spomenico, v katerej poroča o vseh pripravah, ki so se do sedaj storile. Denarja so je skupilo uže okoli 270.000 gold. i alje je 80.000 gld. zagotovljenih iz razstavne loterije, in 200.000 gold. se sme upati dohodka iz vstopnine. Po takem se vsi (roški pokrijo. Dalje pojasnuje, kar seje v tehničnem oziru storilo. Blizu 400 delalcev dela na razstavnih prostorih, zasipanje morja naglo napreduje, da bo do srede februarja delo končano. Na enem kraju se uže poslopja stavijo. Čedalje več obrtnikov se oglaša v vseh deželah pri dotičnih odborih za razstavo, najbolj se je bodo udeleževali Dunajčani. Primeroma malo oglasil Še je dozdaj za gospodarski (poljedelski) oddelek. Tu čaka nnjveča naloga Slovencev. Xa tržaško razstavo, kakor piše »Soča«, ustanovila je goriška kupčljska in obrtnljska zbornica poseben pododbor glavnemu odboru tržaškemu. Na ta pododbor naj se obrnejo vsi naši trgovci in obrtniki, ki hočejo odposlali kaj svojih obrtnijskih in kmetijskih pridelkov in izdelkov na razstavo. Oglase naj se pa do 15. februvarija 1882. Pododbor bo skrbel tudi za zaupne zastopnike, kdor jih hoče imeti pri razstavi. V obče bo dajal pododbor vsa pojasnila in poročila o trž. razstavi. Putrljotlčno žensko podporno društvo za Trsi ln iMroje imelo v mi-nolem letu 2.133 gld. 10 kr. dohodkov, podpore je dalo 1 Ioh gl |. 17; premože-ija pa je imelo 14,010. 70 kr. Tržaška čitalnica priredi letošnji predpisi te le veselice: v sahoto 21. januvarja plesno zabavo; v sahoto 21. januvarja tombolo in pl«s; v sahoto 4. februarja veliki ples, in v sahoto 18. februarja plesno zibivo. Kedor želi vpeljati kacega gosta, naj blagovoli to naznanili odboru. Veselice se začno vselej točno o!> 8'/t zvečer. Igralno društvo. Odbor igralnega društva naznanja vsem udom, da bode v sahoto 28. t. m. ločno ob 12 uri dopoludne v tržaŠkej čitalnici občni zbor, v katerem se položi letnj račun. Pošta mej Trstom 1 Piiljem. c. k. poštno vodstvo v Trstu naznanja, da bodo pošto mej Trstom in Puljem od 10. t. m. prevažali parniki firme A. Cesare in G. Daneker. Dosedanja pošta s konji mej Trstom in Puljem preneha. Druga vsak lanja poštna zveza mej Trstom in Koprom se bo oskrbovala odzdaj z vozom, kateri bo odhajal iz Trsta ob 0'/, zjutraj, iz Kopra pa ob 8 zvečer. Veliko mestno gledišče v Trstu jc občinsko zastopstvo v seji 13. .t. m. izročilo brezplačno za 3'j let posebnemu društvu, katero se je zavezalo, da gledišče za 2t)0.0u0 gl. da popolnoma popravili, in ga bo v dobrem stanu branilo. To gledišče je do sedaj potrebovalo mnogo podpore iz mestne denarnice, — dobro da se ga je odkrlžala. Trgovinskih ladij plava sedaj po vseh morjih sveta 33.894, in na njih je prostora za 21.380.76(1 ton blaga. Pamlkov je 6857, ln ladij na jadra 49037. Število prvih se vedno množi, in ono zadnjih se manjša. t Gosp. Janez Valentlnčlč, vitez reda Franca Jožefa, lastnik kolajne za zasluge in kolajne za hrabrost, c. k. stotnik bivšega okoličanskega bataljona, podžupan, predsednik okr. cestnega odbora, ud krajnega šolskega sveta, posestnik i. t. d. v Sežani, umrl je 18 t. ni. v svojem posestvu v Daneh blizu Sežane v 70. letu. Slovesni pogreb je bil včeraj in vdele-žilo se ga je vse, kar je bolj odličnega na Krasu, ltakev pa je bila prepeljana na tržaško pokopališče. Mož bil je plemenit, obče spoštovan, prijatelj našega naroda, in podpornik njega zahtev in započetkov. Bodi mil lelika zemljica. Nevestam! Razpisana je ustanova barona A. Rallija v znesku 420 gold. za uboge, pa pridne in poštene neveste katoliške vere, delniškega ali kmetiškega stanu, bivajoče v Trstu ali v okolici. No, tu pač.prosilk no bo manjkalo, posebno zdaj v pustu I Dr. Robert Mlanl iz