39. štev. V Kranju, dne 30. septembra 1911. X1L leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. a Kranj i dostavljanj« na dom 4 K, po poAti ta eeio leto 4 t, ta pol leu 'i \L, za Nemčijo 4 marke, ta Ameriko S iokrjt. Posasaesre Merili e po 10 nn Ht, a*ro*r* Mtodoboe »puiijjatve naročnine m oeomra. Uredništvo in upravniitvo je oa pnetari f. K. Flonana * «Zvesrfi». — izdaj, m odfov. ureda.: Z. liarapreL — Rokopisi naj se podjejo, te mofoče, le med tednom. izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== I m 2 ra t i se računajo sa eelo stran 60 K, za pol strem M K, M četrt strani 30 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj**' otaanila se plačuje za petit-rrsto 10 vin., če se tiska enkrat, nt večkrat znaten popust — Upravnistv i naj se blagovolijo potikati naročnina, rakav macije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi sa ne vrseaje. XXVI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v TrŽlČU. Konec Sledilo je nato blagajnikovo poročilo, ki je je podal g. notar Hudovernik. Dohodki so presegli v minulem letu en milijon kron ter znašali 1,043.654 K 45 v, rednih stroškov pa smo imeli 196.615 K 91 v, toraj prebitka za 847.038 K 54 v. Za narodni kolek je zanimanje nekoliko prenehalo in vendar bi ga moral rabiti vsak narodni Slovenec. Za obrambni sklad nabralo se je leta 19'0. 56.766 K 16 v. ter znala koncem leta z naraslimi obrestmi vred 87.038 K 66 v. Obrambni sklad, kakor tudi Polakov in Kotnikov sklad se posebej upravljajo, ravnotako pokojninski sklad za učiteljsko osobje. Za obrambni sklad manjka samo še nekaj kamnov (79). Naj bi se oglasili Se tisti imoviti Slovenci, katere doslej pogrešamo med brambniki, da se bode za vršilo število .1000. Tudi bi želeli, naj bi tisti, ki so se oglasili za obrambni sklad, pa doslej še niso vplačali kamna, pričeli z vplačevanjem. Od večjih dohodkov minulega leta moramo pohvalno omeniti čisti dohodek lanske jubilejne veselice v znesku 12 452 K 87 v in prispevke ameriških Slovencev v znesku 3661 kron 91 vinarjev. Dovolite mi, da tu izrečem damam iz vseh slovenskih pokrajin na Čelu jim naši znani do-brotnici gospe Franji dr. Tavčarjevi, in vsem tistim, ki so prispevali k temu gmotnemu uspehu, našo najiskrenejšo zahvalo. Nič manj priznanja pa velja našim bratom v Ameriki, ki si a težkim delom služijo denar, pa se vendar ob vsaki priliki spomnijo z obilnimi prispevki naše družbe. Nehvaležno bi bilo, da se PODLISTEK. zUstolnikov i Ideal duhovit« žensko. Njen ideal je bil starec, velike postave, sivih las in dolge snežnobele brade. Oči je imel črne in nenavadno živahne. Poteze obraza so ga de lale skoro preresnega, vendar simpatičnega. Vsak dan je hodil mimo. ko je slonela sama na oknu in Čitala. Posebno tiste dni se je zanimala zanj, ko je listala knjigo o duševnih junakih, z močno, skoro pretirano voljo, prenapetimi željami in trdnim značajem. Kadar je čitala o glavnem junaku tistega romana, ji je vedno priplula njegova podoba pred oči . . . Enkrat se je ozrl v njeno okno. Pogled njegovih oči jo je presun^ do notranjosti — vsa je vstrepetala in zardela. — Na vogala hiše se je še enkrat ozrl. Oledala je za njim ln zgodilo se je — kako, sem že pozabil — da sta se seznanila in se kmalu potem poročila. Povedal ji je, da je pisatelj in avtor njenega idealnega romana. Spoštovala ga je bolj in se ga skoro bala, obenem ga je pa ljubila z vso strastjo mlade žene. pri tej priliki ne spominjamo največje naše dobrotni ce med slovenskimi ženami gospe Vilharjeve (Slava) vredne vrstnice našim velikim mecenom Viljemu Polaku in Karlu Kotniku. Družbo čakajo novi veliki stroški z ozirom na to, da bo letos otvorila novo šolo v Gorici in pričela s stavbo nove prepotrebne šole v Trstu. Z ozirom na te nove velikanske izdatke znaša vsled proračuna za leto 1912 primanjkljaj 544.400 K. Od vas je tedaj, častiti skupščinarji, odvisno, ali bo mogla družba tudi v bodoče zadostiti svoji vzvišeni nalog*. Apeliramo danes zopet na vas, ki uvažujete naše obrambno delo, da v svoji domovinski ljubezni ne zabite naše družbe. Volitve se izvrše z vzklikom. Izvoljeni so v odbor dosedanji člani gg. Črnagoj, dr. Dereani, Svetec, meato prosta Einspielerja pa kj se od leta 1908. dalje ni udeležil nobene seje, gospod Prosekar s Koroškega.. V nadzorstvo so izvoljeni gg. dr. Uešič dr. Ravnihar, štibler, mesto gg. Prosekarja in dr. Mullerja pa gg. dr. Lav! in Rode. V razsodništvo so pa izvoljeni gg dr. Hudelist, Kogej, dr. Teka včič in dr. Triller, mesto g. Šavnika pa g. dr. Rosina. Slučajnosti. Pr i se je oglasil k besedi g. dr. Rybaf ki povdarja zasluge .Družbe" za tržaško slovensko šolstvo. Družba je dala lansko leto v Trst celih 57.000 K, zdaj pa zida novo šolo Tržaške Slovence navdaja globoka hvaležnost do .Družbe". Izraža pa tudi prošnjo, naj bi .Družba" v Trstu ustanovila še več šol, da se ohranijo Slovenstvu mlade moči, ki se stekajo v Trst. Dosedanje šole še vedno ne zadostujejo. Moč Slovencev v Trstu ras e, in to je v veliki meri zasluga Ciril-Metodovih šol. Tudi slovenski socialni demokratje v Trstu priznavajo pomen teh šol, obžalovati je le, da voditelji, t. zv. salonski soc. demokratje delajo proti .Družbi". Slovenci .Družbi" zaupajo in ji bodo zaupali tako dolgo, dokler bo v takih rokah, kakor doslej. V imenu spodnještajerskih naprednih akademikov pozdravi /.Družbo" g. Radej, v imenu .Prosvete" in narodno radikalnega dijaštva pa g. Pekle. Odč Ponikvarjeva iz Trsta prinaša pozdrave