Evharistični shod. Dnevi velikega navdušenja, ki so veljali Kralju vseh kraljev v presveti Evkaristiji, so na Dunaju minuli in udeleženci shoda so se vrnili na svoje domoye. Kogar vpražaš, vsak je sre&en in zadovoljen, da je bil navzoč pri teh izrednih slavnostih. Saj pa je tudi soglasna sodba, da je izmed vseh 23 svetovnih evharističnih shodov dunajski bil najveliSastnejšLToliko udeležbe, toliJio navdu&enja in toliko poboživosti ni bilo nikjer. Poseben sijaj je da]ala dunajskemu evharističnemu shodu udeležba cesarske hiše, Nobenega zborovanja, nobene cerk,vene prireditve ni bilo, pri kateri bi ne bili navzoBi v veBjem številu člani cesarskie rodovine. Posebno globoko pa je ganilo vse udelešence, da se je sivolasi starček, cesar Franc Jožei, udeležil nedeljske evlraristične procesije vjiljuh slabemu vremenu, kajti na Dunaju je tudi ta d'an deževalo. Izvedelo se je, da je dunajski kardinal dr. Nagl v nedeljo zjutraj naznanil cesarsfcemu dvorui, da ne bo procesije zaradi deževnega vremena. A takoj je prišel iz dVora odgovor, da se želi cesar na vsak način udeležili procesije in naj tudi curkoma lije. Tako se je tudi zgodilo, Sto in slotisocera množica pa je tudi zato izražala povodom procesije na iskreno navdušen način cesarju svojo globoko zalivalo.. Kakor grom je donelo vsklikovanje množice, ko je zagledala cesarja pri procesiji, in dvigali so se robci, klobuki, dežniki v pozdrav in zalivalo oesarskemu čestilcu presvete Evharistije. Dunaj še ni videl toliko odkritosrčne udanosti do cesarja kbt minole evliaristiBne dneve. Odšumeli so viharji navdušenja na Dunaju. Cestilci presvete Evharistije so se vrnili na, svoje do niove in tukaj pripovedujejo o lepib dogodikih na Dupaju, Naj bi zanesla njihova pripovedovanja tudi v naSe kraje novega in podvojenega navdušenja za nasega VzveliSarja v presveti hostiji in njegove zvelifeavne nauke! Dunaj, 12. septembra. Po vseli dunajskih cerkvah se je vršilo danes zjutraj nešteto število svetih maš z obhajilom. Udeležba vernikov je bila v vsetf cerlcvah velikianska. Glasne molitve se glase pred Najsvetejšim.. Franciškanska cerkov,, kjer se zbirajo Slovenci k svojim pobožnostim, je natla^eno polna. Cutili smo se v cerkvi, Kakor doma. Domaca beseda škola dr, Karlina iz Trsta, slovensko petje, z zelenjem in ovetlicarai okrašen.a cerkev, kakor doma, nam je dala malo pozabiti, da smo v velikem mestu, kjer sosed soseda izgubi in komaj najde zopet družbo.. Danes je pripeljalo na Dunaj okrog 50 posebnih vlakov zopet na tisoče novih udeležencev. V odmorih si ljudje ogledujejo veliki Dunaj. Skoro vse znamenitosti se vidijo zastonj, toda brez voditeljev si skupine ljudi, ki Še niso bile na Dunaju, skoro nikainor ne upajo. Ziato so sreSni tisti, ki liajdejo kakega znanca na Dunaju. Zanimiva so ta romanja po ulicah, ker imajo ljaidje narodno nošo, Slovenci pa narojdjie trake ali pa napis ,,Lavant", to je udeleženci iz lavantinske Skoiije. Zato ljudje gled'ajo kar na znake in si klifiejo Slovenci prijazni ,,Zivio!" ali ,,|Ztdravol", če se v tujini spoznajo kot rojaki. ZboroTanja odsekoT. Med dnevom so se vrŠila ,posvetovanja raznih odsekov,. Na zboru odseka za zgodovino najsvetejšega Zakramenta so poroftali: profesor dr. Kirsch iz Freiburga v Švici o evharistiSnem slavlju starih 6asov; nadškof Netzhammer iz BukareŠta o zgodbvini, kako se Je shranjevalo sv. Rešnje Telo; vodja gršikokatoliSkega semenišča v