SEZONA 1925/26. — 20. NOVEMBRA 1925. — ŠTEVILKA 6.
.. .. .. ■     ;  ■ _ ■■
GLEDALIŠKI LIST
KR. NARODNEGA	GLEDALIŠČA V	LJUBLJANI
IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii!i:iiimiiiiiiiiii:!!iiiiiiiiiii	iiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii;ii!iii:iiiiiiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii:iii	. CENA 5 DIN 			
Offenbachov „Orfej v podzemlju".
Jaques Offenbach, rojen 21. januarja 1819 v Kolnu ob Reni, umrl 5. okt. 1. 1880 v Parizu, je bil sin židovskega kantorja Eberscha, imenovanega Offenbach. Študije je absolviral na pariškem konservatoriju kot čelist pri prof. Norblinu hi Ivi 1 kot tak pozneje angažiran v orkestru Komične opere v Parizu. Leta 1849 je postal kapelnik v >Theatre Francais«. Leta 1855 se je odzval pozivu Herves-a, kateri je ustanovil svoje lastno malo gledališče pod imenom Bouffes-Parisien in kmalu nato je 1. 1866 sam prevzel ravnateljstvo. V letih 1872/76 je večkrat napravil operetno turnejo s svojim ansamblom po francoski provinci in celo po Angleški m Nemčiji, kjer je žel obilo uspelia. Njegove operete so bile vedno bolj in bolj zrcalo pariške morale drugega cesarstva (Napoleon 111.) in njegovega dvora. Njegova najznamenitejša dela izmed (100) operet, katere je Offenbach komponiral, so:	Zaroka pri svetiljki (1857),
»Orfej v podzemlju- (1858), Lepa Helena (1864), »Modro-bradec< (1866), »Pariško življenje (1866), Velika kneginja Gerold-ste inska« (1867). Njegovo poslednje delo so Mie H off malinove pripovedke«, katere so doživele žalostno popularnost radi požarne katastrofe dunajskega Ringtheatra. Orfej , bogat na humorju in melodijozni glasbi, je ostal vse do danes na repertoarju vseh svetovnih opernih in operetnih gledališč ter ga prištevamo med najboljša njegova dela.
Pred 50 leti.
S tem, da priobčim kratko in skromno spominsko črtico na ono mladostno dobo, ko mi je vzklila prva kai ljubezni do gledišča, nečem delati konkurence čislanemu g. Danilu, upam pa, da spomin na one skoro pozabljene čase prvih početkov naše dramske umetnosti ne bo neumesten.
Takratna mala in malomestna Ljubljana je kazala močno izraženo nemško lice. Naravno, saj je v uradih in šolah vladala nemščina, ogromna večina uradnikov in profesorjev je bila iz tujih, nemških krajev, dočim so domačini, ako so jasno kazali slovansko
1
čustvo, bili gotovo deležni prognanstva. Tudi med meščani, zlasti trgovci je bilo veliko pridnih Nemcev, še večje pa je bilo število
nemškutarjev , slovenskih poturie, ki 'so vsled nemške vzgoje, vsled vladinega pritiska ali vsled dobičkarije zatajili svojo narodnost. Ker je v javnem življenju prevladovalo germanstvo, ni čuda, da se je v starem gledišču mogočno šopirila nemška muza; slovenskim igram se je milostno dovolilo po 2 ali 3 nedeljske predstave na mesec.