slovenske tržaške mladine, obljubujoč vztrajno in marljivo delo za .Družbo". G dr Dereani želi, naj bi .Družba" posvečala več pozornosti Gorišk«. Sprejme se resolucija, naj se o priliki skupščine vrši zaupni sestanek delegatov podružnic z vodstvom. Slednjič ob živahnem pritrjevanju priporoča V'vznesenih besedah g. župnik Šegula od Sv. Roka pri Rogatcu slovenskim dijakom, naj hodijo študirat v Prago, kjer bodo po bratsko sprejeti in se bodo mnogo naučili, posebno glede narod no-obrambnega dela. Veselica. Popoldne ob pol 4. uri se je pričela v Sokolovi dvorani in na prostoru okoli Sokolskega doma velika veselica, ki se je dobro obnesla. DOPISI. I Blada. Na Bledu obstoja že od leta 1894 ustanovljeno po nujni naravni potrebi društva za povrdigo prometa tujcev Tekom let se je njega obstoj v več slučajih pokazal utemeljen in marsikaj, kar se je na Bledu in za Bled storilo, je zasluga društva, ki je včlanjeno pri dež. zvezi za tujski promet, po kateri se dosegajo podpore od stani centralne vlade in le potom združenja je mogoče, da se dosežejo za Bled udobnosti, ki jih kot zdravilišče in letovišče najnujnejše potrebuje. Poinankljivosti, ki obstojajo po Gorenjskem z ozirom na tujski promet vedno očitneje stopajo na dan in v bodoče bode treba tem iz- Čez leto mu je porodila aina. Za botra otrokovega je izbral mož svojega prijatelja, še mladega človeka. Dosedaj nihče ni zahajal v hišo; od tistega dne se je pa otrokov boter gospod K . . . večkrat oglasil. Ona ga je sovražila. Bil je popolnoma nasproten tip njenega moža: mehkužen, ženskega obraza, obrit in kle petav. Smejal se je vedno — brez pomena. Čudno se ji je zdelo, da je tak kontrast mogel roditi prijateljstvo med njim in nje možem. Nekega dne je dobil samo doma. Pokleknil je pred njo in jo prosil, naj ga ne prezira in ne zaničuje, ter ji zagotavljal svojo ljubezen. Pljunila mu je v obraz. Vendar je še vedno prihajal. Poznal jo je in je vedel, da bo vse ostalo tajno med njo in njenim možem, slutil je, da pričakuje sama moževega spoznanja. izostal je dlje časa. Ko je zopet prišel, je bil popolnoma izpre-menjen: obnašanje njegovo je bilo reano, govoril je malo, toda pomembno; pustil si je celo rasti brke in brado. Enkrat jo je našel zopet samo. Pravil ji je, da piše o dveh dušah: Blodili sta okrog, vsaka v svojem svetu, vsaka za svojim ciljem, toda vendar ustvarjeni druga za drugo, a na veke ločeni. Starec -čarovnik ju Je prečaral v dva goloba — Dušo - golobico — in poljuboval, in jo s skrivnostno silo priklenil nšse, goloba pa je mučil. .Vse je samo simbol," je nadaljeval, .vi tu primer bi bila ona golobica, jaz, jaz pa . . obmolknil je. Od takrat se je začela zanimati zanj in ugajal ji je vedno bolj, slika starca-moža je jela ble deti pred njenimi očmi. Enkrat, sama ni vedela, kako se je zgodilo se mu je — vdala . . . Drugi dan je pisal njenemu možu: Jaz odhajam. Pravil sem Ti pred poizkušnjo, da dobin stavo — in res navideznost je v ženski zmagali to, kar Ti imenuješ — snačajl Zdravi Tvoj K. . . Ustrelil se je starec,, ona pa je zblaznela. datnejšfga delovanja, da se saj najnujnejše pomanjkljiv, sti odpravijo. Zato bodi vsakega Blejca in okoličana ter ljubitelja Bleda in sploh naše lepe domovine dolžnost, da podpira društvo v njegovem stremljenj«. Posebej se še obrača podpisani odbor r vabilom za pristop k društvu na vse one, ki je? ludf vmjih zivljenskem interesu, da se povzdigne zadovoljstvo in število tujcev po Bledu, ter jih opominja na njihovo dolžnost, da pristopijo k društva kot;, člani. Vsak posestnik vile in hiše ali zemljišča na Gorenjskem, vsak obrtnik, vsak rokodelec, splošno vsak stan je in-teresiran na tujskem prometu bodisi posredno, bodisi neposredno; zato je njegova dolžnost, da pristopi kot član in izpolnuje članske dolžnosti. Društvo si je za bližnjo bodočnost sestavilo spored svojega delovanja, med drugim je tudi prevzelo nalogo, da posreduje pri oblastnijah in zasebnikih o težnjah posameznih članov, ako v to člana potreba pripravi. Cd tega si obetamo mnogo uspehov v raznih sporih v prid tujskega prometa. Podpisamo načelstvo želi, da postane društvo zbirališče vseh interesentov, vir pospeševanja tujskega prometa in zavetišče v težkih vprašanjih se nahajajočih članov. Članarina je določena po lastnem preudarku vsakega na štiri, deset in dvajset kron letno. Pozivljete se s tem, da priglasite svoj pristop društvu za plačate sebi primemo članarino. Vsi na delo za pövzdigo tujskega prometa! Odbor. V Kranju, dne 30. septembra 1911. Lepa image koroških Slovenes*. Ministrstvo za notranje zadeve je ugodno rešilo pritožbo koroških Slovencev proti odloku koroškega deželnega predsednika baron« Heina, s katerim je razpustil „Kat. politično društvo za Slovence na Koroškem". Društvo je bilo razpuščeno dne 8. januarja t. 1. Občni zbor se vrši v kratkem. 