L\iovu, dr. Bocian, o podrobnostih češčenja sv. Evharistije. V odseku za duhovnike so govorili: dominikancc dr, Esser iz Rima, p. Bock iz Sarajeva, prelata Miiller in Zeller. Velike važnosti je bila razprava v mladinskem odseku. Dr. Karel Mayer je poroSal o pismu papeža PijaX. glede na versko vzgojo Solske mVidine; A.nton Schwarz je opozarjaJ, da je nujno potrebno, d'a se za mladino ustanavljajo katoliška društva, ki skrbe tudi za vegkratno obhajilo mladine. Vajencem se naj da popolen nedeljski pofeitek. V obrtnih in trgovskih Solah se naj uvede pouk krščanskega nauka. ProSt Knocli iz Magdeburga razpravlja, kake molitvenike naj čita mladi- na. Hrvaški profesor dr. Rittig iz Z,agreba priporoČa, naf se strogo gleda na to, da se vojaški movinci ne bodo odtegovali sv. obhia-jilu. Nadalje so zborovali še odseki za evharistično umetnost, za pomožno organizacijo duševnega pastirstva, akademiSni odsek, odsek za cerkveno orodje in obleko itd, Drngo slavnostno zborovanje. v ^etrtek popoldne so se pomiklale zopet stotere množice udeležencev na drugo slavnostno zborovar n,je v dvorano ,,rotunda". Nad 10.000 oseb je napolnilo velik.ansko dvorano, Zborovanja so se udeleževale tudi visoke osebe iz cesarslcega, ilvora: prestolonar slednik Fran Ferdinand s soprogo kot zastopnifc cesarjev, nadvojvodinja Marija Jožeia, Marija Valerija s hčerko, nadvojvode: Maks, Leopold Salv(ator, Jožef Avgust s soprogo, veliki fojvoda toskanski, vojvoda parmski s sinom in hčerko, vojvoda virtemberški s soprogo, nadvojvodinja Klotilda in saksonskai princezinja Matilda. Ob 5. uri popoldne je otvoril predsednik monsignor Heylen, škof namurski, slavnostno zborovanje. Papežev odposlanec Van Rossum je nato prečital brzojavko, ki se odpošlje sv. Očetu v Rim. Gorišfd poslanec dr, Bugatto je v svojem govoru slavil spomin kapucina p. Marka Avianskega, ki ]e leta 16901 umrl na Dunaju. Njemu gre zasluga, da je kot velik častilec sv. Rešnjega Telesa ter k.ot svetovalec papežev in cesarjev posredoval, da so tedanji vladrr.rii zbrali veliko vojsko, ki }q premagala Turka pred Dunaiem.. Prestolonaslednik pride. MeS govorom dr. Bugatta je došel na zborovapje prestolonaslednik Fran Ferdiuand s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg. Gromoviti ,,.Živio"-klici so doneli, veselo vriskanje vernih kafoliSanov je pozdravljalo delj časa prihod visokega gosta. Ko je papežev odposlanec Van Rossum vstal s sedeža in Šel prestolonasledniku nasproti ter pozdravil visoke goste, so zopet zadoneli po dvorani navdušeni ,,živio"in ,,Slava"-klici. Van Rossum je pelial visoke goste na njih sedeže. Škol Heylen se je v laskavih besedah zahvalil prestolopasledniku za udeležbo, na kar se je zborovanje zopet nadaljevalo. Superior p. Karel M. Andlau je govoril nato o predmetu: »Sv. Eviiaristija in Habsburžani." Izvajal je: Ce hoSemo opazovati kje pravV) pobožnost in ud'anost Bogu, si moraino vzeti vzgled pri naših Habsburžanih. V vseh časih je zakrament Ljubtezni tvoril korenino liabsburške vladarske hiše, Vladarji in plemenite njili gospe so gojile to staro navado do današiijiJi časov in javno kažejo svoje prepribanje. Habsburš(ki vladajrski rodovini je ostala zvesta tista svetla zvezda, ki je lesketala ob njeni zibelki, njena zaščita, njen žlahten kameri, je Gospodovo telo, ki vodi tudi danes skozi noč k svetlobi! Ko govornik to izpregovori, vsi zborovalci in zborovallte vstanejo in zapojo