Bil je srčno zaželjeni in težko pričakovani praznili, kedar me je (z nekaterimi otroci sorodstva) moj ded vzel seboj k slovenski predstavi. Loža, katero je s težavo dobil, — kajti bile so v posesti nemških mogotcev, ki jih nikakor in za nobeno ceno ne bi odstopili blovenskim posetnikom, — je bila polna presrečne mladine, ki ji-s trepetajočim srcem čakala na čarobo, ki se bo prikazala na odru. —
Učencu 3. in 4. ljudskošolskega razreda se mi je takrat porajal nov svet. Vsakoletni repertoar je bil sicer isti, obsegal je »Zapeljivca c<, »Lumpacija Vagabunda« in »Roberta in Bertrama«; igre, katere je smatral ded za primerne naši mladosti; a hrepenenje po lijiii in zanimnaje za nje zato ni bilo nič manjše. In j eči moram, ua izbira ni bila slaba. Te igre so tedaj močno uspevaj e in uverjen sem, da bi tudi danes našle še mnogo prijateljev. — Saj so Kaimundove fantastične, idealistične igre dolgo časa vladale po nemških odrih in »Zapravljivec«, njegovo najboljše delo, je sicer zelo pozno prešel celo v dunajsko dvorno gledišče ter ondi doživel najlepši uspeh. Nestroy, Raimundov bolj sarkastični in realistični tekmec, je istc-tako doživel najlepše uspehe in tudi danes ni pozabljen. »Lumpacij Vagabund«, njegova najpriljubljenejša igra s koncertno vložko, je dosegala tudi v poznejših časih vedno uspehe. Tudi Raederjev »Robert in Bertram« se je svoj čas mnogo igral. Vse igre so bile opremljen z godbo, petjem, kupleti in so zato ugajale širši publiki.
Gledišče je bilo vedno v parterju in na galeriji nabito polno, le lože so kot omenjeno zvečine zevale v praznoti. Občinstvo je bilo s pohvalo izvanredno radodarno. Igrali so seveda diletanti.
Moj ded, eden izmed redkih odločno narodnih trgovcev, je takrat že prepustil trgovino sinovoma, ki sta jo polagoma dvignila v največje trgovsko podjetje na Slovenskem. Iz te odlične narodne tvrdke so izhajali skoro vsi mlajši slovenski trgovci ljubljanski, iz vrst njenih sotrudnikov so se rekrutirali zvečine tudi igralci slovenskega odra.
Izvanredno priljubljen komik je bil Peregrin Kajzelj, trgovec s steklom na Starem trgu v Ljubljani. Komaj se je prikazal na odru, napravil par smešnih kretenj, nabral svoj obraz v nepopisno ko-
V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524.
2
mičen izraz in spregovoril par besed v pristno ljubljanskem žargonu,
- že je zabučal smeh po vsi liiši in ploska v premorih ni bilo ne konca ne kraja. »Kajzelj, Kajzelj je radostno vsklikalo po gledišču, Ha se ie prišel zopet in zepot poklonit za priznanje. Njegovih kupletov, ki so bili aktualni, se ni občinstvo moglo dovelj naslišati. Avtor jim je bil večinoma Alešovec, kot »Brencelj znani žurnalist ljubljanski.
Otroci smo uživali neskaljeno veseilje pri predstavah, uživali smo ni' spominih nanje in uživali v pričakovanju nove predstave. Rile so sicer redke, a tem uplivnejše. Užgale so, vsaj v meni, veliko ljubezen do dramatike. Ta se je pozneje še pomnožila, ko smo v vseh letih višje gimnazije imeli za nemščino profesorja Heinricha, pri katerem smo čitali z razdeljenimi vlogami večino dram Shakespeara, Goetheja, Schilleria Lessinga itd Profesor Heinrich, Nemec, kateremu se je marsikaj očitalo z narodnostnih ozirov, je bil izvrsten učitelj in raditega pri nas zelo priljubljen.
Ako se še sedaj z veseljem spominjam mladostne dobe in srečnih in veselih dni, -katere je nudilo slov. gledišče, spominjam se s ponosom tudi napredka Slovencev v tej dobi na vseh panogah prosvete in zlasti v razvoju sjovenskega gledišča. — Četudi so nesrečni domači prepiri tok napredka včasih zadrževali, če tudi ga je svetovna vojna začasno ukinila, — in zlasti že krasno razvito glediško življenje za nekaj let povsem ustavila — vendar je sedaj, po osvo-bojenju, nastala v kulturnem oziru srečna doba. To srečno dobo bodemo prav cenili šele, če upoštevamo male začetke in težke boje. Razlika v dobi 50 let je velikanska, napredek občudovanja vreden.
Dr. F. Gosti.
DANILO.
Gledališki aforizmi.
Slab igralec je kakor slab plavač, brca, maha z rokami, a nad vodo se vzdržati ne more.
Če ti reče kdo: Ljubi prijatelj«, odgovori: -»Nimam.«
*
Za kulisami ie toliko podstavkov, vrvi in cevi, da moraš 'oprezn-hoditi, pri tem pa paziti, da se ob svoj lastni jezik ne spodtakneš.