0 tzpremenibih v ministrstvo krožijo najrazličnejše vesti, a nič gotovega. Gotovo je le to, da je ministrski predsednik Cv.utsh zadnje tedne bil pridno v dotiki z najrazličnejšimi strankami državnega zbora. Govori se o tem, da bodo Cehi dobili zopet v vladi ve'jo moč. Na drugi strani se govori tudi o tem, da bi en ministrski sedež dobil kak Jugoslovan. Nemško časopisje je zaradi tega seveda čisto iz sebe Kako se bodo stvari zasukale, je danes negotovo. V nekaterih krogih vlada mnenje, da bo državni zbor ob svojem sestanku meseca oktobra že našel preosnovno vlado. Iz krogov, ki stoje blizu baronu Gautschu, pa zopet poročajo, da so vse vesti o preosnovi vlade brez podlage. Pogajanja sa delosmožnoit štajerskega deželnega zbora. „Grazer Tagblatt", glasilo nemško-nacijonalne skupine v štajerskem deželnem zboru, javlja, da so se pogajanja za delazinožnost štajerskega deželnega zbora že pričela v Gradcu — in sicer sedaj oficijelno. Vodi jih namestnik groi Clary. Isti list javlja tudi, da se je štajerski deželni odbor z večino glasov izrekel za sklicanje štajerskega deželnega zbora meseca septembra. Portugalsko republiko so priznale države Anglija, Nemčija, Avstro - Ogrska, Italija in Španija. Tudi švedska in norveška vlada sta jo pripoznali. Stališče republike je s tem jako utrjeno. Perzija. Nekateri listi, posebno ruski, poročajo da je bivši šah Mohamed Ali dosegel že par lepih uspehov ter na par krajih premagal vladne pristaše. Nekatera mesta in tudi cele province so priznale Mohameda Altja zopet za šaha. Drugi listi pa zopet poročajo, da je bil Mohamed premagan in da je na begu iz dežele. Med Francijo in N«mclfo se je glede maroškega vprašanja dosegel baje popolen sporazum. V konferenci, ki sta jo imela Kinderlen-Wächter in Cambon, sta se popolnoma zedinila. Tako saj poročajo nemški listi, vendar pa pristavljajo, da francoski poslanik še ni prevzel nikake obveznosti. O vsem bo še sklepal francoski ministrski svet. V francoskih političnih krogih so sicer baje tudi mnenja, da se je dosegel sporazum, morajo pa še sestaviti precej kočljive formule. Vsekakor treba počakati še nekoliko časa, in morda še precej Časa, da bo to vprašanje definitivno rečeno. 0 napadu na ruskega ministrskega predsednika poročajo, da je konštatirano, da je napadalec Bagrov nameraval prvotno umoriti carja. Svoj načrt bi skoro izvršil. Bagrovu se je posrečilo priti do vrat dvorne lože, kjer ga je ustavil neki častnik, ki ga je poznal kot člana tajne policije in ga vprašal, kaj želi. Bagrov mu je odgovoril, da ima neko važno poročilo za Stoly-pina. Nato je pripomnil častnik, da Stolypina ni v dvorni loži, temveč da sedi v parketu, in je ukazal Bagrovu, naj odide. Bagrov je odšel v parket, kjer je ustrelil Stolypina. — V dvornih krogih pripovedujejo, da se je starejše carjeve hčerke v kijevskem gledališču kar naenkrat po drugem deianju polastil velik strah. Vsled tega je prosila carja, naj zapusti gledališče. Car tega ni storil, temveč je šel s hčerko v mali salon dvorne lože. Tako car ni bil priča napadu na Stolypina. — Obravnava proti Bagrovu je že končana. Vojno sodišče je obsodilo Bagrova na smrt na vešalih. Gospodarski del- Reforma vodnega prava. Predlog o novem vodnem pravu je poljedelsko ministrstvo izdelalo. Najvažnejša novotarija v načrtu je določitev pravne narave nadinjih vod (Grundwässer) Najprepornejšo točko novega prava tvori določitev roka za vodnomočner5 koncesije. Določa se, da se take koncesije morejo dovoliti na javnih vodah z omejitvijo na 90 let za mestne, deželne in občinske obrate, na 60 let za vse privatne obrate. Daljno novotarijo tvorijo določbe za varstvo vrelcev za vodovode ter določitev varstvenih okolišev za mineralne in zdravilne vrelce. Več določb zadeva odstranitev povodenjskt nevarnosti. Med najvažnejše določbe spadajo dalje razširjatve razlastitev. Vlada lahko zasebno vodovje proglasi za javno imetje. Obstoječe prisilne pravice se nadalje razširjajo v toliko, da se v bodoče lahko ne le za vodne struge, ampak tudi za napravo zajez, kotlin itd., pri javnih podjetjih celo dvorišča in vrtovi obremenijo s servituti. Dalje se omogoča tudi razlastitev obstoječih vodnomočnih koncesij in naprav na korist velikim, gospodarsko važnim podjetjem. Važne so določbe, ki imajo za namen rezerviranje vodnih sil za državne namene. Pomembna je tudi vpeljava posebnega predhodnega postopanja pri večjih vodnomočnih projektih, ki ima za namen, da si lahko podjetnik, ne da bi tre-balo izdelati drag podrobni načrt, pride o izvedljivosti na jasno. I 17 50--34 , ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti peg«;, ter doseči neZno mehko »ožo in bel teint, se umiva le z Steckenpferd lllijlno mlečna milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann k Co., TeSin ob Lah. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. K« zabite Ciril-MetodoVi drsžbc! Tedenski sejem v Kranja dne 25. septembra 1911. — Cena od kilograma žive teže: 1 K do 0 K 00 v, za pitane vole domače, 84 do 86 vinarjev za domače srednje pitane vole, 46—48 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 0 K 00 vin. za teleta in 1 K do 1 K 12 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 0 K 00 vin. za pitale prašiče.—Pšenica K23—, proso I<0—, rž K 20—, oves K 19—, ajda K — repno seme K —. detelno seme 144 K, fižol ribničan 44 kron mandalonK 43 koks K 45 za 100 kg; krompir K 5-— za 50 kg. — Prignalo se je 124 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 5 domačih telet, 131 domačih prašičev, 0 ovac. 0 koza. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 40 glav domače govedi, — glav bosanske govebi, 4 domači prašičev. Novičar. Poroka. Dne 16. t. m. se je poročil Karel Mahkota, c. kr. učitelj na C M. šoli in vodja podruž. .Glas. Matice" v Trstu, z gospico Angelo Miklavčičevo, bivšo učiteljico v Preddvoru. Obilo sreče! Ii šelesniške slnibe. Prestavljen je iz Kranja oficijal Vincenc Škof v Ljubljano. Napredna zmaga v Poljaoan. Poljanska občina je bila doslej v klerikalnih rokah in v občini je županoval Grošelj, eden najzvestejših pristašev dr. Šušteršičeve stranke. V četrtek so se vršile občinske volitve po novem volinera redu. Ker je vodilo volitve klerikalno županstvo in ker je kaplan, dasi ni sam volilec, agitiral že tedne in tedne od hiše do hiše, so si bili klerikalci popolnoma svesti gotove zmage. Toda prišlo je drugače. Naprednjaki sicer niso kričali, a tem intenzivneje so delali na tihem. In njegovo neutrudno delo je imelo popolen uspeh, zakaj napredna lista je zmagala na vsi črti, dasi se je kaplan še tik pred volitvijo ustil, da sta klerikalcem zagotovljena II. in III. razred. V I. razredu je bilo 119 volilcev. Od teh jih je volilo 86. Napredni kandidatje se dobili 54 do 58 glasov, klerikalci pa 30 do 31. V II. razredu je bilo vpisanih 240 volilcev. Volilo jih je 140. Napredna lista je dobila 75 do 78, klerikalna pa 55—60. V III. razredu je volilo 260 volilcev. Napredni kandidatje so združili nase 160—166 glasov, klerikalci pa 99 do 108. Izid volitev v III. razredu se je izvedel šele ob 7. zvečer. Med naprednjaki je nastopilo nepopisno veselje nad nepričakovanim uspehom. Prva desaina elektrarna bo zgrajena ob Završnici. Pripravljalna dela so že toliko napredovala, da se je začelo s predorom nad Mostami, ki bo vodil Završnico na vrh visokega skalnatega roba, odkoder bo padla voda po železnih ceveh globoko na turbine. Ta centrala bo preskrbela Bled, Jesenice in radovljiško okolico z elektriko. Natančnejše poročilo nam je obljubljeno. Pri it. Kstnrial in po bližnjih vaseh hudo razgraja griža, ki je že zahtevala nekaj otroških žrtev. Nove eeste v radovljiškem okraja. Iz radov- ljice pišejo: Vršila se je seja cestnega odbora, katere sta se udeležila podpredsednik državne zbornice Pogačnik in deželni odbornik dr. Lampe. Pri tej seji se je naredil program za cestne zgradbe v radovljiškem okraju. Najprej se preloži cesta Podmestom na postajališče, potem pride regulacija v Begunjah. Deželna vlada se naprosi, naj za sklenjeno preložitev državne ceste trasira po Peračici na Brezje. Potem se zgradi nova okrajna cesta od tržiške okrajne ceste čez Leše in Brezje do nove državne ceste. Tako bi se pridobila nova silno važna prometna zveza. Dalje se izreče cestni odbor za cesto čez Bodešče, Ribno, Selo pri Mlinemu, oziroma Bohinjski Beli, ki bi bila velevažna za tujski promet. Deželni odbor bo dal pripraviti načrte in proračune, na podlagi katerih se bo definitivno sklepalo. — Cestna zgradba Podmestom se takoj razpiše. Zaloška gora v plamena Nad tri tedne je minulo, odkar je jela na Zaloški gori nad Goricami pri Kranju goreti suha gorska trava in resje, nizko pogorsko drevje. Zažgal je nek pastir, češ. bo drugo leto zrastla vsaj lepša trava. Pa ogenj se je s koroške strani razširil na kranjsko stran, zlasti ker je bilo vetrovno vreme. Dne 27. avgusta zvečer je bila gora videti kakor ognjenik. Vsled vročine je bila zemlja tako izsušena, da se je ogenj vedno znova pojavil, dasi je parkrat dež že nekoliko pogasil. Dne 13. in 14. septembra je veter razpihal tako, da se je hitro razširil v velikanski gozdni požar. Gorni drevesni parobki in razbeljeno kamenje se je jelo valiti po bregovih navzdol. Ogenj je segel dalje in dalje. Prišli so pomagat orožniki iz Kranja in Tržiča ker domači niso več zadostovali. Celo noč je gasilo 120 Goričanov pod vodstvom okrajnega gozdarja g Ferjančiča. In res ogenj se je nekoliko omejil. Dne 14. t. m. je šio v goro nekaj Trsteničanov. Gasili so večinoma na rovtarski strani, t. j. na severu, med tem pa je bilo vse v plamenu na južni strani. Bil je grozen pogled, gledati, kako so se skoro uro dolge sukajoče ognjene kače ovijale gorskih čeri in gozdovja, za trenutek izginjale in se zopet na levo in desno prikazovale izza gostega grma. Ljudje so gledali s strahom v goro in se bali za svojce, ki so šli gssit Dne 15. t. m. zvečer je došlo nekaj domačih fantov z gozdarjem in orožnikom. Pravijo, da so bili večkrat v smrtni nevarnosti, da jih pobije valeče se kamenje, da jih zaduši dim ali objame plamen. Mnogim je zgorela obleka, katero so odložili. Zemlja gori en čevelj na globoko in bo za desetletja vsaka rast uničena. Velika nevarnost preti poleg tega Tržiču in spodaj ležečim vasem in gozdovom Eno krilo ognja sega že globoko v nižavo, severno pa se pomika proti Zaloški planini in Grebenu. Gašenje je bilo nemogoče, ker so bili gasilci povsod v smrtni nevarnosti in trpeli veliko žejo in lakoto. Pri gašenju se je smrtno ponesrečil cerkovnik iz Zaloga Jožef Konc. Dobili so ga dne 16. t. m. vsega sežganega. Umrli je oče petih nedoraslih otrok. Upanje je, da je dež minulih dni saj omejil, ako ne popolnoma pogasil grozen požar, ki je pretil uničiti lepe gozdove ob vznožjih gore in mnoge vasi v nižavi. Pretep v pijanosti. V gostilni Fr. Kalana v Dorfarjib pri Skorji Loki so nedavno pijančevali kmečki fantje iz okolice, med njimi tudi Matija Šifrar iz Zabnice. Okolo polnoči je nastal hrupen prepir vsled starega sovraštva in večina fantov je vzela Šifrarja na piko. Šifrar pa je spoznal nevarni položaj ter se je mirno odstranil iz gostilne. Fantje pa so stekli za njim in eden mu je zasadil nož med rebra. Vendar je imel šiflar še toliko moči, da je šel proti domu, ali spotoma je obležal na obcestnem travniku, kjer ga je našel neki posestnik. Rana je opasna. Požar na Kriški gori. Te dni se je zanetil velik požar na Kriški gori. Gora gori pod vrhom že skoro 14 dni. Toda ker je tam le grmičevje in trava ter se ni bilo bati škode, se ljudje niso brigali in so