cesarsko pesem, VeliSasten trenutek je bil, ko je donela po ogromni dvorani cesarska pe&em hkratu v mnogih jezikih. Posebno mogočno je donel slovenski ,,Bog ob-vari, Bog ohrani!" — Stolni pridigar dr, Adolt Donders je govoril o tocki: ^Nebeški iri zemel]ski kruh delavstva." Delavec mora imeti kruh za svoje telo, da ostane telesno moSan, pa tudi }ieb.e&ld kruh za svojo dušo. I restolonaslednikova zahvala. Po konganem shodm se je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand za več casa razgovarjal s slavnostnimi govorniki. Pohvalil jih je, da so govorili jasno, prepri&evalno in prisrfeno. Patru Andlauii je izjavil, da ga je njegov govor zelo ganil in da je težko zadrževal solze. Kardinal legat \>n Rossum je obiskal popoldne na dvoru prestolonaslednika, s katerim se je več casa razgovarjal, Naš knezoskof govorL Ob 8. uri zveSer je bil,a v oerkX'i sv. Štefana velika icerkvena slovesnost. Lavantinski knezoškol dr. M. N a p o t n i k je imel krasen, globokb zamižljen govor. Razlagal je daritev svete ma&o od darovanja do povzdigovanja. Velika cerkev je bila nabito polna. ,O govoru na&ega natlpastirja pravi poročilo evbiarističnega tiskovnega odseka: ,,Bil je pretresujofi govor, katerega je cerkveni knez kljub svoji visoki starosti s krcpkim glasom govoril. Srca posiuŠalcev so bila po govoru globoko gapjena* Cesar in člani cesarske hiše pri iknpnem st. obhajilu. V Ičapeli cesarskega graclu so se v Setrtek zjutrai zbrali cesar in vsi člani cesarske hiše k skupnemu sv, obliajilu. Ob 7. uri zjutraj je v okinCani kapeli daroval divorni župnik dr, Seydl sveto mašo. Cesar je ves ftas klečal in molil. Med mašo je oesar, vsi nadvojvodi in liadvojtvodinje, otroci in vnuki, prejeli sv. obhajilo.. Dme 13. septembra. I>asir,avno Jiudo aežuje, vendar je po dunajskih ulicah že od ranega jutra vse polno ljudstva. Cerkve so nabito polne vernikov vseh narodov, kjer se vrši neštefo svetih maš; udeleženci trumoma pristopajo k sv. obhajilu. Tudi ta dan je zborovalo mnogo odsekov. Z.elo važne so bile razprave ženskega odseka. Govorili so v tera offseku: profesor Weitz o preosnovi družine po sv.. Evharisliji; superior Legerer o sv. lvani Franfiiški Kantalskij škof Faulhaber iz Speyra o važnem predmetu, kako naj ženskai pomaga v dušnem pastirstvu, o potrebi, da ženska pomaga pri pouku kršftanskega nauka za rolaicUno in naj sodeluje na socialnem polju; grofica Sclionborn-Chotek je govorila o preosnovi katoliške družine po sv. Evharistiji, grofica Marsc.hal o Evhaxistiji pri ženskem d'elu kr.šfianske ljubezni; pisateljica Drainfeld iz Westfalskega govori o vzgledih svetnic, ki naj ženske navdugujejo za borbo za verske svetinje, Cerkev, v kateri je zboroval odsek za dušno pastirstvo po vegjih mestih, je bila nabito polna samili duhovnikov. Provincijal p. Pellerin iz Dunaja je govoril o potrebi pridige; stolni pridigar dunajski, dr. Brenner, priporoča, da se naj red božje službe v raestih naznanja na posebnih deskah in v Sasnikili. Govorila sta še p, dr. Tongelen o evharistiSni skjrbi za bolnike po mestih, in p. Hattensch\viller iz Inomosta o molitvi. V 'odseku za evharistifino umetnost sta govorila dr. ^Vitte iz Kolina o monštranci in prelat Swoboda o maSni obleki, V odseku za združitev kristjantov je dvorni priffigar Wolfsgruber razpravljal, kaj<o je mogofie doseSi spravo med raznimi vrstami kristjanov, pobožni verniki naj v ta namen darujejo