Tolmina je ta teden pri tržaškej višjej deželnej sodniji z odliko prebil izpit za odvetništvo. Ćujemo, da uže prihodnji mesec odpre odvetniško pisarnico v Tolminu. Pero Matanovlč, črnogorski serdari ki je prišel iz Srbije in se hotel v Trstu vkrcali na parnik, namenjen v Dalmacijo, bil je tukaj zaprt. Avstrijska vlada ga je v letu 1872 iz Avstrije izgnala. Zdaj pa se jo vrnol v Avstrijo, ker mu je baron Thomel, avstrijski poslanec pri črnogorskem knezu, zagotovil, da izrečeno izgnanstvo nema več veljave. Govori se, za resnico nismo porok, da je hotel iti v Krivošje ščuvat »oper Avstrijo i da je v zvezi z srbsko omladino, katera dela na upor zoper Avstrijo. Čujemo, daje baron Thomel vladi poročil, da nI nevaren človek in zato ga uteguo iz z ipora spustili. Iz sv* Ivana se nam piše: Naj mi bode dovoljeno povedati, da se v okolici snuje veliko pevsko društvo z namenom, da se uči narodno in cerkveno petje, zadnje ne latinsko, ampak samo slovensko, kakor vedno poj6 v cerkvi sv. Antona v Trstu. Še to pristavljam, da okoličani mislijo napraviti lastno vetoiansko društvo z enako zastavo, kakoršno jo imel razpuščeni okoliški bataljon in z geslom: »Vse za domovino, in cesarja«! To naj boJe naše novoletno darilo katero kakor bratje razdelimo mej vsemi okoličani. Narodni Ivancl. Nesreča. I/. TrebiČ se nam piše: Nesreča nikoli ne počiva; napravila jo dne 12. t. m. dosti žalosti mej nami. V hiši št. 1 sta devetletna deklica in fantič, satna doma, ogenj netila in užgala se je deklici obleka, ki je tekla na ulice. Tu so dačni čuvaji sicer ogenj ugasili ali bilo je uže prepozno in 10. t. ni. je ubogo otroč6 po strašnih mukah umrlo. — Take nesreče se pri nas zelo pogosto ponavljajo in zopet moramo svariti: roditelji, ne puščajte otrok samih doma. „Ilrnlno društvo" na Opčlnab napravi v saboto 4. februarja t. I. veselico s petjem, deklamacijo, Igro in plesom. Odbor. I '#.a častnoga meščana v Krškem je izvoljen tamošnji župan in državni poslanec, g. Viljem Pfeif-T. Pollilčno d ru št t o za štajerska ftlovenoe se je osnoval,, v Mariboru. Dotična pravili so se uže predložila deielnej vladi. To j>! vesela novica; vsa čast Štajerskim Slovencem I Pravila potrjena. Visoko r. kr ni-mestništvo v Trstu je blagovoljno potrdilo pravila »Slovenskega bralnega in p;(ip„rneqn dr uit t a v Gorici«. Upati je, i|;t bode društvo imelo dober uspeh na Goriškem, ker namen društva je duševna in materijalna vzajemna podpora. Zgodovine slov. slovstva** ima spNalelj prof. pl. Kleinmavr v Kopru še blizu '.<10 eksemplarov in se dobivajo ali pri pisatelju po poštni nakaznici (I gld. 21, kr.) rili pa v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mohora, v Mariboru pri J. Leonu, v Trstu pri Schimpfu (na Corsij, v Gorici pri Wokulatu. Poslano. Gledć na dopis iz Trsta v št. t »Edinosti« javljamo, da je predsednik g. Račke v veteranskem društvu vedno pravičen Sfoven-cem, kar je dokaz to, da je vedno skrbel za lo, da odbor so slovenskimi oddelki društva postaje pismeno in ustmeno vedno v slovenskim jeziku, Torej čast, komur čast! Obžalujemo pa tudi mi, da se je osnovalo podporni oddelek v veteranskem društvu, ki bode imel morda malo uspeha in tudi drugim uže obstoječim društvom, posebno pa slovenskim gotovo ne koristi, kajti Slovenci veterani so uže tako v mnogem številu udje podpornega društva, ki Ima svojo pisarno v Via Coronoo, hiša Judlman, in dobro na-j prednje. Vet veteranov. Llltnloa uredništva. Veo dopisov niiio morali odložiti za prihodnjo številko. Tržno poročilo. Kupčija vedno slabša, nekoliko boljša je trgovina z raznim žitom, posebno koruzo. — Kava — v slabem obrajlu, brez kupčije.— Riu gl. 42 do gl. 07.