*
Marsikatera igralka ugaja, ker ima lepe toalete — druga zopet, ker jih »nič« nima.
/IN fi/1 ICPIC ^ MPIRNd TR^OV-lNd — IVAN VlrUoElv LJUBUrilM, SV. rETR4 2
umet^iSke RjizoLEbPlCE, mm® pomutete, pismen
FdFIR V -KriRTOHIH IH M#3F4H, PIPI VRSTE, HOTEZI,
I POEZIJE* ^LP^ME, RAZN0VR5TN« PRIHERP^ D4KIL4
J
Tgralka je le toliko stara, kolikor je na odru videti.
*
Marsikatera vloga je že naredila igralca, pa tudi igralec je že naredil vlogo — za sebe.
*
Koliko gledaliških komadov je propadlo, ker je igralec g.tvoril, kar je sam hotel, a koliko jih je imelo uspeh, ker igralec ni« govoril tega, kar je avtor napisal.
*
Nekateri igralci so pri gledališču, da vlečejo velike gaže, drugi zopet da dobijo penzijo.
*
Ako hočeš napraviti igralcem veselje, prepiraj se z ravnateljem.
*
Benefica je »danajski« dar ravnatelja, pri katerem igralec lahko doplača.
Firmin Gemier.
Firmin Gemier, ravnatelj pariškega Odeona, znameniti režiser in igralec, je v Berlinu, kamor je prišel Nemce vabit na sodelovanje pri francoskem odru, govoril ob neki priliki:
Prava človeška bit je dobrota in umetnost, mir... Gledališče, kot izrazita umetnost mas, naj nauči sodobnike umetnosti, skupno pozabljati medsebojne spore in svoje težave...
Rad bi vprašal drage kolege, če smo umetniki storili svojo nalogo, če so učenjaki in pesniki — pri vas in pri nas — izpolnili svojo dolžnost, če nismo morali že davno ustvariti i »Odrsko internacionalo«, ki naj bi skupno z upodabljajočo umetnostjo predstavljala mednarodno zvezo umetnosti?! Ali niso bili služabniki duha pred vsemi drugimi činitelji prvi poklicani, da prostro čez zemljo simbolsko mavrico svetovnega miru? Prej kot mi se je sestala internacionala trgovine, industrije, financ in končno tudi delavska internacionala. Majhni dnevničarji so se znali, ne oziraje se na politične meje in vse zapreke-kapitalističnih zvez, sporazumeti in se organizirati; znojne roke so se združile, preprosti so se organizirali in njihova akcija je prehitela iniciative državnikov. Tn kaj smo storili mi umetniki, prosvitljenci, ustvaritelji svetovnega duha? Zakaj nismo, daleč, proč od vsake politike in vseh konfesij, samo da služimo človeštvu kakor oni majhni, ki jim horizont zastira okajeni tovarniški zid. zakaj nismo mi, ki živimo na vrhuncih, nikdar po-
Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo
dober
fl. Rosberger, Ljubljano
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda".
gramofon
❖
skusili spoznati se in se razumeti preko meja. Združimo se končno, prijatelji! Ne dopuščajmo še dalje, da bi zaostajali br-zi duševni letalci za tovornimi avti materije na cesti razvoja! Mi, služabniki umetnosti in znanosti, mi borci svetovne misli, smo odgovorni za to nemarnost ne samo pred rojaki, temveč pred vsem svetom. Umetnost je internacionalna par excellence in kljub temu so si tuji med seboj dramaturgi, muziki, režiserji, tehniki, igralci; nimajo nobene prilike, da bi se srečali in cenili svoja dela in misli; ocenjavajo se medsebojno le iz daljave, ne da bi se spoznali, le na podlagi nepopolnih opisov svojega dela iz časopisov in revij. Nič drugega nas ne veže kot* naša skupna ljubezen do gledališča: združimo se, prijatelji, v dobrobit svojo in drugih. Združimo se z namenom, da dvignimo gledališče, ki nam bo — kot izrazita umetnost mas — dovolilo, da učimo sodobnike umetnosti, svoje razprtije in mizerijo pozabljati in umetnosti — skupno pozabljati.«
Pariško pismo.
Koncem septembra 1025.