pustili- goreti. Mislili so, ko pregori do vrha, bo ogenj ponehal. Toda veter je zanesel ogenj nižje v goro in vžgal obširen gozd. Ogenj se je videl iz vseh krajev nasproti gore. Posebno lepo je bilo opazovati razširjenje ognja iz Trate proti škofji Loki nasproti gore. Velik ognjeni lok, ki se je vedno širil, je obsegal celo goro. Precej visoko v gori je nekaj vasic, ki so jako ogrožene. Iz hriba se vali razbeljeno kamenje in goreče štorovje v dolino in razširja ogenj, ki lahko napravi ogromno škodo. Sa Ciril - Metodov obramba! Bklad je dosedaj vplačanih 949 kamnov. Manjka še 51 kamnov do 1000. Ido ve, kje le nahaja Mica Basaj, rojena v Šmartnem pri Cerkljah, zadnjič je služila na Laborah pri Kranju, naj sporoči to njenemu očetu Janezu Basaju v Šmartnem pri Cerkljah. la kolesarje. Iz Trente čez Vršiče v Kranjsko goro se je posrečilo privoziti dvemu kolesarjema, ne da bi jima bilo treba kolesi nositi. To je menda prvi slučaj, da so kolesarji zmagali to turo. vodovod ta občina Gorje, Bled le Rlbao. Deželni odbor kranjski je predložil okrajnemu glavarstvu v Radovljici izpopolnjene načrte za napravo skupnega vodovoda za občino Gorje, Bled in Ribno s prošnjo, da se Čim prej izvrši tozadevno vodovodno postopanje. Glasom teh načrtov se ima izpeljati iz na parceli Janeza Ko-selja, pare. št. 715 davč. obč. Zgornje Gorje se nahajajočega studenca Zmrzlek vodovod po železnih 20 cm v premeru merečih (debelih) ceveh, ki bodo oddajale do 25 sekundnih litrov vode, čez Krnico do višinskega nabiralnika v Dolgem Brdu nad Zgornjimi Gorjami; odtod se izpelje potem vodovod v ožjih ceveh čez Zgornje in Spodnje Gorje in Rečico na Bled in z Bleda (Grada) v Zagorico, Želeče, Mlino, Selo, Ribno in Bodešče. V Zgornjih Gorjah se odcepijo od glavne proge stranske proge v Poljšico, Višelnico, Mevkuš in Spodnje Gorje ter Podhom. V dolgem Brdu se nahaja na parceli št. 232 davč. obč. Zgornje Gorje višinski rezervar za vse spredaj navedene' proge. V Poljšici, na Višelnici in v Podhomu se nahajajo nasprotni rezervarji. V Rečici se odcepi stranska proga na kolodvoru Bled in pelje odtod do jezera, kjer se združi z drugo stransko progo iz Grada ter pelje potem ta združena vodovodna proga skozi Zako in Mlino, kjer se zopet združi z glavno progo, vodečo iz Za-gorice in Želeč. in pelje skozi Mlino proti Selu na Ribno in Bodešče. Skozi Bled (Grad), Zago-rice in Želeče je projektiranih več pararelnih prog, ki imajo vse dele Bleda preskrbovati z vodo, ter je v to svrho projektiran na Straži, t. j. na parceli št. 518 davč. občine Želeče protitezni rezervoar z vsebino 200 m8 vode. Konečno je nameravana iz Zagorice stranska proga mimo nove blejske bolnice v Koritno. Obravnava se vrši dne 10., 11. in 12. oktobra t. 1. na licu mesta. Občinske volitve v Krenili se bodo vršile v šestih ali sedmih tednih. Volilcev je v prvem razredu 152, v drugem 303, v tretjem 701. Razsvetliš ve savskega aeetn in pešpoti na kolodvor se vendarle Izvrši. Te dni je oddala kranjska mestna občina dela tvrdki .Union", ki prične v kratkem z delom, katero mora biti izvršeno v dveh mesecih. Na mostu bo osem, na pešpoti pa pet žarnic. Seja občinskega odbere kranjskega se je vršila dne 22. septembra 1911 s temle dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje z dne 15./9. 1911, št. 1683. 2.) Naznanilo županstva 3. ) Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu. 4. ) Poročilo policijskega odseka: o prošnji J. Rozmana za podelitev koncesije za izvrševanje informacijskih poslov, ki se tičejo kredita trgovcev in obrtnikov, b. o prošnji Janeza Sinka in Neže Kosmač za sprejem v tuk. domov, zavezo. 5. ) Poročilo stavbenega odseka o ponudbi g. Al. Vodnika za tlakovanje prehodov. 6.) Poročilo vodovodnega odseka o pritožbi g. Karola Šavnika proti odmeri vodarine za 1. 1910. 7) Poročilo tržnega odseka o pritožbi trgovcev z deželnimi zaradi nepravilnega postopanja posredovalcev (mešetarjev). 8.) Poročilo odseka za električno razsvetljavo radi oddaje napeljave elektrike na savskem mostu in na pešpotu na kolodvor 9.) Volitev reklamacijskega odseka v smislu § 17 a o. vol. r. 10 Volitev upravnega odbora mestne hranilnice. 11) Računski zaključek mestnega kopališča za leto 1911. — Poročilo priobčimo prihodnjič. S Dobrave lil Pefjsarta nam poročajo: Pravijo, da se od nas nič ne zve. saj tako amo že večkrat slišali. Pa temu ni tako. Ravno prejšnjo soboto smo brali nek posebno ljubezniv dopis od nas v .Slovencu", v katerem se na vse pre-tege hvali naše može. V prvo se je pohvalilo našega mežnarja, potem pa kamnogoriškega g. župana, kateri je, kakor že poročano, že petič izvoljen županom. Ja, res, hudo se je zameriti Vrankarju, da se mu je pa celo mežnar zameril, tega pn nismo pričakovali. Pa upamo, da ga še ne bo priglasil za kakšnega .brezverca". Vrankarju se je mežnar zato zameril, ki je tudi kolikor toliko skrbel zato, da bi se veselica kar mogoče dobro obnesla. Pa kaj mar Vrankarju veselica, ki so jo priredili kmetje, saj so po njegovem mnenju kmetje takim študiranim gospodom kot je on, le takrat dobri, kadar so volitve, da volijo tako, kakor so .oni" rekli, tisti pa, ki se jih izvoli, pa imajo le to težko nalogo, da prav pošteno kimajo, pa je dobro. Zato so pa kmetje pri zadnjih volitvah pokazali, da kimavcev za sedaj še ne potrebujejo v občinskem odboru, so pač spoznali delo naše stranke, ki tako skrbi za vse, najbolj pa seveda za gospode po farovžih. Da, da, dani se med Dobravci, med njimi je vedno več