Glasilo občine Kidričevo, letnik XVI, 2. številka, MAJ 2014
ODPRTJE NOVEGA^ ZDRAVSTVE DOMA V KIDRIČEVEM I ^
1 ilh
Vabimo Vas na osrednjo prireditev
ob 17. občinskem prazniku Občine Kidričevo in dnevu državnosti v nedeljo, 22. junija 2014, ob 15. uri v dvorano Restavracije Pan v Kidričevo.
Po končani osrednji prireditvi vas vabimo v prireditveni šotor v Park mladosti ' na srečanje občanov. Za zabavo bo skrbel ansambel Veseli svatje. Postregli vam bomo z volom na žaru.
Anton Leskovar, župan občine Kidričevo
Prireditve ob občinskem prazniku
Datum in ura prireditve	Kraj prireditve	Vrsta prireditve	Organizator	Kontakt
31.5.2014 ob 17. uri	Knjižnica DPD Svoboda Kidričevo	Razstava kreativnih delavnic za odrasle	DPD Svoboda Kidričevo	tel. 040 801 741
7. 6. 2014 ob 10. uri	Športna dvorana Cirkovce	Namiznoteniški turnir	Namizno teniški klub Cirkovce	tel. 041 478 775
8. 6. 2014 ob 8. uri	Športna dvorana Kidričevo	Mednarodni sejem zbiralcev starin, K.u.K. Sternthal 1915	Zgodovinsko društvo Kidričevo	tel. 031 872 183
8. 6. 2014 ob 10. uri	Športni park Apače	Turnir v igranju šaha	Športno društvo Apače	tel. 051 682 056
8. 6. 2014 ob 14. uri	Vaški dom Pongrce	Kmečke igre	Društvo podeželskih žena in deklet	tel. 041 363 832
8. 6. 2014 ob 15. uri	Športni park Apače	Turnir v igranju kart (šnops)	Športno društvo Apače	tel. 051 682 056
13.6.2014 ob 10. uri	Lovrenc na Dr. polju	Turnir v vrtnem kegljanju	Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju	tel. 041 664 863
13.6.2014 ob 18. uri	Športni park Apače	Nočni turnir veteranov v malem nogometu	Športno društvo Apače	tel. 051 682 056
14. 6. 2014 ob 14. uri	Strelišče Lovske družine Borisa Kidriča Kidričevo	Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe	LD Boris Kidrič	tel. 040 729 411
15. 6. 2014 ob 13.30 uri	Športni park Apače	Igre brez meja	Športno društvo Apače	tel. 051 682 056
15. 6. 2014 ob 13. uri	Športni park Šikole	Otroški piknik z napihljivimi igrali	Športno društvo Šikole	tel. 040 315 315
15. 6. 2014 ob 18. uri	dvorana Restavracije Pan Kidričevo	Pomladanski koncert Pihalnega orkestra Talum	Društvo Pihalni orkester Talum Kidričevo	tel. 041 311 345
16. 6. 2014 ob 14. uri	Športni park Apače	Dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo	Društvo »Invalid« Kidričevo	tel. 031 785 454
16. 6. in 17. 6. 2014 ob 16. uri	TC Kidričevo	Teniški turnir za moške in ženske	Marko Mihelič	tel. 041 684 911
20. 6. 2014 ob 18. uri	Športni park Apače	Turnir v igranju petanke	Športno društvo Apače	tel. 051 682 056
20. 6. 2014 ob 20. uri	Športni park Lovrenc na Dravskem polju	Nočni turnir v malem nogometu	Športno Društvo Mladinec Lovrenc na Dr. polju	tel. 051 605 792 031530 067
21. 6. 2014 ob 8. uri	Športni park Njiverce	Občinsko gasilsko tekmovanje	GZ Kidričevo in PGD Talum	tel. 041 890 875
21. 6. 2014 ob 10. uri	Restavracija Pan Kidričevo	Odprtje likovne razstave	DPD Svoboda Kidričevo	tel. 031 528 237
22. 6. 2014 ob 15. uri	Prireditveni šotoru v Parku mladosti v Kidričevem z ansamblom Veseli svatje	Osrednja prireditev v počastitev 17. občinskega praznika in dneva državnosti v dvorani Restavracije Pan v Kidričevem in srečanje občanov		
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. Odgovorna urednica: Mojca Trafela
Uredniški odbor: Anton Topolovec, Slavko Pulko, Mateja Krajnc, Angela Vindiš, Eva Žunkovič, Monika Šešo, Zvonko Milošič Lektoriranje: Vesna Voglar Pulko
Tisk: Ekart design d.o.o.. Naklada: 2400 izvodov, Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401.
Obvestilo uredniškega odbora: Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in vabila niso lektorirana.
UVODNIK
Sobota, 31. maj 2014 Park mladosti Kidričevo
Dragi bralke in bralci, bližajo se dnevi in meseci s pomembnimi prelomnicami našega dela ... Odprtje novega zdravstvenega doma v Kidričevem, odprtje zgodovinsko-turistične poti »Po poti zgodovine«, zaključki večjih investicij v občini in ne nazadnje težko pričakovano jesensko odprtje obnovljenega »Dvorca Sternthal«, ki je po mojem osebnem mnenju ena »najzanimivejših in najatraktivnejših« investicij v občini, ter predlog inovativnih ureditev v Gramoznici Pleterje, za katerega verjamem, da bo žel »aplavze«, spodbujajo k zaključku, da kljub gospodarski krizi ravnamo na Občini s projekti in idejami skrbno in preudarno. Kljub dejstvu, da se je programsko obdobje javnih razpisov za sofinanciranje projektov s strani EU 2007-2013 zaključevalo, so bili opravljeni pomembni premiki za nadaljnji razvoj občine. Zadovoljni smo z »bero« evropskih sredstev, s katerimi smo oplemenitili naše in vaše investicije ter s tem odprli možnosti za vlaganje sredstev v tista področja, ki bi zaradi našega morebitnega neuspešnega pridobivanja sredstev bila preložena mogoče za pet ali deset let v prihodnost. Če se ozremo nazaj in prevetrimo vse uspešno prijavljene projekte in njihovo izvedbo, lahko s ponosom rečemo, da smo v zad-
s j c pip
NflM» P prükkhkKt
USTANOVA FUNDACIJA „V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRIČEVO'
fundMl)« u pomot outvim U raoijMh ikupln občin« Kidričevo • v uiUn«v^anju
V SOBOTO. 31. MAJA. VAS VABIMO NA NEPOZABNI DAN DRUŽENJA V PARKU MLADOSTI KIDRIČEVO!
njih štirih letih skupaj s sodelavci prehodili obdobje, ki je zahtevalo od nas veliko znanja, truda in požrtvovalnosti. A vse to, da smo s takim delom pridobili nove veščine, kompetence, ugled med drugimi občinami in seveda veliko pohval s strani zadovoljnih sogovornikov iz naše občine, je protiutež na tehnici »opravljenega dela«. Zadovoljni smo, ko vemo, da vam bomo lahko sporočili veselo novico, novico o novem projektu, novih pridobljenih sredstvih. Ob neuspehu ali spodrsljaju pa ne ostajamo ravnodušni in prepričana sem, da vsak, ki sledi cilju in stremi k dodani vrednosti svojega dela, doživlja službeni neuspeh najprej kot osebni neuspeh - in takrat so dnevi težki - a verjamem, da takšne dneve poznamo čisto vsi... Ob koncu, dragi bralke in bralci, hvala za pohvale in podporo, ideje in sugestije ter - da vam vrnem - spodbud in pokazatelji prave smeri raz-hvala tudi za vaš trud, delo in prispevke voja!
k bogatitvi naše občine. So kot kristali	Mag. Mojca Meško
Furxbci
VSTOPNINE Nfl/JrSEir BOMO PRO NOVOUSTANOVLJENE FUNDACIJI! *
Koncert skupine
Z vami bomo delili primer dobe* praks« KAKO POVEZATI IN AKTIVIRATI LOKALNO SKUPNOST? KAKO S POMOČJO NEVLADNIM ORGANIZACIJ R lil VATI ORUŽBtNC PROSLCMf 7 KAKO DVI6NOT KVALITETO tiVUtNJA NAJBOLJ RANLJIVIM SKUPINAM?
KAJ SE BO DOGAJALO?