veBkrat sv, obhajilo. V odseku, ki je namenjen razpravam, kako naj čaatijo verniki presv. Rešnje Telo, je imei dr. p. Mayr krasen govor o obiskovanju sv. Evharistije. Govornik priporoca, n,aj bi se ob velikih praznikih darovale svete maše tudi zveSer. Sfcof Geyer iz Hartuma je v odseku za razširjanje vere opisoval, kako radi pristopajo k sv. obhajilu izpreobrnjenci v Osrgdnji Afriki, ki še spadajo med ljudožrce. Zamorce zjutraj zgodaj vabi k službi božji tisti boben^ ki jih je prej vabil k" bojnim plesom, Tretje slafnostno zboroTanJe. Cetudi neprestano dežuje, vendar je bila tudi ob trotjem slavnostnem zborovanju ,,rotunda" nabito polna. Zfoorovanja so se zopet udeležili nadviojvodi in nadvlojvodinje, ki so jih zborovalci vih'arno pozdravljali. Navzoč je bil med drugimi tudi solnograšlči knezonadškof in kardinal dr. Kačtaler, mnogo odlibne gospode in plemstva ter ministra Hussarek in Forster. Po otvoritveni seji predsednika Heylerta je dobil prvi besedo monsignor Stober, ki je govoril q dveh velikih častilcih sv, EvKaristije: sv. Alfonzu in sv. Klementu Mariji Hofbauerju. Po tem govoru se je prečital brzojavni pozdrav, ki ga je poslal sv. O6e verniin udeleženoem evharistignega shoda, Lep je bil tudi govor, ki ga Je imel za tem inomošja vseučihšgm profesor p. dr. Mihael Hofmann o sveti Evharistiji in redovniškem življenju. Za njim je razpravljal grof Alfred Resseguer o toBM: ,,,Mir narodov pred ta,bernakeljnom". iVierni grof je s svojim govorom dokazal, da 6e bi se vsi narodi združili pred tabernakeljnom, pa bi se gotovo omejili cljnsedanji hudi narodni boji na Avstrijskem in drugih državah. Pred sv. oMiajilom so si vsi narodi enaM, itamkaj rainejo vsi prepiri. P. Bonaventura Krotz iz Benolina je govoril o predmetu ,,Obnovitev duSnega pastirstva". Povdarjal je, da se' naj po evharistižnem shodu ob.novi svet v Jezusu Kristusu. Z ljub'ezni|o naj se pridobijo ljud'je za češčenje sv, Rešnjega Telesa. Dokler živi Bog v sv. Evharistiji, ljubezen ne bo izginila s sveta.. Po tem govoru je predsednik zakljuftil zborovanje, — Zvečer je bila oerkvena slavnost pri Sv. fttefanu. Pridigo je imel grof Huyn, škof iz Brna. Velikanska cerkev je bila do zadnjega kotifika napolnjena. Sknpno obhajilo otrok. V petek zjutraj je bilo na vrtu palaSfc kneza SchVarzenberga skupno sveto obhajilo 5600 otnok, V posebpem Šotoru je papežev odposlanec Van Rossum služil sveto mašo* Božji službi so prisostvovale mnoge odliSne gospe, med njimi nadvojvodinja Marija Valerija in Marija Anunciata ter vojvodinja Hohenberg z otroci. Tudi mladi princi in princezipje s cesarskega dvora so skupno z drugimi otroci vred prejeli sveto obhajilo, Slovenci na evharističnem ibodn. Cerkev sv. FrančiŠka, ki je bila določena za zborovanja Sloveneev, je posebno lepa, okrašena je bila zunaj in znotraj. CS,. gg. frančišKani so pokazali s tem, da spoštujejo slovensko ljud'stvo. V četrtelr zjutraj je govoril Slovencem tržaSko-koprsM škof dr. Karlip 0 predmetu: ,,Evharistija, središ&e, krš&anske družine"; isti dan popoldne je govoril urednik ,,Bogoljuba, Janez Ev. Kalan: ^Kaj vidi Jezus iz tabernakeljna po naši domovini?" V petek zjutraj je govoril ljubljanski knezoSkof dr, Anton Bonaventura Jeglič: ,,Evharistija in mladina"; popoldne pa ljubljanski kanonik dr, Jos. Gniden: ^Socialni pomen Evharistije".. V soboto zjutraj je imel naS lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik" prekrasno