neustrašenih mož, ki spoznavajo vsestransko delovanje klerikalcev in akrbeli bomo, da jih bodo še bolj spoznali 1 Is Ovali pri Podaartn nam pišejo: V 35. štev. »Domoljuba" se je zaletelo neko klerikalno revše v naše samostojno misleče može, kateri so pri zadnjih občinskih volitvah neustrašeno oddali svoje glasove proti oni stranki, ki se po krivici nazivlje slovensko ljudska stranka. Očita se jim, da so kupovali volilcem golaž, salame, pivo, šnops in ne vemo kaj Še. Ne, tega niso delali naši možje, pač pa so delali to gospodje v farovžih. Ali se morda dopisnik onega lažnivega dopisa še spominja, ko so imeli na Dobravi v farovžu nastavljen sodček piva, s katerim so seveda »napajali žejne", Ali se morda fajmošter Vrankar še spominja, ko sta hodila on in neka zelo vplivna oseba v naši občini nadlegovat in pestit volilke po njivah, da bi dobila kaj pooblastil? Zakaj se tega ni povedalo v »Domoljubu" ? V drugem dopisu pe se zaletuje neko pritlikavo človeče, ki nam je dobro poznano, v občepri-ljubljenega g. Potočnika, p. d. Turka iz Rovt. Ne bomo ga branili pred napadom v »Domoljubu", pač pa, rečemo le toliko, da je bil g. Potočnik vedno mož na svojem mestu. On pač ve bolje razločevati dobro od slabega, kot pa ono človeče. On se je in se bo še vedno brigal za dobro stvar, da bi se pa pustil komu komandirati — posebno onemu dopisniku — pa mu še na misel ne pride. Zabreinlca. V torek zjutraj ob s/48. je z veliko hitrostjo privozil avtomobil od Lesec proti Zabreznici. Na njem so se nahajali šofer (voznik), dve gospodični, en mlad gospod, eden je bil star. Avtomobil je silno drvil Ko pride do vasi, so iz vasi priletele tri krave in eno tele ter letele nasproti avtomobilu. To je bilo vse v enem tre-notku. Več ljudi je videlo, kake se je krava zakadila v voz. Avtomobil se je hotel izogniti, ampak prepozno; voz je zadel s tako silo v neko hruško, da se je ta podrla, avtomobil pa se je zdrobil. Eno gospodično in šeferja je vrglo v zrak. Gospodična je zelo poškodovana po nogah in tudi drugi so poškovani. Gospodična bo baje težko okrevala. Voz so naložili kmetje ter ga odpeljali na Jesenice. Umetnost in književnost Družba ev. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 84.855 udov. Vsi ti sprejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za šolsko mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na Jutrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. Troje povesti. Z razpošiljat-vijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo. da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraj'. 4. Tržaško-koprska škofija. 5. Lavantinska škofija 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška nadškofi ja. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo .avizo", pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki provzro-čujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Obenem vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno balo, vljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo številko. Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čimprej pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. tel »selški minister eikleall sprejem sastep- alkov keellraath ielsxil6ar|ev. Te dni so šli zastopniki kosliranih narodnih železničarjev k voditelju železniškega ministrstva Rdllu, da mu predlože zahteve železničarjev. Pri deputaciji so bili navzoči zastopniki slovenske, češke, poljske in nemške organizac je narodnih železničarjev. Toda sekcijski načelnik Rčil deputacije sploh ni hotel sprejeti. Radi tega je d epu taci j a sklenila, ga mora železniško ministrstvo na vsak način dobiti v roke zahteve koaliranih narodnih železničarjev, če ne drugače, pa pismenim potom. Vsled tega dogodka se je situacija silno poostrila. Grozna nevihta v okolici Vesnva. Velikanska, nevihta je divjala okoli Vezuva in utrgal se je Oblak. Velik del okraja je poplavljen. Okoli 20 oseb je utonilo. Demonstracija radi draginfe. V Kraljičinem dvoru so bile 22. t m. še demonstracije radi draginje. Skoro vsi delavci so bili ustavili delo. Orožnike in vojake so obmetavali s kamenjem. En vojak je težko ranjen. — V Lvovu je policija prepovedala demonstracijski shod proti draginji in nameravani obhod po mestu. Kitajska ilodsilšet. Kolikor so dražji prostori v evropskih gledališčih, toliko so krajše predstave. Na Kitajskem je narobe. Kitajec more za nekoliko vinarjev iti zjutraj ob 8. uri v gledališče, da gleda junaške pred slave do 10 zvečer, kajti tam trajajo predstave cel dan. Kitajske predstave trajajo 14 ur in v tem Času ne more nikdo iz gledišča, ker so vrata zaklenjena. Boljša publika sedi na prilično boljših mestih, a navadni posetniki čepe na zemlji ali pa sede na klopeh. V času odmora pijejo Čaj in jedo riž, a ko začne predstava, nastane mrtva tišina. Če se kitajski publiki dopade kateri igralec, mu ne ploska, ampak mu kupi in pošlje lepo pečenega prešička. Ko vzdigne zagrinjalo in začne kakšen vznesen prizor, prineso slavljenemu igralcu prešička na oder mesto venca. Predstava se tedaj pretrga in igralec pride v modro - svilnati obleki in prečita publiki zahvalo v verzih od strani zahvalnih igralcev. Predstava se potem nadaljuje, a zvečer večerjajo igralci prešička. Make) lanlmlvoati e dalja. Vsako sekundo pade na zemljo 15,000.000 ton dežja, vsako uro 53.000 milijonov ton, na dan okoli bilijon 271.000 milijonov, na leto približno464 bilijonov ton. Ako bi se ta ogromna masa vode razdelila enakomerno