14h - 18h Ba/jr nevladnih organizacij iz Othčine Kidrkcvo In iirie Podravike regije.
vrv«i na stojnicah
delavnice m različne druge aktivnosti .m obi*.'«ovale c tportneigre
¿abavni t^kultumo umetnKki program J^ v 1Ž1 Predstavitev lokalnih podjetij, r i u> pnjpo M v«M*) novouitarT
Ustanove -fundacije »V OBJEMU SKU
17.00	Predstavi tev novooi Uno vfjene Os
• V OBJflrtUSK UPNOSII KIDIRCEVi
VSTOPNINE NI!
Slavnostna otvoritev
zdravstvenega doma v Kidričevem
Pevci otroškega pevskega zbora podružnične šole Lovrenc na Dr. polju. ^
Pa smo ga dočakali tudi v naši občini! Nov, moderen in funkcionalno zasnovan zdravstveni dom. Zraven vseh povabljenih gostov, med katerimi je bil tudi dr. Milan Zver, ter vseh ostalih udeležencev so pridobitve, ki jo je 16. 5. skupaj z Metko Petek Uhan, direktorico ZD Ptuj in Antunom Daljavcem direktorjem podjetja GP Project Ing, slavnostno odprl župan občine Kidričevo Anton Leskovar, gotovo najbolj veseli zaposleni v zdravstvenem domu in občani, občanke ter drugi, ki bodo te storitve koristili. Občina Kidričevo se lahko pohvali z dolgoletno zdravstveno oskrbo. Leta 1955 je naselje pridobilo zdravstveno postajo, kije med drugim vključevala tudi zobozdravstveno oskrbo in patronažno službo. Na žalost poslopje, v katerem je zdravstveni dom deloval več desetletij, že dlje časa ni več ustrezalo vsem kriterijem, ki bi jim moralo. Potreba po novem sodobnem zdravstvenem domu je bila iz leta v leto večja. »Pogajanja in dogovori o izgradnji tega poslopja so v zadnjih 12 letih prerasli v zrelo idejo in bili v sodelovanju z družbo GP PROJECT ING tudi udejanjeni. Projekt smo lahko izvedli zgolj s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, ki temelji na kombinaciji prostorov zdravstvenega doma, katerih lastnica je Občina Kidričevo, ter stanovanjskih enot, katerih lastništvo je v domeni zasebnega investitorja,« je povedal Anton Leskovar. Občina se je tega projekta lotila, čeprav zanj v tem času ni bilo primernih razpisov za sofinanciranje investicijskih aktivnosti, na katere bi se lahko prijavili. Kljub težkim gospodarskim okoliščinam in okleščenemu občinskemu proračunu jim
je skupaj z zasebnim partnerjem uspelo projekt v zastavljenem časovnem okvirju izpeljati do konca. Investitorji verjamejo, da bo poslovno-stanovanjski objekt v centru naselja Kidričevo postopoma tudi dejansko zaživel in služil svojemu namenu. Ambulante zdravstvenega doma so že pričele z delovanjem v novih prostorih, tudi stanovanjski del je delno že prodan, celotno drugo nadstropje je namreč odkupilo podjetje Boxmark.
MT
Otvoritve sta se med drugimi udeležila tudi dr. Milan Zver, evropski poslanec in Marjan Trobiš, direktor družbe Boxmark Leather.
^ Plesalci folklore iz OŠ Cirkovce.
Pihalni orkster ^ Talum.
"V novih prostorih Zdravstvenega doma Ptuj v Kidričevem bosta delovali dve splošni in dve zobozdravstveni ambulanti tako za odrasle kot otroke in mladino. Tukaj delujejo tudi referenčna ambulanta in manjši laboratorij ter patronažno služba za območje te in sosednje občine Majšperk," je ob odprtju povedala Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
[lima n* d i cekto'rjca ZQj
(sfegftafóaSE
Gramoznica Pleterje
Že v prejšnjih številkah glasila smo pisali o ideji izdelave občinskega prostorskega načrta za Gramoznico Pleterje. Namreč degradirano območje bo v že izkoriščenem delu gramoznice dobilo novo vsebino in nove razvojne možnosti. Na območju gramoznice smo v Občini Kidričevo v sklopu ureditev načrtovali ureditev treh območij, in sicer območje med regionalno cesto in vodno površino - UE1, območje naravnih ureditev - UE2 in ureditev območja za vodne športe in rekreacijo - UE3.
V	OBMOČJU MED REGIONALNO CESTO R3-9031 in vodno površino se načrtujeta dve območji parkiranja za dnevne obiskovalce in goste kampa ter ureditev dostopa do vodnih površin. Na vodni površini pred naravnimi sedišči je predviden plavajoči otok za izvedbo glasbenih, kulturnih, športnih in občinskih prireditev. Načrtuje se tudi ureditev plavajočih pomolov, igrišče na prostem (mivka)...
V	OBMOČJU NARAVNIH UREDITEV - UE2 je predvidena izobraževalna funkcija prostora z naravoslovnim turizmom. Vzpostavi se makadamska krožna učna pot, ki se mestoma spusti do obale gramoznice, kjer so postavljene informacijske ploščadi oziroma učne točke, namenjene opazovanju rastlinskih in živalskih vrst. Ob obali se oblikuje več plitvin z vodno vegetacijo, ki bodo služile
vzpostavitvi avtohtonih ekosistemov in habitatov. Ker se na območju nahaja ptica breguljka, se bodo oblikovale še peščene stene. Ob sprehajalni poti so predvidene številne klopi. V ureditveno območje se bistveno ne posega, ohranja se naravno stanje okolja in vegetacije. Vzpostavijo se le nova območja vodne vegetacije ob plavajočih otokih ter plitvinah, ki so namenjene vzpostavitvi življenjskih prostorov tam živečih živali. V OBMOČJU ZA VODNE ŠPORTE IN REKREACIJO - UE3 je velik del vodne površine namenjen vodnim športom in rekreaciji na njej, v katerem je načrtovana stebr-na vlečnica za smučanje na vodi, ki bo omogočala uporabo vlečnice tudi na višji, tekmovalni ravni. Uredi se tudi proga za veslanje in območje za čolnarjenje. Obe ureditveni območji sta ločeni s fizično
KAMPIRANJE
NARAVOSLOVNI TURIZEM
avtohtoni	PLAVAJOČI OTOKI
EKOSISTEMI /GR/ŠrcA
Ap«Osrr
NARAVNASED1ŠČA	^
STEBRNA VLEČNICA ZA
VESLANJE
SMUČANJE NA VODI
»bariero« v obliki plavajočega pomola. Javna razgrnitev OPPN se načrtuje po potrditvi dopolnjenega osnutka s strani vseh soglasodajalcev nekje v poznih poletnih mesecih letošnjega leta, zato vas že sedaj vabimo k predlogom in sugestijam.	Mag. Mojca Meško
^metmfmm «



I Naložba v rnšo prihodnost
C »I «M J JI» IV »M»»MANUM tVKVUA INt*
Izgradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Cirkovce-Stražgonjca
Nadaljuje se izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Šikole. Istočasno se izvaja rekonstrukcija NN električnih vodov, telekomunikacij, kabelskih vodov in javna razsvetljava. Predvideno dokončanje izvedbe kanalizacije je 1. 9. 2014. Vrednost del je 1.398.245 EUR. Občina Kidričevo je pridobila tudi sredstva EU v višini 700.000 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dela potekajo po terminskem planu.
ipgfešto
Se še spomnite prireditev v času »veselega decembra«, ko ste se za Božičkove cekine popeljali s kočijo po naselju Kidričevo? Z nakupom cekinov ste zbrali 350,00 evrov, katere je gospod Jože Fingušt, lastnik kočije, namenil za nakup velikonočnih paketov. Temu znesku je Občina Kidričevo primaknila isti znesek, torej 350,00 evrov, in tako sta oba donatorja razveselila 35 družin, ki so pakete prejele. Izbor prejemnikov je naredil humanitarni odbor v občini Kidričevo, kije sestavljen iz predstavnikov vseh humanitarnih organizacij. Na velikonočni četrtek sta tako gospod župan Anton Leskovar in gospod Jože Fingušt, direktor Mesnin Štajerska iz Sp. Gaja pri Pragerskem, razdelila pakete izbranim družinam. V imenu vseh prejemnikov se obema donator-jema zahvaljujemo za dobrodelnost.