pridigo: ,,Kako povzdigniti češčenje sv. ReSnjega Telesa med Slovenci"; popoldne je govoril slavnoznani govornik naš dr. Apton Medved: »ilzobraženstvo in Evharistija". V nedeljo zjutraj je 0 tocki: ,,Izpričevanje svete Evharistije v javpem življenju" govoril goriški knezonadškof dr. Frančišek Sefcfej; popoldne pa je imel koroški kaplan Iv.an Hornbeck sklepno pridigo. Sloyenska zb>ro»anja. Sicer slovenski Škofijski pripravljalni odbori niso svoje naloge vzorno izvrševali in je marsikatera neprilika njihovi nemarnosti pripisovati. Vendar so Slovenci vkljub brezbrižnosti evojih pripravljalnih' voditeljev našli pota do skupnih sesta,nkov in do vešoih vodnikov za dunajske znamenitosti. V cetrtek se je vršilo v Rokodelskem domu šestega okraja zborovapje Slovencev, na katerem bi naj govorili sami neduhovniki 0 sv.. Evhajristiji. Na to zborovanje sta prišla tudi ljubljansld Skof dr. JegliB in tržaško-ikoprski dr. Karlin ter mnogo državnifr in dteželnih poslancev. Zborovanje je otvoril in vodil pr. voboritelj koroških Slovenccv, dr, Breje. Profesor na goriškem ufiiteljišcu in naš Štajerski rojak Cizel je v srčnih besedah razpravljal boje marsikaterega človeka, predno se pribori do vere in globoke ljubezni do Najsvetejšega. Namestnik štajerskega deželnega glavarja, dr. Jankovic, je vnemal za spoznavanje svo.jega verskega prepriČarja v javnosti ter za neustrašeno nastopanje katolifianov vsepovsodi, Goriški soffnik dr, LavrenBič je vnemal navzoče, da naj doma pripovedujejo 0 veliki ljubezni, ki so jo te dpi na Dunaju videli in spoznali do NajsvetejSega. Bodimo sami vzorni ljubitelii zakramentalnega Vzveličarja in oznanjevalci njegove časti po naSih društvili. Vsi govornik.i so govorili taKo navdušeno in srcno, da so nastali veBkrat pravi viharji odobravanja, Zato je tudi ljubIjanski Škol dr. Jeglič izjavil, da. mu od vseh zborovanj glede srBnosti naše slovensko pajboli ugaja. Tržašjd škof drt Karlin pa je opisal skupno obhajilo 0trok, 0 katerem tudi mi poročamo. V soboto zvečer' pa so duna.iski Slovenci svojim rojakom, ki so iz vseh kra.jev slovenske domovine priSli pa kongres, priredili prijateljski sestanek v dvorani slovenskega katoliškega izobraževalnega druŠtva ,,Straža", Prislo je go_to\io do «500 Slovencev, veliko se jih je moralo vrniti, ker niso naSli prostora. NaS slovenski rojak g. Pukl je s toplimi besedami pozdravil slovepske udieleženoe evliaristicnega kongresa. Nasftopilo je Še tudi vec govornikov, ki so izpregovorili navdušene besede, Največ odmeva so vzbudile besede g, kranjskega deželpega glavarja dr. S us t e r Š i c a , ki je osobito naglašal združevalno mo6 Evliaristije za slovenski narod, Dne 14, septembra. Sklepno slatnostno zboroTanje. KonCnega slioda v ,,rotundi" se je udeležilo nad 20.000 ljudi, S cesarskega dvora so se udeležili tega zborovanja vsi nadvojvodi in padvojvodinje, na Belu jim nadvojvoda Karol Franct Jožef. (Prvi govornik, slavnoznani p. Kolb, se je najprvo zahvalil svetemu OČetu za podelitev blagoslova ter je prosil za sprejetje resolucij, ki so jih sklenili razni odseki. Za njim je govoril grof Bela Somsich 0 ,,sv, Evharistiji in bodofinosti sv. cerkve". Prolesor dr. p, Magnus Kiinzle je imel za svo5 govor predmet: ,,Marija in sv. Evliaristija". Leta 1083, ko se je vršila velika bitka za Dunaj, je videla krgčanska vojska zleteti v zrak orla in belega goloba, to je bilo za kristjane