Pariške pozornice se odpirajo. Vse kaže, da bo tekoče leto velepomembno za dramatično umetnost. Kakor je uspeli nekaterih mladih romanopiscev in slikarje v 1. 1918 odločilno vplival na stališče vseh njihovih vrstnikov, talflo si bodo opomogli vsi dramski novinci, ako se trem ali štirim gojiteljem Thalije posreči pritegniti nase povprečno občinstvo.
Barbey d’Aurevilly (1808—89) je nekoč izjavil, da ne moreš nikdar pisatelja presoditi po njegovem prvem romanu, temveč šele po drugem. Pri dramatiku pa bi se smelo trditi, da prebije svoj višji tečajni izpit stoprav s svojim tretjim delom. Pri prvencu kritika hvali predvsem osebne vrline, negotovost in nejasnost pa rada izpregleda, češ, da ima opraviti z začetnikom. Pri drugem poskusu se zahteva globlje poznavanje dramatskega posla, želi si več dobrih potez nego pri prvencu ter odklanja vse dotlejšnje hibe. To strogost avtor toli težko občuti, da se mu redko obnese drugi zalet. Ako pa se poskusi v drugačni slovstveni vrsti, zapade po navadi v napake, izvirajoče iz neizkušenosti kakor pri svoji prvenščini.
Iz teh razlogov je v zadnjih dveh igralskih dobah propadla velika vrsta dramatikov z drugim svojim proizvodom, dočim je kritika soglasno pozdravljala njih prvence. Med te književnike spadajo Paul Rayual, Marcel Achard, Bernard Zimmer, Denys Auriel, .lules Romains, Gabriel Marcel, Charles Vildrac itd. Vsi ti in še nekateri drugi bodo letos predložili svojo tretjo igro, t. j. delali zrelostno izkušnjo. Mnogi njih sicer niso posebno mladi, kajti lezejo že v 40. leto.
j TONI J AGER - ČERNE & Ko. j
: TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH •
| LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j
5
Ti novi dramatiki bodo v prihodnji sezoni razpolagali s šestimi odri namesto s štirimi. Ti so: Theatre des Arts (G. Pitoeff), Oder Charlesa Dullina, C o medi e des Champs-Elysees (Louis Jouvet), Studio Chaiups-Elysees (Gaston Baty), na novo pa Theatre des J e u n e s A u t e u r s , ki bo do svečana nastopal v gledališču Vieus Colombier (začasno v kino pretvorjenem) in pravkar dozidana pozor-nica Theatre de la Michodiere.
Pozornico Jeunes A u t e u r s je osnovala zveza 65 mladih piscev pod zavetništvom gledališkega lista »Comoedia«. Prikladne glume jim bo nasvetoval Henri Bidou, kritik pri dnevniku J. d. Debats. Najprej se uprizori Marcelova »La Chapelle ardente«, nato nastopi Claude Rogor-Marx s Irodejanko »Šimih« ter Auriel z enodejanko »Cafe-tabac«. Za njimi pride na vrsto J.-J. Bernardo#! s peterodejanko »Denise Marette«.
Lastnik pozornice Michodiere, Gustave Quinson, bo dal svoj oder na razpolago mladim avtorjem, katere mu bo nasvetoval odbor, sestavljen iz priznanih francoskih dramatikov. Tako je že sprejel dva začetnika, Marcela Espiana in Paula Haurigota, ter Raynalovo tragedijo »Au soleil de 1’ instinet«.
V	ostalih poprej navedenih teatrih pridejo na red igrokazi malone vseh novih avtorjev, ki so že obrnili pozornost nase, in sicer skoro zgolj »tretja« dela. V njih se bo po vsej priliki francoska gledišika proizvodnja zasukala v čisto umetnostno smer, to se pravi v opreki s H. Bataillem in
H.	Bernsteinom, ki sta okoli 1. 1905. uvedla polutanske glume, spadajoče hkrati v katero si bodi vrsto.	R.	C.
Prvi gledališki list.