Zdenka Frank
Ravno polje, maj 2014
5
Obrtniki občine Kidričevo
na obisku v Makedoniji
Od 10. do 13. aprila 2014 so se obrtniki občine Kidričevo udeležili strokovne ekskurzije v Makedonijo. Prvi dan obiska so se po naporni nočni vožnji najprej ustavili v Prilepu, kjer so si ogledali muzej tobaka ter se seznanili s tem, kako nastaja tobak. Ta dan so čisto po naključju srečali župana mesta Prilep in ministra za ceste ter z njima neformalno spregovorili nekaj besed. Naslednji dan so se odpravili v Bitolo, kjer je bilo najprej srečanje s častnim konzulom Republike Slovenije, gospodom Mihajlom Mojsovim. Po pozdravu vseh udeležencev je sledil pogovor na sedežu veleposlaništva s člani odbora za gospodarstvo. Pogovarjali smo se predvsem o možnosti sodelovanja na gospodarskem področju ter na področju kulture in športa. Pot nas je nato vodila v Ohrid, kjer smo imeli delovno srečanje na Občini Ohrid z gospodarstveniki tega mesta. Delovnega srečanja, ki ga je vodil gospod Antonio Be-leski, in pogovorov se je zraven obrtnikov in podjetnikov udeležil tudi častni konzul Republike Slovenije v Makedoniji ter podžupan mesta Ohrid. Udeležence pa je pozdravil tudi župan Ohrida. Potekali so pogovori o možnosti sodelovanja med gospodarstveniki, želja občine Ohrid pa je bila tudi, da bi prišlo do sodelovanja med obema občinama. Po končanem srečanju je sledil ogled znamenitosti mesta. Na poti domov smo se ustavili še v Skopju ter si ogledali nekatere znamenitosti tega mesta.
Zdenka Frank
Rekonstrukcija ceste LC 328 291 v naselju Kungota pri Ptuju in LC 165 161 v naselju Njiverce
Občina Kidričevo je pristopila k rekonstrukciji ceste Kungota-Gerečja vas-Hajdina na odseku od križišča LC 328 161 do občinske meje v dolžini 750 m - dela se bodo izvajala od 19.5. 2014 do 30.9. 2014- in k rekonstrukciji ceste Talurn-Njiverce-Gerečja vas na odseku železniška proga-Njiverce vas v dolžini 750 m - dela se bodo izvajala od 5. 5. 2014 do 30. 9. 2014.
Na obeh odsekih lokalnih cest je asfaltno vozišče močno poškodovano. Na vozišču so vidni mrežaste razpoke, porušitev robov vozišča, neravnine, posedanje vozišča kot posledica neurejenosti spodnjega ustroja, neurejeno odvodnjavanje, kar neposredno ogroža prometno varnost. Planirana investicija ne predvideva samo dviga kvalitete vožnje za uporabnike z namenom razvoja cestnega omrežja na prostoru lokalne skupnosti, temveč tudi izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov in gospodinjstev v bližnjih naseljih. Rekonstrukcija ceste zajema:
-	širitev obstoječega prečnega profila z dodajanjem kolesarskega pasu;
-	izravnavo in preplastitev obstoječe voziščne konstrukcije z materiali, ki kvalitativno ustrezajo zahtevam veljavnih tehničnih specifikacij za javne ceste in v debelinah, ki so dimenzionirane na predvidene prometne obremenitve voziščne konstrukcije;
-	lokalne sanacije z zamenjavo obstoječih materialov v voziščni konstrukciji z materiali, ki ustrezajo zahtevam veljavnih tehničnih
predpisov;
-	ureditev trasnih elementov odseka ceste;
-	ureditev odvodnjavanja meteorne vode s površine vozišča. Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d.d. v višini 205.218,91 EUR za cesto v Kungoti in cesto v Njivercah v višini 226.951,83 EUR. Istočasno se bodo na obeh odsekih rekonstrukcije izvedla dela na obnovi nizkonapetostnega električnega omrežja in javne razsvetljave. Ob teh delih se bodo kabli položili v zemljo, leseni kandelabri se bodo zamenjali s kovinskimi, zamenjale se bodo tudi svetilke. Vrednost del na JR in električnem omrežju je 100.000,00 EUR. Rekonstrukcija cest bo pripomogla k večji prometni varnosti in pretočnosti ceste na tem odseku. Prav tako bo realizacija investicije pripomogla k višji kakovosti bivanja, k ohranjanju poseljenosti in razvoja obravnavanega območja in regije.
Foto: Anita Kirbiš
6
Obnova dvorca Sternthal
Občino Kidričevo je septembra 2013 pričela z obnovo DVORCA STERNTHAL - MULTICENTRA KIDRIČEVO.
Dela obsegajo zamenjavo strešne konstrukcije in kritine, strojnih in elektro instalacij, prezračevanja, zamenjavo stavbnega pohištva in zunanjo ureditev.
Investicijska vrednost projekta je 1.855.644,07 EUR, od tega:
-	Investicijska dokumentacija	2.520,00 EUR
-	Projektna dokumentacija PGD, PZI, PID	78. 880,87 EUR
-	GOI dela	1.743.043,20 EUR
-	Nadzor, varnostni koordinator	31.200,00 EUR
Za projekt je občina pridobila sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 923.914,00 EUR. Obnovitvena dela se izvajajo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor, kateri je za obnovo izdal kulturnovarstveno soglasje. Dela bodo zaključena do 30. 9. 2014.
I Spoštovani občanke in občani!
^^^^^ Zmeda na slovenskem političnem parketu je popolna. Ne znamo si niti predstavljati, kakšna je celo zmeda v političnem telesu -volilcih. V zad njih tednih smo videli scenarij, ki ga v Sloveniji še nismo imeli - to je odstop predsednice vlade in s tem povezana izpeljava novih predčasnih volitev v DZ. Prve volitve v letu 2014 so bile volitve poslank in poslancev RS v Evropski parlament. Gre za politično bitko za naša stališča, za naše vrednote in za novo usmeritev Evropske unije. Socialni demokrati hočemo novo Evropo, ki bo vlagala v nova delovna mesta za mlade, ki bo podpirala nerazvite regije, brezplačno javno šolstvo in zdravje za vse. Evropa mora biti dober dom vsem in za vsakega posebej. Mi smo za Evropo, v kateri bo podprta možnost za razcvet gospodarstva v Sloveniji. Hočemo Evropo, v kateri bodo pokojnine, dobre plače in dostojno življenje za vse. Mi hočemo, da ženske pridejo v politiko, na vodilne položaje, v vlado, da se uveljavijo glede na sposobnosti. Rezultat volitev bo vplival na vse nas: na položaj Slovenije, naših krajev in na vsakega od nas.
Na vseh volitvah, ki bodo letos potekale v Sloveniji, bomo socialni demokrati stremeli k temu, da izboljšamo položaj ljudi v RS, da izboljšamo slovensko gospodarstvo, da odpremo nova delovna mesta in da povežemo ljudi v celoto, da bodo spet zaupali drug drugemu in še posebej v našo državo.	OO SD Kidričevo
Dr. Milan Zver na obisku pri OO SDS Kidričevo
V petek, 16. 5., smo občani in občanke občine Kidričevo tudi uradno dobili nov zdravstveni dom, ki je, gledano skozi sito zadnjih let, največja investicijska pridobitev naše občine, ki bo modernizirala in olajšala zdravstveno oskrbo v njej in njenem okolišu. Slavnostnega odprtja se je kot gost udeležil tudi dr. Milan Zver, s katerim smo se člani OO SDS Kidričevo po končanem dogajanju tudi sestali. Dr. Zver nam je v sproščenem pogovoru predstavil svoje izkušnje v vlogi evropskega poslanca ter pomen prisotnosti naših poslancev v Evropskem parlamentu. Evropski poslanec mora verodostojno in častno zastopati svojo državo v
različnih inštitutih Unije, je odposlanec ljudstva ter hkrati ambasador Slovenije, tako na nivoju političnih odločitev kot tudi gospodarske in turistične promocije. Letošnje leto je leto več volitev. Ene izmed njih, volitve v evropski parlament, so ravno za nami. Državljani in državljanke Slovenije bomo odločali še o predstavnikih ljudstva v slovenskem parlamentu in o županu, ki nas bo vodil na lokalnem nivoju.