znamenje zmage. Tudi danes sta orel — Jezus Kristus — in beli gotob — Marija — znamenje naSih zipag. Kjer so Basti Marija, je navzoč njen Sin, kjer se časti On, je zraivep tudi Marija. Besedo je povzel nato nadškof in kardinal Amette iz Pariza, ki je pozdravil evharistifepi shod imenom 5000 katoliSkih Francozov, ki so navzoči. Prosil je zastopnike vseh narodov, 11 aj molijo, da bo postala P'rancoska zppet kr&canska. Njegov govor jo bil sprejet z viharnim pavdu&enjem, Kb je kardipal Amette zaj>u&čal govorniški oder, sta se k:\rdinala Nagl in Amette prisrčno objela, KonBne besode ]e izpregovoril papežev odposlanec Van Rossum, Ob njegovem govoru so vstali vsi udeleženci. Visoki govjornik je omenjaji veličasteri poteki evharistiBnega sliodia, se zahvaljeval cesarju, ki je z vitežtvom, lju- beznijo in močjo Habsburžanov prevzel pokroviteljstvo shoda. Evharistiftpi sjiod je pptazal, dai je habsburSka hifea še vedno zvesto udana sv. Evharistiji. Prisrčno se je Van Rossum zahvaljeval tudi vsem članom cesarsfcte hiše, ki so sodelovali ali se udeležili slioda. Govorpik je ob koncu govora klical: Avstrijski narodi, ne ,,pro6 od Rima", ampak h Rimu! Sv. ZaJcrament ostane za avstriislče narode solnce sreBe. Predsednik Heylen je nato naznanil, da; se vrši prihodnji evharistični kongres 24. do 27» aprila 1913 na otoky Malta in je zakljuBil zborovanje, Udeleženci so nato zapeli vsi v svojih jezikih ,,Tebe, Bog, mi hva. limo", in ,,Bog ohrani, Bog obvari!" Ker je bilo pemogoče vsem udeležencem, posebpo onim iz dežele, dobiti kosilo v gostilnah, je preskrbel osrednji odbor skupno kosilo. Na dunajskem rotovžu je bilo že v četrtek' postavljenih 54 vojaSkih poljskili kuhinj, ki skuhajo v par urali te&no kosilo za nad 12.000 ljudi. Do 20,000 ljudi raznih narodov je cakalo na obed, Vsak. udeleženec je dobil za 1 K: juh.o, košBek meaa, 2 prikulii ip košček krujia. Velika procesija. Evharistični shod se je KonSal v pedeljo z velikansko sijajno procesijo, kakoršne Se svet v resnici ni videl. Dež je sicer lil celi petek, celo soboto, v nedeljo mecJ celo procesijo do ene ure popoldne. In vendar se je procesija vršdla. Dež, ki pai je tuintam miuinj močno padal na od 6. ure zjutraj 'do YA. ure popoldne cakajoče in gledajoee množice, ni' | mogel preprečiti tega velikanskega obioda. Ob y28.. uri se je zaeela procesija. Otvorila qo je vojaška godba. feledile so druga za drugo razne sl^upine,, ki so korakale v širokih do 20 oseb brojeeih kolonah, Vmes so se vrstile godbe. Vsaka skupina je imela napis krar ja ali organiz,acije, je nosila rajzun tegai f tudi kako zastavo ali kak zgodovinski kiriž itd. Posebno pozornost so vzbujale tirolske skupine v narodnjh nošah, zlasti ona, ki je nosila veliki križ od brega Isel. Ti Tirolci so imeli seboj tudi zgodovinske vojne zastave, orožje, k/akor sekire, kose, bodala, meče. Slovaške skupine in hrvaške so imele večinoma tudi go$bo s seboj. A bile so tudi berolinske, angleSke, apierikanske, španske, portugalske skupine itd. Iz Ogrske jih je bilo jako veliko. Med 'češkimi skupinami je bil tudi Orel, ki ima namesto naše rudeče orlovske srajce modro srajco in modre čepice. Raizne skupine je občinstvo z veseljem pozdravljalo. MeH slovenskimi skupinaitai je bil burno pozdravljen Orel, ki je bil v obilnem številu zastopan — načelnik Jeločnik je moral na vse strani odzdravljaiti Dunajjčianoin in ifujeem, ki so govorili: To so