Prevost d’ Exmes je v Parizu 1. 1770 ustanovil prvi »Journal des Iheatres«, namenjen dogodkom na odru in za 'kulisami. Izhajal je v daljših presledkih, ker v početku ni mogel zbrati nad pet podpisnikov. L. 1777. je prevzel to smotro Lefuel de Mžricourt, zagotovivši si njen obstanek na la način, da je poleg stvarnih ocen in resnih obvestil objavljal redno osoljene dovtipe in dogodbice bodisi o pisateljih in igrokazih ali o glumcih. Ta plat se je tem lepše razvijala, ker je vodil redarstvo svobodoumni Le Noir, ki je znal ločiti hudomušnost od zlobe. Knjižno cenzuro je pod njim nekaj čas« vodil Crebillon mlajši, autor opolzkih romanov in pretresljivih tragedij. Seveda so bile anekdote češče naperjene proti igravcem nego njim v prilog, tako da je igralsko osobje v kratkem izposlovalo imenovanje drugega cenzorja... Pri nas tako šegavo in zbadljivo glasilo ne bi imelo obstanka. Prinašati bi moglo kvečjemu nedolžne zgodbice, kakor n. pr. ono, ki se je primerila pred nekaj leti v operi ob Nučičevem predavanju. Dve ljubljanski gospodični se pomenkujeta o živahnem predavateju, ki je pravkar končal sliko srbskega umikanja skozi Albanijo:
»Ti, kaj misliš. «li je govoril v cirilici ali v latinici?«
[Teodor kuncI
; - damska konfekcija in modni salon ter kožuhovine,# modnega blaga, svil i. t. d. I j Ljubljana, Mestni trg št. 14 (Pod tranco št. 2) franc, toalete in bluze ter^sem spadajoča dela. •
6
Ameriška antologija sodobnega gledišča.
V	združenih državah so po vseučiliščih posebni tečaji o razvoju gle-(iiškega slovstva. V tej nameri je bostonski profesor George Coffnian obelodanil sedem značilnih iger z naslovom »A book of Modem Piays< (Chicago: Scot, Foresman and C°, 1925). Dela so zelo različna po težnjah in značaju: Caste (1867), sloveči umotvor T. W. Robertsona, zanimiv prehod med Sheridanom in Goldsmithom in sodobno angleško pozornico. Milestones (1912) Anolda Bennetta in Edwarda Knoblaucka (bivšega Knoblaucha), socialno delo, pa brez »teze«. Riders to the Sea (190-1) J. M. Singe-a; The Workhous.e Ward (1908) od gospodične Gregorjeve, značilna dvodejanka irske šole na folkloristični podlagi. W h e r e the Cross is m a d e (1919), kjer Amerikanec Eugene 0’Neill predstavlja misterij in dogodivščino. Ibsenov Ljudski neprijatelj (1882), zgled družbene igre s »tezo«. Naposled Rostamdova satirična fantazija Les li o m a n e s q u e s. Izborom so pridejani dragoceni bibliografski podatki.
IZPRED SODIŠČA.
M. Holmcu je na Volksoperi na Dunaju oklofutal zborista Korberja in se le dni ž njim sodno poravnal (= mu izplačal Mk 0000).
A. Korit je tožil kritika Sternauxa, ki je pisal o njem, da je v »Ideal-nem soprogu« »zu verlebt und ramponiert». Kritik je izjavil, da je hotel samo igralca stvarno označiti, nikakor pa ne žaliti njegove privatne osebe. Nadalje obžaluje, da je smatral slavni igralec lo za žalitev. Pravdarske sl roške bo poravnal igralec.
Vlasta Burian, znani praški komik, je zadnjič prehitro divjal po cesti s svojim avtom in stražnik ga je hotel zato ustaviti in ga zapisati. VI. Burian pa mu je mimolete z avta zaklical: »Jaz sem Vlasta Uurian in ne dirkač. Mudi se mi v gledališče. Servus!« — Seveda se je moral komik zagovarjati pred okrožnim sodiščem radi prestopka proti življenjski varnosti. Med drugim je dejal na sodniji: »Svoj voz bolj ljubim in čuvam kot sebe. Hitro vozim samo v spanju, če se mi sanja, da sem — dirkač na tekmi.« Sodišče ga je oprostilo in afero prepustilo — policiji.