Bodimo odgovorni državljani in ne pustimo, da bi o našem življenju odločali drugi, zato vas pozivamo, da se udeležite tako državnozborskih kot tudi lokalnih volitev, ki so pred nami, ter oddate svoj glas za boljši jutri.
OO SDS Kidričevo
OP Projkt ing
Ravno polje, maj 2014
7
Mladi v skupnosti brez ovir v Kidričevem
V Kidričevem se je od 24. 4. do 26. 4. 2014 odvijal 3. modul projekta »Mladi v skupnosti brez ovir«. Tako smo gostili mlade, predstavnike občinskih svetov in občinske uprave iz občin Ajdovščine, Opatije in Crikvenice. Ker smo se družili že tretjič, se udeleženci med seboj že dobro poznamo in tudi v komunikaciji nimamo več težav.
Zanimivost tega projekta je med drugim tudi v tem, da se odvija v slovenskem in hrvaškem jeziku. Na tem 3. edukacijskem modulu so se mladi skupaj z občinskimi uradniki in s člani občinskega sveta ter z mentorji učili komunikacijskih veščin v odnosih z javnostjo. Na prejšnjem modulu, kije potekal v Ajdovščini, smo dobili nalogo, da pričnemo z dokončanjem naloge, katere načrt smo sestavili v Ajdovščini konec marca. Mfadi smo na začetku modula predstavili, kaj smo do sedaj storili pri pripravah in izvajanju akcij na osnovi potreb in želja mladih iz svojih občin/ mest. Na tem modulu smo se naučili, kako najbolje predstaviti cilje kampanje javnosti, medijem, vladnim predstavnikom in tudi kako se zavzemati za interese mladih. Udeleženci smo oblikovali promocijska gradiva za namen izvajanja kampanje in vadili pisna sporočila za javnost. Oblikovali smo plakate, se urili v oblikovanju besedilnih sporočil, javnih nastopov pred občinstvom in mediji. Pridobljeno znanje smo predstavili pred kamero in ostalimi udeleženci. Analizirali smo primere dobre in slabe prakse v odnosih z javnostjo. Ker smo bili gostitelji tokrat iz Kidričevega, smo v sklopu modula našim gostom organizirali strokovni ogled Kidričevega ter si ogledali tudi mesto Ptuj, v katerem so naši gostje stanovali. Ker pa je namen projekta tudi neformalno druženje mladih vseh štirih mest, smo jih odpeljali v Bowling center na Ptuju. Presenečeni smo bili, da mladi iz sosednje Hrvaške bowlinga niso poznali in so ga prvič igrali. Zadnji izobraževalni modul bo potekal v Opatiji konec maja, ko bomo
udeleženci zaključili s pripravami za dialog z nosilci političnih odločitev. Predstavili bomo vse, kar smo se naučili v času trajanja projekta, srečali se bomo z župani vseh štirih občin/mest ter jim predstavili svoje želje in potrebe. Na ta način bomo zaokrožili cikel neformalnega izobraževanja v projektu, v katerem smo si udeleženci pridobili osnovna znanja in spretnosti, potrebne za vodenje strukturiranega dialoga z mladimi. Kako uspešni bomo pri doseganju svojih želja, bo odvisno od volje in sodelovanja vseh zainteresiranih strani, ki lahko izboljšajo življenje mladih -mladi o sebi, o občinskih/mestnih oblasteh, o podpori skupnosti in tistih, ki nosijo politične odločitve.
Marta Berčič, Zdenka Frank
Na velikonočno soboto, 19. aprila 2014, je tržnica v Kidričevem ponovno zaživela.
Napolnili sojo naši najmlajši obiskovalci, ki so se udeležili vsakoletne že tradicionalne prireditve »Zajček išče jajček«. Zveza kulturnih društev Občine Kidričevo je pripravila otroške ustvarjalne delavnice, ki so jih vodile članice KKD Zvezdni dol v Kidričevem, vzgojiteljici iz enote vrtca pri Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo pa sta za otroke pripravili pravljico »Uhlji takšni in drugačni«. Turistično društvo Občine Kidričevo pa je za vse obiskovalce pripravilo brezplačen tradicionalni velikonočni zajtrk. Vse udeležence je pozdravil tudi gospod župan Anton Lesko-var, ki jim je zaželel vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Po končanih delavnicah, na katerih so si otroci pobarvali veliko velikonočno jajce, in pravljici pa so v Parku mladosti iskali »čokoladna« jajčka ob pomoči poskočnega zajčka.	Zdenka Frank
Zajček išče jajček
8
smwojjsi MMnse
ökoreglonKdindoff
l/ letu 2013 je manjša delegacija, ki jo je povedel župan Anton Leskovar, obiskala majhen kraj na avstrijskem Štajerskem, kjer se rojevajo velike ideje.
V skupni pobudi gospodarstva, nevladnega sektorja in lokalne skupnosti se je leta 2007 v šestih občinah (Dienersdorf, Ebersdorf, Hartl, Hofkirchen, Kaindorf in Tiefenbach) rodila E KO REGIJA KAINDORF (Okoregion Kaindorf). Soočeni z nevarnimi klimatskimi spremembami in z željo ter s potrebo po ohranitvi zdrave življenjske sredine so posamezniki in organizacije iz navedenih občin, kjer prebiva približno 6.500 prebivalcev, odločno stopili v bran prihodnosti. Z ustanovitvijo Ekoregije so si zadali pomemben cilj; dramatično znižanje izpusta C02 v prihajajočih letih. Ekoregija Kaindorf je zasnovana kot politično neodvisna organizacija, ki mobilizira vse moči lokalne skupnosti, da bi lahko s proaktivnim pristopom dosegli ambiciozen cilj. Na začetku so člani Ekoregije zaznali 8 področij, kjer bo potrebno doseči spremembe:
-	ogrevanje/elektrika
-	mobilnost
-	gradnja oz. sanacija hiš/stanovanj
-	kmetijstvo in izboljšanje humusne sestave tal
-	ravnanje z odpadki
-	splošni ukrepi za zmanjšanje porabe energije
-	izboljšanje »potrošniške« zavesti
-	modeli financiranja
Ekoregija Kaindorf izvaja mreženje in koordinacijo aktivnosti lokalnih skupnosti, gospodarstva, kmetijstva, delovnih skupin in prebivalstva. Upravni odbor sestavljajo predstavniki vseh vključenih občin, vodje delovnih skupin kot tudi predstavniki gospodarstva in prebivalcev območja. Za vsako od naštetih področij so v Ekoregiji pripravili delovno skupino, ki predlaga in izvaja konkretne rešitve za dosego zadanega cilja. Pomembne akterje v kmetijstvu vzpodbujajo k obnovi humusne sestave tal, ki se je v zadnjih desetletjih osiromašila do te mere, da že ogroža sposobnost zadostne pridelave poljedelskih pridelkov za potrebe kmetovalcev. Zato v Ekoregiji izvajajo programe usposabljanja za kmetovalce, kjer jih seznanjajo z različnimi pristopi, kot so ustrezno gnojenje, zmanjšanje števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitev kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur. Prvi vidni rezultati od leta 2007 do 2012 se kažejo v 50-odstotnem zmanjšanju strojnih ur in 70-odstotnem zmanjšanju porabe goriva
na enoto kmetijske površine. Pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli večji pridelek. Humus v zemlji pa so uspeli povečati s 3 % na 5-6 %. Vse navedene spremembe pa Ekoregija preko svojih programov tudi finančno podpira in tako dodatno vzpodbuja kmetovalce k pozitivnim spremembam. Seveda pa se dejavnost Ekoregije pri kmetijstvu ne ustavi. Tako se v okviru mobilnosti vzpodbuja razvoj kolesarskih mrež in prehod s fosilnih goriv na električno gnana vozila. To dosegajo tudi s trženjem in prodajo elektro skuterjev po subvencionirani ceni in z vzpostavljanjem mreže polnilnic za e-vozila. Izvajajo brezplačne tečaje varčne vožnje in dvigujejo zavest o potrebi po zmanjševanju porabe fosilnih goriv. Na področju ogrevanja za prebivalce pripravljajo izračune in projekte sanacije obstoječih stanovanjskih objektov z namenom izboljšanja izolacijskih sposobnosti objektov in s tem približevanje standardom pasivnih hiš. Pri gradnji novih dosledno upoštevajo vsa sodobna dognanja o energetski varčnosti in jih implementirajo tako pri zasebnih graditeljih kot tudi pri večjih investitorjih. Pri porabi energije vzpodbujajo lokalno skupnost k preusmeritvi javne razsvetljave v energetsko učinkovite sisteme in jih ponoči tudi izklapljajo ter s tem dosegajo prihranke v višini 60 %. Delovne skupine zastavljene cilje dosegajo z vključevanjem vseh akterjev v lokalnem okolju v svoje dejavnosti in z animacijo prebivalcev. Za to so si zamislili nekaj zanimivih in odmevnih projektov. Pripravljajo 24-urno kolesarsko dirko, ki bo letos že osmič privabila 1200 kolesarjev iz Avstrije in sosednjih držav, tudi Slovenije. Prireditev pripravlja 300 sodelavcev in je namenjena osveščanju javnosti o pomembnosti ukrepov za zmanjševanje izpustov C02 v okolje. Prireditev je finančno popolnoma avtonomna in celo prinaša dodaten prihodek, ki se lahko uporabi za doseganje ciljev Ekoregije. Zanimiv je tudi projekt oskrbe prebivalcev s prehranskimi izdelki, ki se proizvedejo v regiji, in s tem zaradi zmanjšane potrebe po transportu znižujejo tudi izpuste C02. Na drugi strani pa omogočajo proizvajalcem prodajo svojih izdelkov pod ugodnejšimi pogoji. Celo trgovina, kot je avstrijski Špar, je prevzela to pobudo in domače izdelke ponuja prednostno. Na prireditvah v Ekoregiji
Predsednik EKOREGIJE KAINDORF, Rainer Dunst
pa imajo pri prodaji pijač in prigrizkov vedno prednost domači proizvodi. Vse te aktivnosti in še mnogo drugih, ki so predstavljene na spletni strani Ekoregije (www.oekoregion-kaindorf.at), je delegacija iz Avstrije predstavila tudi občinski upravi občine Kidričevo. Na občinski seji 5. 6. 2014 pa je predstavitev Ekoregije Kaindorf točka dnevnega reda, ki bo morda sprožila zametek novega sodelovanja med nami in Ekoregijo ter nam s tem prinesla novo možnost za trajnostno naravnan razvoj našega življenjskega okolja, ki smo si ga sposodili od naših otrok in smo jim ga dolžni predati v najboljšem možnem stanju.