—, Java gl. 72 do gl. 80.-, Porlorlcco gl. ^9 do gl. 10.).—, Cejlon gl. 92 do gl. 1-15. — Olje. — Nekoliko kupčijo je z Istrskem |in Dalmatinskim blagom, lino olju pa je popolnoma, zanemarjeno. — lino namizno velji od gl. 52 do gl. 65.—, jedilno nI. 41 do gl. 45.—, bombažno gl. 32 do gl. 30. — Sadje. — Tudi v tem blagu nij kupčije, ker manjkajo naročbe. Rozine gl. 3'» do gl. 41.—, cvebe gl. 24 do gl. 31—, Opaša gl. 'J2 do gl. 2.1,—, rožiči gl. 7 do gl. 8.—, fige v vencih gl. t.V/, do gl. 10.—, v sodih gl. t i do gl. 11. — Riž — brez spremembe; cene zadnjič naznanjene. Petrolij. — Kakor zadnjič roČeno, so cene resnično nekaj boljše postale in vleguejo Se poskočiti. Denes stane gl. !»'/«• — DomaČi pridelki. Fižol še vedno v prav slabem obrajlu. Rudeči velja gl. \\% bel gl. lil1/,, zeleni gl. H'/,, koks gl. \V/t, kanarin gl. 12'/,, mešan gl. 8 do gl. 81/,, — maslo gl. 84 do gl. 9-V—, čespe gl. 14. — Žito. Koruza je nekoliko podražala, denes stane lepa valaška gl. 8'/*, pšenica prodaja se po trdnih cenah, denes velja odeško lino blago gl. 12 do gl. 12'/4. — Moka vtegne draži post iti; zdaj so cene trdne, a nespremenjene. Les — v slabem menenju; cene nespremenjene. Vrednostni papirji — so zadnje dni zarad homatij v Dalmaciji in Hercegovini močno padli in vtegne mej borzijanci nastali sopet kak mali »krali«. Zadnji telegrami poročajo o naglem polomu na borzah v Parizu in na Du-napi. Pozor I Dunajska liorzu dne SO. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 74 gld, 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 75 « 35 « Zlata renta .......92 « 20 ■ 1860 državni zajem . . . . 12U • — « Delnice narodne banke . . . 8211 « — • Kreditne delnice .*.... 302 « 25 « London tO lir sterlin .... 119 • 18 c Napoleoni........ 9 « 5') • C. kr. cekini....... 5 « 60 « 100 državnih mark.....58 « 65 • Pristavek I. k pravilniku in programu za avstro-ogerako poljedelstvo razstavo leti 1882 v' Trstu. Koristna dobi za oglasilvaft. 7. pravilnika) se določa do 15. februarja 1882. Rastavna sprejemnica ('/,. 9. pravilnika) se odpošlje razstavnikom do 15- aprila 1882. Za oglasitev v prostorih določena doba (g. 11. pravilnika) se tudi podaljšuje do 15- februarja 1882 Pri skupini R (poljedelstvo ln gozdarstvo) v razredu 5 so všteti in dopuščeni razen navedenih pridelkov: goveje maslo, drugež'valske masti, tudi sir. K razredu 6 iste skupine se opazuje, da se oh svojem Času razglasijo posebno določbe g led 6 razstavi jenja živih živali. Oglasila iz Trsta in okolice sprejema podpisani v svojem uredu, (boren, pol u nadstropje) kder se dobivajo oglasilne pole in se daj6 pojasnila, katera kedo želi. V Trstu, dne 4. januvarja 1^82. NačelniŠtvo izvrševalnega odseka C. Reinelt načelnik. F. Dimrner — Cx. Vucotich naiclnikova namestniku. Bujatti I a—2 vrhovni tajnik. EDINOST. A. G. Casalotti, L'ia/zvs-, u,°-'-anm N •sc ... ' poiviMi. si. olvinMvu nazna- nili, da j c od jo t. m odprl veliko zalogo Žepnih R drugih ur; pri njemu sc izvršujejo vse poprave >i hdno in po najniži ceni. h; Staerk & G. Zaloga obleke za gospode »»Alla Oitt& di Roma«« Skladišče angleške in francosko robe, Trti, via al Te,Uro Št. 4. (2G-UI) (C-ttO t ipBnap p« »ffauaa A0w>|tp0 uz ^ori« ifo.vs a omojim o:|«sa mii>!ZA.ij,[ 'h itnjiiuoprj^ ima a Hpis-ud «>s vo.ioiH aVii INISSVl AVI S119 PozlatarsUa dela in poprave »o sprejemajo v Corsia Stadion Nr. tO in ^^^ via Chioza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava m pregrinjala na oknah In ogledala po cenah proti vsakej konkurenci. (:J0—9] Jožef Pross mojster mehanike ima zalogo Si valnih strojev in primernih Sivank itd. Spri-jine vsake vrsto popravo pri strojih, In Izvršuje natančno dela