VHHimimmiiimimiiimiimimiiimiiiiiiiiiiimimmmiiimmiiiiimmiimiimiiiiimmiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiimimMmiiiimmmmHimu
I ZAJUTRKOVALNICA	ZAJUTRKOVALNICA	j
T. MENCINGER , |
Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 | PRISTNA VINA !	NIZKE	CENE! - - j
Tmimmmmmi   i m mn ■■■ m um tu um m m m m n n n minimum m n m m iimin m    .miimmmmm  
MIKLAVŽEVA ZALOGA
(damski oddelek) je napolnjena s posebno lepimi volnenimi telovniki, ki jih bodo naše dame brezdvomno najbolj vesele, dalje z nogavicami, rokavicami i. t. d. — Za Miklavža najugodnejši nakup pri
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
7
Ločitve. Pred sodiščem v Bratislavi se ločujeta prof. M. Reinhardt in njegova žena, igralka Else Heim. — V Budimpešti pa se bosta ločevala pisatelj Fr. Molnar in igralka Sari Fedak. Boljša polovica zahteva 30.000 dolarjev od moža, ki ji je voljan dati le 15.000 dolarjev. Časopisje silno neti ta neprijetni spor, ljubitelji umetnosti in pametni ljudje pa se trudijo, da bi rešili zadevo mirnim potoni in ne pred javnostjo.
Z avtom podrla je te dni Moissijeva soproga, igralka L. Tervvin, na Dunaju nekega delavca ter ga ranila. Razprava je preložena, ker je bivališče obtoženke sodišču točasno še neznano. (Vsak Dunajčan pa dobro ve, da stanuje Moissi z družino v Grinzingu v novi vili, ki je bila ta mesec po vseh dunajskih ilustracijah naslikana.)
Psovanje javnega organa. Pisatelj Viktor Leon se je pred kratkim vozil na cestni železnici. Ker. ni bilo v vozu nobenega sopotnika, je mirno pušil cigareto. Sprevodnik ga je opomnil, naj' ne kadi. Pisatelj ga je zato ozmerjal in mu	končno še rekel: »Ne odpirajte	gobca!« Sodišče ga	je
obsodilo na 10	šilingov globe.
Oklofutala	je v Schonbrunner-Schosstheatru	oni	mesec	koloraturka
Goltz-Kick tenorista Hilleja. V garderobi sta se prepirala in nerazporazum-ljenje se je končalo z lastnoročnimi vtisi. Dir. Reiner. Simons ju fe dal s policijo odstraniti iz gledališča. Tudi pevkin soprog se je pozneje na cesti vrgel na tenorista in mu zadal dva udarca na glavi.	Zadnje	udarce	bo
določilo sodišče.
Pri nas. Kostume je kradel zadnjič v sarajevskem gledališču bivši gledališki uslužbenec. Že je hotel odnesti dragoceni zgodovinski plen, a so ga pravočasno zasačili in prepodili; zbežal je na gledališčno streho, toda končno se je moral udati policiji. Kakšne kostume si je izbral ta kriminalni tip? Kostume za Nušičev >Nahod«, ki se je imel igrati v Beogradu za pravniški kongres. Drugi dan so hoteli te kostume poslati v Beograd. Pa se je že tako zasukalo, da je imela juristovska predstava tudi kriminalno predigro.
*
Kakor tedaj vidimo, se je letošnja sezona začela v mnogih slučajih — s sodnimi razpravami in dialogi. Sam Bog nas varuj!
Fr. Herzmansky, Ljubljana
Prva najstarejša cvetličarna se je priselila iz Prešernove ulice na Stari Trg štev. 3 Priporoča se cenjenemu občinstvu.
JEN GROS
KONFEKCUd
LASTNA
IZbELdMd
EN DETAIL
ELITE" d. z o. z.
LJUBLJdNd, PREŠERNOVA VJLICrt 9
- Največja konfekcijska trgovina -
Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
f9
8
Prihodnje dramsko noviteto. L. Andrejev:	Profesor	Storicinr,	drama	v
4. dej. Kežira M. Skrbinšek. 1. Scheinpflug:	Druga mladost«, veseloigra v
4. dejanjih. Rt žira Zv. Rogoz. Opera pa pripravlja Baranovičev balet »Lici-tn.rsko srce v režiji ravn. M. Polica. Nadalje bodo študirali opere »Zvedave ženske (Wo!f Ferrari) in »Leteči Holandec (\Vagner).
DRAMA.
ZAPELJIVKA.
Drama v štirih dejanjih. — Spisal Cv. Golar.
Režiser: M. PugcI
Lenka ....................