po vsej zemeljski površini, bi stala voda po nji 91 cm visoko Ali dež pada zelo neenakomerno in neenako na raznih predelih zemeljske oble. V mnogih krajih ne pade celo leto kapljica dežja, medtem ko bi v drugih krajih stala voda, ki pade iz oblakov, po več metrov visoko. Tako pade n. pr. na nemški jugozapadni afrikanski obali tako malo dežja, da bi stala dežnica na dotični površini komaj 1 do 4 cm visoko, medtem ko bi v drugih krajih dosegla višino do 10 m. Množina vode ne zavisi od tega, koliko časa dežuje. Kratkotrajni tropični hudourni oblak izlije na zemljo več vode v par minutah, kakor pri nas večurno deževanje. Posebno hude plohe imajo v Indiji, kjer padajo od polovice junija do polovice septembra po zapadni obali deževni curki po 4450 mm široki. To velikansko množino d žnice namerava uporabljati, kakor poročajo z amerikanskega konsulata v Bombavu, neko amerikansko električno društvo za dobavo električne sile. Upajo, da bodo dobili od nje 40.000 konjskih sil. V kratkem prično graditi v ta namen tri reservoare ali bolje rečeno jezera, katerih eden bo imel prostora za 280 milijonov kubičnih čevljev vode, a dru~i celo za 2600 miljonov. Voda iz obeh jezer bo padala z višine 1200 čevljev skozi tunel v ogromen 7 miljard kubičnih čevljev obsegajoči rezervoar in bo dajala 90 km od Bombava oddaljeni centrali električno energijo. Po mnenju amerikanskih in angleških inženirjev ne bo nobene zapreke praktični izpeljavi tega načrta. Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potdm iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je XXVI. glavna skupščina v Tržiču, dne 10. t. m. izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje pripravljalnemu odboru, v prvi vrsti njega načelniku gosp. notarju Marinčeku, tržiški podružnici, ki je po svojih odbornikih in članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščinarjev, nadalje triiškemu Sokolu in bralnemu društvu, čitalniškemu pevskemu zboru iz Kranja, pevskemu društvu „Lira" iz Podbrezij, orkestru „Sloga", sploh vsem društvom, korporacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri vsprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, gosp, prof, dr. IleSiču za ganljivi govor na grobu mecena Viljema Pollaka, vse priznanje otroški vrtnarici gdč. Ivanki Kastelčevi in malim gojencem otroškega vrtca za lepe deklamacije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič in vsem prebivalcem ob lokalni železnici, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čustvi in narodnimi prapori. Hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo vspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 12. septembra 1911. Andrej Senekovič I. r. prvomesinik. Anton Berce I. r. tajnik. Loferfisba srečka 23. septembra 1.1. Trst 33 46 13 10 83 Bruselj in Buenos Aires 1910t 3 velike nagrade S R.WOLF mM19 9-.i m. Maff debnrg - B p ckau. Podrnžnioa na Dunaja Danej, III, Am Heumarkt itev. 31. Patentne 249 26—26 vročeparne iokomobile z brozvenUlnlm Originalno strojedelstvo Wolf . . . 10 —- 800 k. s. Obratni stroji s nalvišjo popolnostjo in dobičkom za Industrijo In poljedelstvo. Dosedaj izdelanih nad 800.000 k. iT 3 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva Ulioa ŠtOV. 2 Podružnice v Spije to, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici Rezervni fond K 610 000. | Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun I ter itn obrestuje od dne vloge po čistih o « 49 62-39 Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa-2S (O pitje vseh vrst po dnevne« kurzu. Čitajte in priporočajto » | pe(er Kobail 1. »nopif; 2. snopič 3. »opic: 4. snopič: i. snopič: 6. snopič: 7. snopič: 8. snopič: 1 {{ Poljudna zbirk« potrebnih, poučnih, raba\nih in aktuelnih spisov ta slovensko ljudstvo, Uhaja perio-tlično, najmanj Štirikrat na leto. Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važue določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEVJEV KOMET (REPATICA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja iajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za »nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji 11. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja! Cena 5*0, ozlr. SO vin. Dcbiua se o raznih knjigarnah. M Adamič Cianida zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zračen inpne cerkoe priporoča svojo bogato založeno zalogo galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin ln šolskih :: potrebščin. 15913—10 Na debelo in drobno. največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih kovčegov po tovarniški ceni. Ilustrovani ceniki zastonj. Postrežba točna! Cene nizke! sedlar In tapelnik v Kranju nasproti hotela „Nova poŠta" ie priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njrgovo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-32 vozove i. t. d. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika izbera bele ID Čme Žime po jako zn zsni ceni, kakor tudi morska trava. 