Alexander S. Goljevšček
Kaj je ogljični odtis?
Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (C02) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Ogljični odtis torej lahko izračunamo za dejavnost, dogodke in izdelke ter posameznike.
Slovenija mora za dosego cilja znižanja emisij do 2020 poseči po dodatnih ukrepih. Sloveniji koristi seveda učinek t.i. ponorov oziroma učinek, ki ga imajo na zmanjšanje C02 naši gozdovi.
Mora pa še povečati delež obnovljivih virov energije, kije trenutno nekje pri 14 %, mora pa doseči 20 % do leta 2020.
Ravno polje, maj 2014
9
Postavitev majskega drevesa v Župečji vasi
V sredo, no predproznični večer 1. mojo, ko se postavijo »majpan«, smo v Župečji vasi stopili skupaj. Majsko drevo smo postavili tako, kot smo to počeli nekoč, ročno, brez pomoči strojev, z »žvapli« (žrdmi).
Prvi majski dan je prastari ljudski kulturni običaj. Praznik je povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaji). Beseda mlaj v slovenščini pomeni mlad, torej simbol pomladi. Mlaj - obeljeno deblo in zelen vrh - je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti. Popoldan smo se lotili priprave »majpana«. Drevo smo dali na »koze« in ga obelili. Potrebno je bilo splesti venec, ga dobro pri-
trditi, pripraviti okrasitev, na vrh pa pritrditi zastavo. Ko je bil »majpan« primerno okrašen, smo vzeli tri pare »žvaplov« in pričeli z dvigovanjem. Pri vsakem paru »žvaplov« so se postavili po dva ali trije moški in na komando »heb auf« smo počasi dvigovali. Nekajkrat smo ga še »zalili« in žeje stal navpično. Ko smo smrekov mlaj postavili, smo prijetno zaključili ob bograču in kapljici. V Župečji vasi bomo tudi naslednja leta ohranjali tradicijo in postavili »majpan« z »žvapli«. Letošnji »majpan« se ponosno bohoti preko vseh streh v Župečji vasi. Tudi naslednje leto bo vsaj takšen, če ne večji!
Marjan Bezjak
Prvomajska prireditev v Njivercah
Tradicionalno smo se krajani Njiverc in člani Športnega društva Njiverce zbrali v športnem parku 30. aprila 2014 ob 16. uri. Prireditev se je začela s postavljanjem majskega drevesa. Postavljanje je potekalo hitro, saj se je pod majskim drevesom zbralo kar lepo število moških posta vi j a vce v, naše pridne punce pa so s pijačo skrbele, da jim delo ni bilo pretežko. Po postavitvi majskega drevesa
seje začela zabava pod šotorom. Najprej smo z igrama »med dvema ognjema« in iskanjem skritega zaklada popestrili dogajanje za najmlajše obiskovalce, ki jih je bilo letošnje leto res ogromno. Nato so se moški obiskovalci pomerili v vlečenju vrvi, in kot je že skoraj tradicionalno, so tudi letos slavili »spodnji Njiverčani«. V večernih urah je po šotoru začela krožiti »njiverška košarica presenečenja«, v kateri so bile razne domače dobrote, naloga obiskovalcev pa je bila čim natančneje ugotoviti njeno težo. Ugibanja so bila zelo ^ zanimiva, najbližje dejanski teži košarice pa je bil Tadej Kamenšek, ki je za nagrado košarico tudi prejel. Ves večer nas je zabaval Trio Picikl iz Kidričevega, obiskovalci pa so imeli na
voljo že značilne golaž, čevapčiče, vroče gibanice in hladno pijačo. Za sodelovanje pri izpeljavi prireditve bi se radi zahvalili vsem obiskovalcem, članom Športnega društva Njiverce in našim sponzorjem, ki jih je bilo tudi letos veliko in vsako leto znova dokazujejo, da med ljudmi še živi občutek za pomoč in želja k spodbujanju družabnega življenja v našem kraju.
Anja Rajher
10
Pohod in 1. maj v Šikolah
Letošnja pomlad se je komaj dobro začela, v našem športnem društvu pa smo že s polno paro začeli z raznimi aktivnostmi. Imeli smo tri delovne akcije: pripravili smo igrišče z umetno travo, na katerem se izvaja rekreacija po planiranih terminih, če nam le vreme dopušča. V celoti smo tudi prenovili klopi na igrišču. Nabavili smo lesene deske, jih impregnirali in zaščitili pred zunanjimi vplivi, tako pripravljene pa smo pritrdili na prebarvane betonske spodnje dele, ki so vkopani v zemljo.
27. aprila se je zgodil že 10. tradicionalni pohod iz Šikol do Haloz, katerega organizacijo smo letos prevzeli člani ŠD Šikole. Kot vsako leto smo se odpravili na pot s parkirišča pred gostilno Kureš, kot novost pa nas je tokrat pot vodila na Dolenčevo domačijo. Kljub nepredvidljivemu vremenu se je pohoda udeležilo kar nekaj ljudi, ki so na cilj prispeli suhi, tik pred močno ploho. Vendar nič ne de, saj smo bili pripravljeni - imeli smo pokrito teraso. Za vse tiste, ki pa se jim ni preveč mudilo nazaj, se je pohod nadaljeval s piknikom na našem igrišču. Zahvaljujemo se vsem za pomoč pri soorganizaciji, muzikantom in pevkam. Kmalu zatem pa je prišel že 1. maj in obvezno postavljanje majskega drevesa, ki smo ga izvedli na praznik 1. maja. Drevo smo pripravili in okrasili v sodelovanju s PGD Šikole in KO Šikole, prav tako pa smo z njimi sodelovali pri organizaciji postavljanja drevesa, ki so ga vaščani ponovno postavljali na tradicionalen način z žvaplami. Sledilo je druženje in kramljanje ob pijači in pečenem odojku, nekateri pa so se zabavali tudi v igranju odbojke na igrišču. Šikolske gospodinje so nas razvajale s sladkimi dobrotami, za katere se jim iskreno zahvaljujemo. Člani UO ŠD Šikole pa že snujemo in se pripravljamo na našo veliko tradicionalno prireditev, kije namenjena otrokom,
in sicer "Otroški piknik z napihljivimi igrali". Organiziramo ga v soboto, 14. junija 2014, na igrišču v Šikolah ob 13. uri. Več informacij glede igral, animacij, gostov
ipd. boste lahko spremljali na našem FB-profilu in spletni strani: www.sikole.si. Vabljeni na brezplačen praznik za otroke.