Katra, njena mati Urhec, njen otrok Mirtov Pavle .	. .
■Tera, njegova teta . .
Meta.......................
Tomaž, gosta? in dninar
. Juvanova Rakarjev:-.
* Sp
.. Gregorin Marija Vera . Šaričeva . . Levar
Tilen, krčmar....................
Gontar. kmet ..... Mina, njegova žena . . Gor Gašparček, pastir . . .
Prvi kmet.......................
Drugi kniet....................Skr
e 1.1.
Cesti r Lipah jupova Jan Danilo binšek
ZA NARODOV BLAGOR.
Komedija v štirih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar
Režiser: M. Skrbinšek.
Aleksej pl. Gornik ......................................................Levar.
Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik ild.........................Cesar.
Katarina, njegova žena .	.	 luvanova
Matilda, njegova nečakinja.............................................Šaričeva
Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, obč. svetnik itd......................Peček
Helena, njegova žena..................................................Medvedova
Pazite pri nakupu čevljev na znamko ,Peko'
Tovarne Tržič. Podružnice: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Podružnice:
Zagreb, Račkoga ulica 3 Beograd, Knez Mihaj-lova br. 44
Najpopolnejši in najceneji domači izdelek.
PKISTOU &r BRICELJ ljubljam
Prvi najstarejši specijalni strokovno - tehnični atelje za črkoslikarstvo se najtopleje priporoča 7.a slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. 1
dLEKSdN-DROVd — QEST A 1 -
Telefon 908.
9
Jožef Mrmolja, občinski svetnik...........................................Gregorin
Klander, občinski svetnik.....................................................Plut
Mnnovljevka .............................................................Rakarjeva
Julijan Ščuka, žurnalist ...............................................Skrbinšek.
Siratka, literat ...........................................................Jerman
Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov.........................................Jan
Profesor Kremžar ............................................................Lipah
Stebelce, poet ...........................................................Drenovec
Slabo oblečen mlad človek ..................................................Sancin
Hišna pri Grudnovih .....................................................Gorjupova
Prvi občinski svetnik.......................................................Danilo
Drugi občinski svetnik ....	 Smerkolj
Tretji občinski svetnik ....................................................Medven
Peter, Gornikov sluga........................................................Košič
Začetek ob 20. — Konec ob pol 23.
IFIGENIJA NA TAVRIDI.
Dramska pesnitev v petih dejanjih. Zložil J. W. Goethe. Poslovenil Fran
Albrecht.	Režira:	M. Vera.
Ifigenija.....................M.	Vera	j J Orest .........................Levar
Thoas, tavriski kralj . Skrbinšek j j Pilad... Jan... Arkas . Gregorin
Godi se na Tavridi v gaju pred Dianinim svetiščem. — Po tretjem dejanju daljši odmor.
Tv R PAN MLAJŠI.
Vesela historija v 4 dej. — Spisal Fran Milčinski.
ti.
Martince Krpan .... Cesar
Župan Hlača  .......................Plut
Jerica ........................Ralatkova
Birič Silvester ..... Kosič
Srenjski mož Urh . Smerkolj Cesar ....... Rogoz
Cesarica . .i .	. . Wintrova
Režisfer: O. Šest.
Princesa Mara .	. M. Danilova
Princ Frice ........................Sancin
Minister ............................Kralj
'Strežaj Tomaž . . ..	. Jerman
Silni Kosobrin .... Osipovič Branko, njegov pobratim Drenovec
Remington mod. 12
najnovejši amerikanski pisalni stroj
dobavlja samo tvrdka
Franc Bar T1;; Ljubljana
Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
     1
10
OPERA.
ORFEJ V PODZEMLJU.
Burleskna opera v 2. dej., (4 slikah). — Spisal Hector Gremieux, Uglasbil J. Offenbach. Prozo po francoskem izvirniku na novo priredil in predelal Fr. Kobal.
Kovač
Dirigent: Dr. Švara.
Aristaios |
Pluton . j ' ‘ '
Jupiter ......................Povhe
Orfej .......................Medven
Jean Styx ....................Peček
Merkur ....... šubelj
Morfej .....................Erklavc
Bacchus ....................Kus	Fr.
Mars .........................Janko
iEurydika .................Poličeva
Režiser: Jos. Povhe.