lepe čete! Kako lepo korakajo! Po skupinah narodov — z gledalci v špalirju okoli 150.000 ljudi — so , korakali v ožjih vrstah kleriki, redovniki, diuhovniki v koretljih, za njimiipa kanoniki in neinfulirani prelati, okoli 6000 duhovnikov, za pjimi infulirani prellati in škofje, okoli 300, v polnih, krasnih ornatih z iniulami. Zat temi je prijezdilo cesarsko spremstvo z trobentači, ki so naznar njali prihod dvora, za njimi so prišli krasni galjavozovi,, v katerih so se vozili visoki dvorni in držalvni dostojanstveniki, okoli 20 vozov. Nato so se Vi galavozovih peljali nadškofje in kardinali, okoli 27; na vsaki strani voza so nosili kleriki škofovske palice, Potem je prišel najveličastnejši trenutek. Osem Brnih konj oe pieljalo kra^en dvorni voz v steklu, v katerem sta klečala pred NajsvetejŠim v monstranci kardinal-legat Van Rossum in kardinai Nagl in zaporedoma z ^monstranco blagoslajvljala množice. (Duhovno spremstvo — asistenca — je sledila s kadilom temu vozu. Ko je prišel voz :z Naljsvetejšim, je prvikrat pogledalo solnce izza z oblaki zakritega nebaj. Za Najsvetejšim je pa peljalo osem belcev1 presvitlega cesarja in nadvojvotlo Franca Ferdinanda.1 j Ko je Šel voz z Najjs^etejšiin mimo množic, ' so se čuli ihtefii kMci: Jezus! Jezus usmili se nas! Ko se je pa peljal cesar s prestolonaslednikom, so narodi z^ačeli že burno pozdravljati v vseh mogočih narodnih klicih — Slovenci so stali tik tiraj do tri korake in so glasno klicali ,,Živijo!" Za cesarjevim vozom so še prišli štirje vozovi, ki so jih vozili po Šesteri belci. V njih je bilo 12 nadvojvodov; v prvem nadvojvodsldem vdzu je sedel drugi prestolonaslednik, mladi; Karol Franc Jožef, ki je, kakor cesar in prestolonajplednik, s prijfaznim, z mladeniško-ljubkim nasmejhom1 1 pozdravlial množice, zlasti katoliške nemške uniformirane visokošolce, ki so s pot,egnjenimi salbljami nar zdravljali cesarju in padvojvodom. j Dvorno spremstvo na konjih in peš je zakljuBilo prekrasno procesijo. Nepozabljiv je bil prizor na trgu ijunakov! Iz tega trga je šla duhovniška procesija s celim dvornim, spremstvom v cerkev sv. Stefana, kjer je bila sv. malša, ki bi bila ob lepem vremenu pri vhodnem balkonu cesarskega grada. Druga procesija se je razpustila in godbe so igraje odkor^akale na svoja hivaliŠBa. Procesije se je udeležilo nad 150.000 oseb, število gledalcev pa cenijo na veB 100.000 oseb. Pogled n.a to vclikansko množico v raznobojniji, najrazličnejSih noSah, na neStete zastave, je bil nepopisen, navdušenje velikansjko, požrtvovalnost in vstrajnost ob vremenu, ko je lilo z neba, občudovanja vredna. Honštranca in toz. Monštranca, ki je shranjevaJa najsvetej^o Evharistijo, je popplnoma iz zlata.. Tehta 4 kg ^n je vredna 150,000 K. Mongtranca je sijajno dek) zlatar- ja Franca Halderja na Dunaju. Biseri, ki krasijo raonžtranco, so darovi iz Marijinega Celja, kamor sebo tudi mon&tranca sedaj za veBen spomin shranila. Cesar, ki je gledal monštranco, je izrazil svojo popolno zadovoljstvo nad mojstersko umetnino, ravno tako nadvojvoda prestotonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zolija. Voz, ki je nosil Najsvetejge, je po vozu za kronanje najlepSi voz iz dvorne kolarpice. Narejen je v Madridu za gasa cesarja Karla VI., torej iz 18. stoletja, Leseni kbsi voza so bogato pozlafeeni, ravno tar ko ogrodje« Za procesijo je bila niotranjost voza prevlečena z belim zlatim brokatom.