3S£S Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. Popolnoma varno ln najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnic v Ljubljani (nasproti Figovo«:: v lastni hiši:: Dunajska ooita Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmeti valce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrcstsjcjo po 4VI« HV kmečki posojilnici je naloženo ii ie nad 20 milijonov kron. :: II Rezervni saklad čez 400.000 kron Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—' Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjiži« drugih denarnih zavodov kot gotov dens I Največja snažnostl 231 —51 Točna postrežba ! Udobno, talgllenshf nrelena briunica h M. Rozman s KRfiïlJ Nahaja se nasproti SS inpne cerkve v MSi št. 106 1 I ä 1 Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih ===== lasnih Izdelkov, podložkov ter krepa □ Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLJR 276 52-42 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. posojilnica O ^adoL>ljici regittrevaoa Mirana i oae|«nia poroštven 5 podružnico r)s ^«çcrçicar) sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuie brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«°/o ali z IVo amortizacijo, na menice pa po 6°/o:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 160 52 D Denarni promot v lotu 1910: Roaorvzta naklada lxnaia : i I Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici SmT— 12. ure dopoSK in od 2.-6. ure pop. izvzeudi nedelje ln prainlke. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.J99. Tistk Iv. Pi. Unprtta v Kranju. prilog TeGortnlcu" ifv. 3» i 1.1911 KEIL-OV LAH saibnrlll lak za tla lz uekkefla leia KaiKova bela zre vlaka (glazura)- ca umivalo* miza 90 v. Keil- ova pasta t» čevlj* P« *0 v- 6 & feil-ov lak za ziatenj« ekvirjev. 40 t. feil-ovo tottila ta poda 90 t. ima vadno v zalogi tvrdka Ksibov lak m klobaka »-»»iSčaab. _1 .•barvah. ~TVW&lWMWL t Krtujn. Postojna.-Anton Ditrkh. Radovljica: O. Homann. Skofja L' ka : M. Žgon - Zagorje J ttih. S. ItibeH^ K« zabit« Ciril-Metodov« družbi! Glinaste peči štedilnike, banje ta kopeli, kakor tudi kipe, vase lo di nje glinaste tsdelke v vseh Barvah, trpine ta etao priporoča 4-2 jana: Lesko vie k Meden Novo mesto: I. Pioek. Črnomelj: Anton Zuro. o Idrija: Valentin Lapajne. , Kaatiik : Cd. Haiek. j Kofevje: Eranc toy, se dobijo vsak dan pri Josip F«so, staVNuiin V Kranju. 71 52-33 Avgust Orelse prva in najvačja towaraa padi In glinastih izdatkov v Ijublfatii. SooieVf« d«s FaaJmr* JlbMi«. Ker se je spravilo zadnji čas različne peaaredbe se na ob"eznane in priljubljene strocni^n* znamke BIZ ABADIE (H z dorl) o« trg, pr «imo tvoje p. n. odjemalce, naj pazijo natanko na -aoe abaoie, katero .ime *e itkuaa nadomestili z naivni m i dragimi besedami. Svarimo pred na-I kupom kvalitativno slabejših imitacij, ker bomo vpora-bili i roti tem ponareiham vsa postavi a sredstva. 60 ttt-"10 Societe dea Papiers Abadie. J 3 Jako zanimiv, zabaven in « poučen list s slikami je ..linstrovan! tednik" ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! NaroČite ga in inserirajte v ojern! ■■■»"■■■■■■■ Naslov: »Uustrovani tednik", Ljubljana. T7T V »I ); ): V ); 1 lil * I: i; ): ij ) lil 1 )■)■ i i-1 y I 1 i 1 MHM aajaajaajii aajaajajajajui ajajaja BJBBJBJBJBaj G. Tdnnies v Ljubljani lavama ta stroje, teteto in kovinolivarna priporoča kot posebnost žaga in vsa stroja ta obdelovanje lesa. Franci*-turbine oiobito ta fsgine naprave zvezane neposredno r vratilom Motorje ta bencin in aorovo olje, najemala gonilna sila. •a s? «m s ■*af- »-a m & ! KaMila! mlinarji! tolar,.! miiarli! Ključavničarji! v*********** Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze I Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmeti« I proft i tfepeljnl, živina prt njih veliko trpi in so stroikl nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo rele; mlati, drva žaga in melje. Ti neprekoaljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEMAIV :: LJUBICAMA Dunajska cessta „pri Pigovcu1*. 3 Prometna pisarna u bančno komis. zadere J. Rozman, Kranj, M trg 123. Posojila na osebni ia realni kredit; vsakovrstne financ. transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja in fusje kapitala; esk«»ptovasje menic in faktur; lombardovanje, nakup in prodala afektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žreb o v, proraes, delnic in tujega denarja; evidenca i a revllaja žrebanj srečk; savarovaoje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, iragocenosti, dokumentov; inkaso menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila u f Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega reaervnega anklada mestna občina Kranj s_ vsem svojim premoženjem In s vso mfo 4avčaoia^i|oa Pa so iiranilne vloge res varne, ptiča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev tersnpnisča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na opwaaer dtflznik v teku 36 let popolnega poplača posojilo 100 kron t obrestmi vred, ako plačuje vsakefa pol Ista -po 3 krone. aprsjsmajo ss tudi viokna knJ t ji o s drugih hranllnlo in posojilnio kot t: gotov dsnar na da bt ss prskinilo obrsstovanjs. :: B"S » £*' osja-o J=.*3 S o: o 1 ta a ^- < ; w —5. a «a SZ^3 ta K o _. 3 rt o — 5* n ~ < a - 3 o ^ i « 3 »w» ? g. 3 ct 3. i/> 33 ■ 3.--i rt * 3 2 «• S«»a ™ 5fO 03 — n ¥3 *» m Ž «• 3 - 03 -.S*«= o rt p S: o. 3" TO =• 3- .T -c o B 3 P g-3 °£L I rt 2. rt < < 89 rt rt _ vx C^£»» rt Jg g n —. —. • rt ■» • _^ rt < rj- - o 3 O C Ct> ' 3. 3 3 pr 2.3:0» 3-o*3 rt Jf rt -* 2 ** 3.° srTJ O r> 3. os 2 3 . 5 — rtJ2. 2.03 n 3rt si 03 pc 2. «3*. 0» O O c 03 3? o — -t — (A rt 3 0* O =-. 3 = 3 S" S? -1 rt 03 "O ss o —10 o 03 W =5 » 2. <: os • 3 03 3 rt rt- — cr ■•"75' o* ■BBaHsassfissBsssssisssaseessEBSH juninarji! proC z aenaoadntml kamni !n m zasf araBimi traknl, knpite milne g n „K0111ETM, pri katere« ie :: kamni nikdar ae kratilo tu se petkrat z nelfikn manlio močjo lita zmelje.