Diana ....................Korenjakova
Javno mnenje .	.	. Ropasova
Juno .........................Puhkova
!Venus ....................Ramšalkova
“Cupido .....................Ribičeva
Minerva ....................Mencinova
Kybela ....................Pompelov.
Ženski glas ... Škerjančeva Hišnica na Olimpu . Erklavčeva Gojenka Orfeja . . Jeroniova
Orfejeve gojenke, spremstvo Javnega mnenja, gledališki kritik, časuiš-d reporter, radiografski poročevalec, kinematografski operater, policijski komisar, predmestna klepetulja in čuvar javne nravnosti, bogovi in boginje
I.	slika: V tebanski okolici. II. slika: Na Olimpu. III. slika: pred peklom.
IV. slika: V peklu. Po 1. dejanju (2. sliki) daljši premor.
Nove dekoracije naslikal po načrtih ing. Kregarja gled. slikar Skrušnv.
Konec ob 10. uri.
POVRATEK.
Glasbena drama v enem dejanju. Napisal Srgjan Tučič. — Vglasbil Josip Hatze. — Dirigent: A. Neffat. — Režiser: E. Kralj.
Ivo .........................Orlov	Doko, berač .... Rumpel
Jela, njegova žena	.	. Jenikova	l|	Luka,	kmet ..................Hus
Kata, njegova žena	.	Potučkova	Marta,	vaška koketa Korenjakova
Stanko, premožen kmet	. Balaban
Kmetje, kmetice. — Godi se v Dalmaciji na kmetih dandanes. — Božični
večer.
SVATOVAC.
Naštudirala: M. Tuljakova.	Dirigent: A. Neffat.
Nevesta j.........Tuljakova	j J	Ženin	...................Golovin
Baletna slika v 1. dej. — Glasbo napisala pl. Zajc in Kr. Baranovie.
FAUNOVA NOČ.
Pantomimična burleska v 1. dej. — Uglasbil T. Sygietynski. Dirigent: A. Neffat.	Režiser: E. Kralj.
Faun ........................Kralj	Zaročenec .................Golovin
Nevesta .................Tuljakova	Nimfa.....................Japljeva
Svatje: baletni in operni zbor.
//
EVA.
Opera v 3 dejanjih pa drami Gabriele Preissove spisal In uglasbil J. B Foerster. — Prevel A. Fantek.
Dirigent in režiser: A. Balatka.
Eva, šivilja . Thierrv-Kavčnikova	;	Saniko,	krznar	....	Holodkov
Manek, kmečki sin . .	. Banovec	1	Zuzka,	dekla...............Ribičeva
Mešjanovna, njega mati . Ropasova	Rubač,	delavec.................Perko
 ...................................................  n	iiiiniii	m	iiiiiiiiuii
iiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiu
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
21.	99	sobota	Zapeljivka		Red D
22.	99	nedelja	ob 15. pop. Krpan mlajši . .	Izven
			ob 20. zv. Pegica mojega srca .	Izven
23.	19	pondeljek	Zaprto.	
24.	99	torek	Za narodov blagor		Red B
25.	99	sreda	Ifigenija na Tavridi ....	Red E
26.	99	četrtek	Veronika Deseniška . .	Red F
27.	19	petek	Zaprto.	
28.	w	sobota	ob 15. pop. Zimska pravljica, di-	
			jaška predstava		Izven
29.	»	nedelja	ob 20. zv. Zapeljivka ....	Izven
30.	n	pondeljek	Krpan mlajši		Red A
			Opera:	
		Začetek ob pol 20. uri zvečer.		
21	99	sobota	Orfej v podzemlju		
22.	99	nedelja	Zaprto. (Gostovanje opere v Celju.)	
23.	99	pondeljek	Zaprto.	
24.	99	torek	Povratek, Favnova noč, Svatovac	Red E
25.	99	sreda	Zaprto.	
26.	99	četrtek	Zaprto (generalka).	
27.	99	petek	Eva, premiera		Red A
28.	99	sobota	Don Juan 		Red C
29.	99	nedelja	Ob 15. pop. Orfej v podzemlju	Izven
30. iiiiiMimiiiiiiii	99	pondeljek Zaprto. iiiiiiiiiiiiiHrtiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtiiiiiMiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMtiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiii		
Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Fran Lipah. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.