svoj« str<>Ke. Naročila Iz dežele s.i »prejemajo zu zmerno ceno. Trst - Piam R„»ario - Trsi. (','IJ-H; Jožef Waidi krojač za gospode. Zaloga novošegne rolie, Najniše ceno. Dotira natančna postrojba. Cono N. .70, Trti. (30-8) Vittorio Slcinhnch eptiker, strokovnjak za naočnike v ohra-njo nje cci. Trtt. — Via Ponterosso. — Trst. 10-« Anton Tippel tovarna čevljarskega blaga, cia Čuvana N. 11. Trstu. NaroČila se tečno izvršujejo. (20—G) O* JTasolii na ceatl v Istro (pri sv. Jakobu), Trst. C. k. zaloga »morilka. Prodaja en gros & dotuil. Smodik za lov, za inim-, zamožiiarje. Lastnik dovoljenega skladišča za «llniimlt. Naročilu se izvršujejo nutunčuo v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema (>. Manxin &C. produ-tjiilee cvetlic na velikem trgu. Puluzzo Modollo. (20-9) , Na prodaj Mineralno olje za mazanje strojev, na malo in veliko mero pri Sohivitz © C o m p. zaloga strojev iu tehničnih priprav. V Trstu, via della Zonta N. 5. (3-;i) Občne znana zaloga čevljarskoga blaga in usnja EDUARD-A RElNZEL via S. Antonio nuovo tik. gosp. Marini 1 G.9 obstojeni že nad 00 let naznanja si. občinstvu, da imu vedno, veliko število izdelkov vsake vrste za gospode in gospe. Dobroto in izvrstno blago garantirajo neštevilnl kupei, ktero si je pridobit zadiha leta Naročilu na mero, in tudi poprave ae Izvršujejo v kratkem času. ('20-6) Novost v Trstu. Najnoveji dar za gospć. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo muzikalnega orodja, ler sprejemam male in velike poprave piskal In orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste, Naročila na dcielo se oskrbujejo točno in vestno s postnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. Gj'lKtvi, Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnicc »Leon d'oro«.) (tU—C) 0 h j a v a. Ker je neklo v Vipavi iu drugod raztrosil glas, d.i sem umrl, naznanjam svojim naročnikom iu znancem s tem javno, da še živim in sem zdrav, ter se pečam, kakor dozdaj, s svojo obrt nijo. Matija Zupan inojsb r izdelavec mehov pihalnikov v Kropi. Priznano izvrstno, pravo Voščene sreče iz gnrantirano nnpokvarjonoga čebelnega V0-ska ponudijo P. & R. Seemann v Ljubljani. Stoli in Ogledala iz upognenega lesa iz prvih tovarn na češkem pri Jož. Donagfjio Via Nuova N. 27. I. nadet. Pod fabriško oeno in proti vsakoj konkurenci. Sprejemajo se tudi naročila v vsakej stroki tiskovin, monogramov itd. 12-7 Dr, V, Grubissich li-7 zdravnik via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II. Uro posvetovanja: Od 11 ure do I a predp. iu od 3 do 4 popold. Angelo Pcsaro Št. 7. via S. Sabastiano, št 7. priporoča svojo dobro previđeno pekar ij o in sladičarijo z veliko zaklado feiskuitov, posebnega kruha iz Certosine, in vsake vrste slaščic s krasno opravo za kosila, Boare-je, plese, kakor tudi s konfetom za gostovanja, in zalogo desertnih vin. 4—3 Vsako naročilo se točuo izvršuje. Giuseppe Fiimis slikar in dekoratćr aprcjcma vsake vrste naročila tapeciranju s papirjem in dekoriran ja scb. NaroČila se sprejemajo v «Cafe volti di Chiozza,« Trst. (1'2—C) Riccardo Dinelli via Canalc IV. 9. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna Ideja i/, mavca za prilepljcnje, prodaja na drobno 111 veliko. (30-f>) Prava natorna poreška vina | iz zaloge LUIGI GHERSINA v Poreču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na dom postavljena. Teran a 36 soldov liter Piantadela 26 u « Refošk butelja gl r5o. Zastopstvo v Trstu m Corsia Stadion N. 10. n _________ I Ozdrav\j ©iy e bolezni želodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo 1<'im« n eovecMenee, prirodjene po €w. IMccoli, lek arju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp €■. iMucoli, tekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete j.) steklenic VaSc izvrstne Frannovu ee«*neo. Slednjo po-šiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv ic bil vedno izvrsten — V Pianom Istra n. avg. 1^81. S spoštovanjem Anton Vlašič, župnik — kanonik. '20—8 Tu je na mestu: »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Franeovo enteneo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kcrsanu, Istra. .'7. jun, iN^t. S spoštovanjem: Anton Lupetina, župnik — dekan Prosim, blagovolite mi zopet u steklenic l1 cuntn corrtntt: 1 Abhuonaiido l' lnti;reasa unmio 1 per Banconote per Napoleoni j I 8V*/^5oa (rriMirvUo di 1 IJ)^ m« *M»rriao li 90 (ior. I I •>' 1» ' » t H a > ■ . iM > i 1» • » »Mi (K > > . , a m.'ril , ay • 11 1 meni ti :tv» » • » h mtttl ' ' 4 » ii »t'i lUMi 1'hhm I 1 tomrn a l)'i»bM • umentalo I* Mtm in ites« | I iH/lnnnri.ii h m-iiii lil |n.Mi\-viso lini 1; ri'iv<*inlir" n. r. <|Hitilo ■ ...... li Ki'Tiii dni I I H''»nii c I|iif|lu ivin M Kinriii Jul'J.'i liu- 1 Tumbr« n. n. I l\ IIW( KKin per tnlti i vorsuinonti falti a I ipialsiusi <>ra ti' uriieio ta rat u ta del mtilesiiHO I giornn. | AMMiinio i»ol prnpri coren- I llMll /' inrn.ru> ih Cumbinle per Triesle, l'ieana \ f, Huda pest, rilasr.ia lom atsegni per qnexte iilliiae I pmte, eil aro,eda litro la famUa ih ilonilcl. | llat'O effelli pressn /, 1 nm rassa fen tioori' I okiiI H|icwn pei* cmnI. | b) S'Mtarira dell'ar^Hista e della rendita dl effetti I pubbllci, valuto odivise, nonehć Uell' iriL-usso I d'a stegni, cambiali e coupons, verso '/,% di I provlgglone. | r) aceorlfa ni .vini rnmniittenti In /umita di depo- I sitare ejfetti di ijualsiaSi sperie e ne cura gratis I " incasso dei ronpons alfa scadetna. | La, Filiale della Banca Union! (MokIoiio BVoi'ol) s' incarica deli' ac- ' quisto e della vendita di merci in commissionc, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mer-canzie ad cssa consegnale, oppura polizze di ] carico 0 \Varra11ts. ' Cvet zoper trganje, po dr. MatiSu, jo odločno najboljše zdravilo zoper prolln in revmatiiem, trganje po udih, bolečine v križi ter fivclh. oteklino, otrpnete ude iu kite itd,, malo časa če so rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nuj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maiiču i z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje iu razpošilja sumo lekarna -pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mesti-em trgu št. -I v Ljubljani. (10 :.') The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0 dobi se Originalni Singer—jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene Porodit« m« dajo /a pel lol, poiluk na (lomu brezplačno. G. NEIDLINGER, goneralni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šitanhc za Sin/jerJeve skalne stroju komad 3 h\ in tacat 30 kr. (12-5) Nove mehove pihalnike ognja vsake velikosti in raznega & kroja, tudi okrogle podobe, izdeluje podpisani — za polovioo cenejše kakor dunajsko iu druge tovarne, b krati najboljše in trpež. nejše. Ceniki brezplačno iu poSl-— nine prosti. Priporočam se za naročila Malija Kupan 0—1 v Kropi na GorensUem (Oberkrain). Zahvala. Gospodu iul. pl Trnkoozyju, tekarju v Ljubljani. Ni boljšega sredstva proti revmatizmu, trganju po udih itd. kot Vase zdravilo za protin po dr. Malici a 50 kr. Tega prepričal sem se sam iz lastne izkušnje. V 0. dan lebruvarja sem sc zelo pre-hladil, da sem bil v nevarnosti, da zbolim za vnclico pljuč. K sreči pa sem imel takrat doma Vaše zdravilo za protin in vmel sem si je zvečer dobro v prsi. lUin pozneje p 1 sem sc čutil popolnem zdravega In se eutil nobenih bolečin več. To