Bogdan Babšek
Postavljanje majskega drevesa v Lovrencu
Ravno polje, maj 2014
tako smo začeli s pohodom z muziko na čelu
Postavljanje po starem načinu.
17. tradicionalno žegnanje konj v Župečji vasi
Kljub temu da je bilo 27. aprila letos vreme v pravem pomenu besede muhasto aprilsko, se je v Župečji vasi na 17. tradicionalnem žegnanju konj zbralo kar 39 konjev s konjarji oziroma konjerejci.
potekalo v dveh kategorijah; ločeno za jahače in kočije oziroma vozove. Nagrado za zmagovalce, ki jo je v kategoriji ahačev
člani Sekcije oldtimerjev traktorjev Strojnega krožka Dravsko polje s svojimi starodobniki. V imenu Občine Kidričevo je prisotne pozdravil župan Anton Leskovar, ki seje iskreno zahvalil Župečanom za trud, ki ga že leta vlagajo v organizacijo in izvedbo žegnanja, ter vsem konjarjem in konjerejcem, ki se dogodka iz leta v leto udeležujejo. Organizatorji, organizacijski odbor krajanov Župečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo, so ponovno poskrbeli za zabavo in zadovoljstvo obiskovalcev ter
Konec aprila vsako leto goduje sv. Jurij, zaveznik konjev, čigar zasluga je -po prepričanju naših prednikov - bila, kot je povedal eden izmed organizatorjev dogodka, Marjan Bezjak, »da je narava vsako leto spet ozelenela, da so posevki oživeli in da je mogla živina spet na pašo«. Vsem, ki so se s konji udeležili letošnjega žegnanja, je zaželel, da bi sv. Jurij pripomogel k zdravju v njihovem hlevu. Na prizorišče pa so se po blagoslov svojih jeklenih konjičkov pripeljali tudi
dobro počutje konj in njihovih lastnikov, ne nazadnje jim je šlo na roko tudi vreme, ki je obiskovalcem v času blagoslova namenilo tudi nekaj sončnih žarkov. Konjarji so prejeli spominke, katere jim je razdelil župan občine Kidričevo. Za hrano in pijačo so poskrbeli Župečani, klobase so bile iz Mesarije Fingušt, pecivo so spekle pridne roke župeških gospodinj, vino pa je bilo pridelano v vinogradništvu Krničar. Tudi letos je bilo izvedeno tekmovanje v metanju podkve v obroč. Tekmovanje je
prejel Primož Medved in v ka- tegoriji vprege Kočija Šilak, je prispevalo podjetje avtoprevoznika Darka Dolenca iz Jablan. Sredstva za izvedbo prireditve so prispevali Turistično društvo občine Kidričevo, župan občine Kidričevo, zlati donator podjetje TALEN d.o.o. ter srebrni dona-torji: ETIM d.o.o., KRI&ZA d.o.o., KMETIJSTVO POLANEC ter CVETLIČARNA TULIPAN.
Organizatorji so se iskreno zahvalili vsem prisotnim konjarjem in konjerejcem, do-natorjem, gasilcem in ostalim, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi žegnanja, ki bo v naslednjem letu postalo polnoletno, saj bo izvedeno že osemnajstič.
Velikonočni blagoslov obnovljenega križa
Na obrobju naselja Apače, ob glavni cesti, ki meji na Trnovec v občini Videm, je bila velikonočna sobota 19. aprila nadvse slovesna.
Župljani lovrenške in videmske fare so se zbrali pri Ivanu Mohorku (po domače pri Jonžetovih) pri slovesnem blagoslovu obnovljenega križa. Blagoslovil ga je pater Jože Petek iz župnije sv. Vida. Slovesnost so začeli s pesmijo Fantov treh vasi, nadaljevali pa s kratkim zgodovinskim orisom križa. Zanj je poskrbel Frenk Muzek, ki je ob tem predstavil še zanimive zgodbe domačinov, povezane prav s pomnikom preteklosti.
Postavili naj bi ga okrog leta 1890, večkrat je bil obnovljen, pred letošnjimi velikonočnimi prazniki pa je za obnovo poskrbel njegov lastnik Ivan Mohorko. Pri obnovi so mu pomagali tudi nekateri domači mojstri, bakreno streho je izdelal kipar in restavrator Viktor Gojkovič, na slovesnem blagoslovu in pri pogostitvi vseh navzočih pa so Ivanu pomagali dobri sosedje in prijatelji. Lastniku križa in domačinom se je za to lepo dejanje zahvalil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je dejal, daje križ na tem mestu prav gotovo tudi spomin, da so tukaj živeli skromni in pridni ljudje. Posebno zahvalo in praznično voščilo pa je dodal še Stanko Orovič, predsednik sveta KS Sela.
Tatjana Mohorko
SIMBIOZA na šoli Kidričevo
Če imaš sive lase, še ne pomeni, da nisi „mlad"...
V tednu od 24. 3. do 28. 3. 2014 je na OŠ Kidričevo ponovno potekal projekt Simbioza. Vseslovensko medgeneracijsko druženje je z novim koledarskim letom zastavljeno nekoliko drugače, in sicer kot projekt Simbioza šola. V ta projekt se je vključila tudi naša šola in v okviru le-tega smo izvedli prvi računalniški tečaj v obsegu 10 ur. Novost projekta je ta, da bo v prihodnje tečaj potekal dvakrat letno. Šola sama določi termin tečaja ter samostojno načrtuje izvedbo. Na naši šoli smo drugi del tečaja letos že izvedli. Tečaja se je udeležilo 10 občanov ter kar nekaj prostovoljcev s strani učiteljev in učencev.
Razveseljivo je predvsem slednje. Kar devet naših učencev je v svojem prostem času od 16. do 18. ure skupaj z udeleženci tečaja premagovalo ovire učenja in s svojim znanjem, strpnostjo, pripravljenostjo pomagati ter s toplim me-dosebnim odnosom bistveno prispevalo k dobremu počutju vseh udeležencev. Ob tej priložnosti jim izrekam iskreno zah-
valo. Ravno tako vsem osmim učiteljem prostovoljcem in obema predavateljema, ki sta znala poiskati bistvena znanja in veščine računalniškega opismenjevanja ter jih na konkreten način, prilagojene stopnji predznanja posameznikov, približati znanja željnim slušateljem. Ob koncu tečaja smo se razšli s prijaznimi besedami in z dobrim počutjem, ker nam
je ponovno uspelo narediti nekaj dobrega, pridobiti neprecenljive življenjske izkušnje in združiti prijetno s koristnim. V novem šolskem letu želimo, da bi k tečaju Simbioze privabili še več občanov naše občine. V ta namen se bomo potrudili in pred tečajem poskrbeli za informiranje širšega kroga ljudi.
Ankica Pikula
Lastniku križa v Apačah in domačinom seje za to lepo dejanje zahvalil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
"oto~ Tatjana Mohorko
Ravno polje, maj 2014
13
Mobitel ti tudi po 90. pride prav
V mesecu maju so kar štirje vaščani praznovali 90 ali več let. Tri Angele in Stanislav, ki ga vsi kličejo Slavko.
KORK CIRKOVCE
Ob obisku odbornikov Rdečega križa Cirkovce pri slavljencih smo ugotovili, da visoka leta niso ovira za uporabo moderne tehnike in vsakdanjo zaposlenost, če si le zdrav in te obkrožajo prijazni ljudje. Seveda pa si vse življenje sam gradiš
odnos in spoštovanje, tega pa so si naši slavljenci pridobili v izobilju. Pri vseh smo čutili ogromno medsebojne ljubezni in spoštovanja. Kljub zdravstvenim težavam smo veselo obujali spomine, kramljali o tem, kaj vse še počnejo, o veselju z vnuki,
s pravnuki, kaj vse jih razveseljuje, ter si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Vsem skupaj iskrene čestitke, zdravja in dobrega počutja do naslednjega srečanja.
Pavla Veier
ANGELA SAGADIN, MIHOVCE
Rodila seje 2. maja daljnega leta 1922 v Mihovcah na kmetiji. Na domačiji sedaj živi nečak Tona Sagadin z družino - z ženo Marjano in s sinovoma Dejanom in Jernejem. Nase so prevzeli skrb, da je teti udobno in čim lepše na jesen življenja. Gospa Angela še
vedno živi v Mihovcah na koncu vasi, v majhni, idilični hišici z lepo urejeno okolico. Odkar ji je pred več kot štiridesetimi leti umrl mož, živi sama. Navadila se je. Rada dela. Še vedno si čez vikend in praznike skuha sama, čez teden pa ji pripeljejo kosilo iz Majolike. Pravi, da je hrana okusna, in si postreže tudi za večerjo. Vsak dan gre na krajši sprehod, poklepeta s sosedi, ko pa kaj potrebuje ali pa koga pogreša, pa pokliče po mobitelu. Svojih otrok nima, ima pa veliko število nečakov in nečakinj, ki jo z družinami pogosto obiskujejo. Je zelo prijazna gostiteljica. To ugotavljamo tudi mi ob priložnostnih obiskih. Za njen 92. rojstni dan smo jo razveselili s cvetočo lončnico in z lepimi željami ter obljubo ponovnega srečanja.
ANGELA MARČIČ, STAROŠINCE
Rodila se je 30. 3. 1924 v družini Draškovič v Starošincah kot najmlajša med petimi otroki. V osnovni šoli se je zelo dobro učila. Želela je nadaljevati šolanje, vendar ji je to preprečila 2. svetovna vojna. Leta 1950 se je poročila z Janezom Marčičem iz Starošinc. Živela sta na moževem domu. Preživljala sta se s kmetijstvom. Leta 1951 se jima je rodil sin Milko. Vdova je postala leta 1996. Jesen svojega življenja preživlja v sožitju in s sinovo družino. Razveseljujejo jo tudi vnuka in pet pravnukov. Pred kratkim je bila zaradi manjših zdravstvenih težav v bolnišnici. Takrat so najmlajši prababici naredili risbic za poln album s pripisom dobrih želja za čimprejšnje okrevanje ter o tem, kako jo imajo radi in jo pogrešajo. Po padcu v decembru ji zdravje malo nagaja, vendar še vedno spremlja novosti po televiziji. Ob našem obisku je prebirala novice iz časopisa.
ANGELA ŽUNKOVIČ, STAROŠINCE
Ob našem obisku je bila nekoliko utrujena, saj jo je hčerka Marija ravno pripeljala od kontrole pri zdravniku. Nekaj težav ima z nogami, sicer pa je živahna. Muči jo, ker ne zmore več dela, vendar uživa v ljubezni in veselju domačih in ob obiskih drugih otrok, vnukov in pravnukov. Zelo se je razveselila cvetnega aranžmaja, ki je bil še nekoliko velikonočno obarvan. Hčerka Romana nam je napisala nekaj o ljubeči materi štirih otrok, Marije, Romane, Franca in Ivana. Na pragu pomladi (7.4.1924) pred 90 leti seje pri Hrvatovih v Starošincah rodila deklica Angela. Bila je peti, najmlajši otrok kmečke družine. Po njenem vzdevku - Hrovatova Gelika - jo poznajo še danes. Ob trdem kmečkem delu, skrbnih starših, prežetih z ljubeznijo, v življenju, polnem skrivnosti, nemilosti 2. svetovne vojne, je zrasla v zdravo in lepo kmečko dekle. Osvojil jo je Franc
14
Žunkovič, ki se je priženil na njeno domačijo in se je, utrujen od bolezni, pred nekaj leti poslovil od nje in svojih najbližjih. Kalila seje ob številni družini: starših, možu, štirih otrocih in sorodnikih. Razda-janje, žrtvovanje ji ni bilo nikoli tuje, ker je imela veliko ljubezni. Ne z velikimi besedami, temveč s številnimi objemi - ljubila je brez govorice. Njene pridne roke, njen topel pogled so govorili sami po sebi - mama, ki je najprej mislila na druge. To je njena največja dota našemu življenju. Tako je danes, ko seje po 90 letih preselila iz svoje kmečke hiše k hčerki Mariji z družino. Zdravje ji že malo ponaga-ja, zato pogreša gospodinjska in kmečka dela. Naša mama za sebe nikoli ni zahtevala veliko. Ni hodila na zabave, izlete, zadovoljna in srečna je bila doma. Imela je močno oporo v možu, ki jo je nadvse spoštoval in ljubil. Še vedno ostaja tiha, skromna, redoljubna, prežeta z ljubeznijo do svojih otrok, vnukov, pravnukov, do sorodnikov, narave in vsega lepega. Ob številnih vnukih in pravnukih se prikrade nasmeh na njen obraz. Ostajajo spomini, pogreša pa ljudi, ki so odšli in jih je imela rada. Mi, ki ostajamo z našo mamo, smo srečni in hvaležni, dajo imamo.
STANISLAV BERANIČ, CIRKOVCE
Slavko se je rodil 11. 5. 1924 v Cirkovcah, kjer je odraščal s tremi sestrami in z bratom. Brat se je poročil in odselil v Sestrže, pozneje tudi umrl. Ena od sester ima družino v Mihovcah. Sestri, ki sta ostali doma, sta umrli in tako sta ostala z nečakom sama. Vaščane je vedno znova presenečal, kaj vse zmore. Kosil je s koso, nalagal in vozil travo, seno, gnoj ... s samokolnico, delal je z živino. Bil nam je za vzgled. Zaradi slabovidnosti in slabšega zdravja potrebuje pomoč, zato ga je k sebi vzela nečakinja Dragica Lorber iz Sestrž. Tam ima svojo sobo. Nečakinja zelo lepo skrbi zanj, pomagajo pa ji tudi mama Dragica, mož Jože, sin Matej, hči Anita in brat Branko. Najbolj pa ga z obiski razveseljuje 16-mesečna Vanesa, ki mu s svojo neumorno energijo in objemi polepša dneve.
Kljub vsemu pa pogreša dom v Cirkovcah in delo na kmetiji. Za njegov 90. rojstni dan so mu na njegovem novem domu v Sestržah pripravili lepo praznovanje. Ob prihodu članov odbora Rdečega križa in ljudskih godbenic Veselih polank se je že zbralo lepo število sorodnikov, sosedov in prijateljev. Med drugimi mu je prišel čestitat tudi župnik iz Majšperka, gospod Janko Frangeš. Vreme je bilo lepo, prizorišče praznično okrašeno, torta in domače dobrote z žara, domača potica, dobra kapljica ... Veselo petje in glasba sta oznanjali po vasi, da nekdo praznuje in deli srečo med prijazne ljudi.
KORK Cirkovce: Kdo smo in kaj delamo?
Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Cirkovce je v najzgodnejšem delovanju leta 1946 pričela z delom na področju delitve paketov hrane in s krvodajalstvom. Aktivnost članov odbora se je širila na ostala področja. Delo z ostalimi društvi, organizacijami in nekaj časa so bili celo prireditelji kino predstav.