zdravilo skazalo ne je tudi kot zdravilno sredstvo pri glavobolu vsled prehlaienja. To olje pomagalo je tudi drugim fara-nom in občanom To zdravilo za protin prav gorko priporočam vsem onim, ki imajo jednake bolezni, osobito pa svojim kolegom duhovnikom. Prepričan sem, da se bode dobro izkazalo. Želeti bi bilo, da bi si to zdravilo /a protin naročili vsi lekarji vKranjskej, 1' Predasi jih pri K ran j i v maji l&St. J. Sakser, kooperator. Velulina po bismutu najlioljši prah, obrazu in rokam dati pnprojlno nežnost iu mehkoto. Velika elojantina Škutlju fl. 2. — Vrečicu soldov 40. Trojen izleček kolonjske vode napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovab-ev na Laškem, Francoskem, Nemškem in AngloŠkom. Velika steklenica soldov 00. Tinktura „Nlerville" Neprimerljivo sredstvo, lusoni iu brkam vrnoti lejio svetlo črnost. • Steklenica v elegantnem zavitku gl 193 Prodajalcem sc jtonvja velik dobiček. Zalogu v Trstu pri: Artur Migliorini, dišavar in 1«-karnieur, via Majoliea N. II, I. nadstr. I>ru«i pro-dalci, lekarne: O. Zanetti, (i. H. Foraboschl, I', llocea A. Suttlna, I*. Stocovich, G. H Rovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Oristofolutti. V Zadru: Braz-zanovlch. (2t).7) Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in nuravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in nt treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu mijtrdovratnlše le lodčng bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemo-rujde, proti boleznim na Jetrih iu na vranlol, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri ženskih mesečnih nadleŽnostih, zoper beli tok, božjast, zoper srcopok ter Čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo, Prodaj njo se v vs;h glavnih lakarnicah na svetu; za naruSbe in pošlljutve pa edino v Iekarnini p rista/nletti r Ooriri, r'Trsta v lekarni C. Zanetti i U. B. tloris. Ena steklenica stane bo novcev. (10-11) Velika razprodaja ur. Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupo-valec ni v nobeni nevnriiONli. 1 Cillnder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl„ zdflj 5 gl. 85 kr. '1 1 t anker-ura i/, srebrnega nikla z verižico, prei 15 gl., zdaj 7 gl. 33 kr. 1 1 1 srebrna patent, anker-ura z verižico poprej 23 gl. zdaj 11 gl. 3j kr. 1 1 J 1 srebrna remontoir Washington-ura z verižico prej ;k) gl., zdaj 15 gl. Zlate urice za gospe, prej 40 gl, zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami. Zlate remontoir-ure, prej 100 gl., zduj 40 gl. Na pet let ae jamči. A> Fraiss, RothetUhurmstrasse Nr !). Wien, gegeniiber dem erz-bischOfllehen 1'ulais. (12-12) \«vii ixiini Mulii* v lli'uck na Muri. V Trstu prodaja Andrvim Nlincr« flelatea*, Čevljarska zalogu, Corso. (20—1>) Melbourne 1881. -1. premija. - Sreberna medalja. Muzikalne igrave, katere igrajo 1—200 komadov, z ekspresijo in brez nje, z mandolino, liobiijoin, zvonci, ka-stagnetaml, nebeškimi glasovi, barpaml 1.1, d. Igralne skalijo, katere igrajo 3 —IG komadov; dalje popotno škrinjice, držalu smodk, švujcarske hišice, ul-bum-l fotogratij, pi,savno oruilje, škatlje zu rokavice, tezulu za pisma, posode za cvetlice, etuls za suiodke, tobačnice, mizice, steklenice, krožniki zu pivo, denarnice, stoli i. t. d., vse z niuzlko. Vedno najnovejše iu nuj IzvrstniSe priporoča. J. H. Heller, Bern (Schweiz). ffiSi! Samo, če se naravnost pri njemu kupi, daje poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki so dobo frunko. (4—4) 1C0 najlepših muzikalnih igrav v vrednosti 20.000 frankov se bo med kupce od novembra do {10. aprila za premijo razdelilo. Lastnik, druStvo •EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. Huala v Trstu.