V preteklih letih je kljub menjavi vodstev organizacija ostala zvesta vsem načelom mednarodne organizacije RK. Delovali smo na različnih lokacijah, prilagajali smo se potrebam in delu, dokler nismo končno dobili svojega prostora v zgradbi, ki smo jo tudi sami pomagali zgraditi. Opremiti so nam jo pomagali Občina Kidričevo, obrtnik Branko Rodošek kuhinjo, Jože Gerečnik s.p. računalniško opremo in Kamnoseštvo Žunko iz Stražgonjce napisno tablo z montažo. Območje delovanja je bilo in je še deset vasi nekdanje krajevne skupnosti Cirkovce: Mihovce, Dragonja vas, Starošince, Sp. Gaj pri Pragerskem, Stražgonjca, Šikole, Pongrce, Zgornje Jablane, Spodnje Jablane in Cirkovce. V odboru KORK dela 32 članov. Zastopane so vse vasi, saj je uspešnost našega dela zelo odvisna od poznavanja življenja in potreb krajanov. Najbolj pomembno delo je organizacija krvodajalstva. Tu smo zares pridni. V svojih vrstah imamo kar nekaj mladih in tudi žensk. Pet krvodajalcev je kri darovalo že več kot stokrat. Naš slogan je »SMO NAJBOLJŠI«. Delujemo v dobro ljudi. Naše aktivnosti se z leti ne spreminjajo, se pa spreminja potreba na posameznih področjih. V preteklih letih smo veliko delovali na zdravstveno-preventivnem področju, osveščanju o boleznih modernega časa, preventivnih merjenjih krvnega pritiska, odvzemu krvi za različne preiskave, cepljenju proti gripi in pnevmokokni pljučnici, vajah za preprečevanje osteoporoze in urinske inkontinence, različnih preda-
vanjih ... V vzgojo mladih smo se vključili s krožkom RK na OŠ Cirkovce za zdrav način življenja, o strpnosti, medsebojni pomoči, o čuvanju okolja, nudenju prve pomoči v primeru nenadnega obolenja ali poškodbe; letovali so na morju, pričeli smo z zbiranjem denarja za namestitev plezalne stene v OŠ Cirkovce ... Potem je tu še DROBTINICA ob svetovnem dnevu hrane - zbiranje sredstev za prehrano in šolo v naravi za socialno šibke šolarje. Veliko nam pomeni tudi delo s starejšimi. Vsem od 75 let dalje pišemo za rojstni dan. Posebno pozorni smo do bolnih in tistih, ki prebivajo sami. Letno večkrat obiščemo naše sovaščane v domovih upokojencev. Več desetletij smo prirejali srečanje starejših krajanov, zadnji dve leti
pa pomagamo pri izvedbi. Vsa leta smo se odzvali na vse naravne nesreče po vsej Sloveniji. V naši občini smo pomagali pri adaptaciji hiše materi s petimi otroki. V vseh teh letih smo podelili tudi več denarnih pomoči posameznikom. Žal so tukaj vedno večje potrebe, kakor tudi potrebe po najosnovnejšem za preživetje - hrani. Tako se zadnje čase ukvarjamo predvsem z gašenjem ognja, kar pa ima zelo malo skupnega z zdravim načinom življenja, h kateremu stremi uspešen in srečen človek. Ampak mi ne obupujemo. Priključili se bomo novim projektom. Projektu »V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRIČEVO« se bomo pridružili že v kratkem, 31. maja. Z njimi si bomo bogatili naše bivanje.	Povla VeJer
Ravno polje, maj 2014
15
Lovrenški gasilci kupili nov avtomatski eksterni defibrilator (AED)
Naprava na steni pri vhodu gasilskega doma v Lovrencu.
Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah (možnost preživetja se z vsako minuto manjša!), možgani pa začnejo odmirati že prej. Večina zastojev se zgodi izven bolnišnic, ob prisotnosti drugih očividcev. Električni sunek lahko v večini primerov pomaga žrtvi ob srčnem zastoju in prav z napravo AED (avtomatski eksterni defibrilator) in s temeljnimi postopki oživljanja mu lahko damo možnost, da bo živel še naprej. Reševalne ekipe potrebujejo za prihod do 15 minut, lahko tudi več, za ponesrečenca pa štejejo sekunde. Prej kot bomo pričeli z oživljanjem, več možnosti za preživetje ostane. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. V Lovrencu smo AED namestili na steno gasilskega doma zraven dvižnih vrat. Naprava je javno dostopna v posebni zeleni omari in označena s tablo. Uporaba je varna in enostavna, uporablja jo lahko prav vsak! Za vklop je potrebno pritisni zelen gumb in nato nam AED začne dajati navodila v slovenščini, kako ravnati. Sam po sebi AED ne rešuje življenj, ponesrečencu je potrebno dajati masažo srca in umetno dihanje (30 masaž, 2 vpiha). Gasilci smo se v zadnjem mesecu izobraževali, kako ravnati z AED v primeru srčnega zastoja. Izvedli smo že predstavitev naprave za občane, načrtujemo pa še več takšnih dogodkov. V kolikor vas o napravi zanima več, lahko z nami stopite v stik preko elektronske pošte: kontakt@pgdlovrenc.si. Pomni! Človek s srčnim zastojem bo brez pomoči umrl. S tvojo pomočjo in z napravo AED lahko rešiš življenje. Sekunde štejejo!
Uroš Le s kova r
Predstavitev uporabe avtomatskega defibrilator j a za občane
OORK Kidričevo
Pod okriljem PGD Lovrenc na Dravskem polju, kije na zunanjo steno gasilskega doma v Lovrencu namestilo avtomatski defibrilator, je v ponedeljek, 28. aprila, potekala predstavitev oziroma izobraževanje zo občane glede uporabe le-tega.
Udeležencem je postopek oživljanja in rabo oziroma ravnanje z defibrilatorjem predstavil predsednik OORK Kidričevo Tomi Muršec, ki je s poudarkom na praktičnem prikazu k prvemu stiku z omenjeno napravo motiviral prav vse, ki jih je zanimalo, kako lahko na ustrezen način pomagajo in morebiti
celo rešijo življenje sokrajanu ali kakemu drugemu posamezniku. »Pomembno je, da se naprave ne bojite ter da v dani situaciji reagirate trezno in hitro. Veliko lahko k temu pripomorejo tudi takšna izobraževanja oziroma predstavitve, v okviru katerih posamezniki izgubijo predsodke in predvsem strah, ki vse prevečkrat pripelje do tega, da se v krizni situaciji ne znajdejo ali pa se celo obrnejo stran,« je povedal Muršec. OORK Kidričevo deluje kot samostojna enota od sredine lanskega leta. V tem času so člani aktivni na številnih področjih, tako na nivoju osnovne pomoči družinam in posameznikom kot tudi na nivoju ozaveščanja in usposabljanja posameznikov ter ekip na področju nudenja prve pomoči. Samostojno ali v sodelovanju z ostalimi neprofit-nimi organizacijami se lotevajo tudi humanitarnih projektov ter na ta način pomagajo, kjer je to potrebno. »Pomen solidarnosti in humanitarnosti v zadnjem času vse bolj pridobiva na veljavi. Močna in številna skupnost lažje pomaga pomoči potrebnim posameznikom, zato pozivam vse, ki bi želeli pomagati z delom, idejami ali materialnimi sredstvi, da se nam pridružite,« je povedal predsednik OORK Kidričevo.
MT
			
		Občina Kidričevo in društvo "INVALID" Kidričevo vabita na prireditev ob dnevu invalidov in bolnikov občine Kidričevo, ki bo v ponedeljek 16. 6. 2014 ob 14. uri v športnem parku Apače.	
			
16
Kidričevo gostilo Plenum GZS
V začetku meseca aprila smo se članice udeležile svojega prvega tekmovanja v spajanju sesalnega voda v Podgorcih in prejele pokal za tretje mesto, konec meseca pa smo prav tako zasedle tretje mesto z izvedbo vaje z motorno brizgalno v Gerečji vasi, od koder pa smo se hitro odpravile, saj so doma že postavljali majsko drevo. Na stičišču obeh vasi se je zbralo veliko vaščanov, ki so veselo klepetali dolgo v noč. Na večer pred prvim majem je tudi v Mihovcah zagorel kres. Kljub slabemu vremenu smo tisti najbolj pogumni ob kresu vztrajali do konca. Prvo majsko soboto smo članice izkoristile za gasilsko tekmovanje v Žetalah, kjer smo prvič na tekmovanju, ki je potekalo zunaj naše občine, osvojile prvo mesto. S prvim mestom smo prejele ogromen prehodni pokal, ki ima v našem gasilskem domu prav posebno mesto. Na Florjanovo nedeljo smo se udeležili svete maše, ki je letos potekala v Lovrencu na Dravskem polju. Po maši smo se udeležili tudi slovesnosti, ki je potekala ob razvitju mladinskega prapora PGD Lovrenc. Člani in članice sedaj pridno vadimo, saj nas čaka veliko pomembnih tekmovanj. Članice smo se letos prijavile na pokalno tekmovanje GZS, ki je sklop šestih tekmovanj, na katerih sodelujejo ekipe iz celotne Slovenije. Seveda pa veliko časa na vajah posvečamo tudi mokri vaji, saj nas čaka državno tekmovanje. Nezadržno se približuje tudi občinsko tekmovanje, ki
PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO MIHOVCE-DRAGONJA VAS
Pomlad v PGD Mihovce-Dragonja vas
Narava se je prebudila iz zimskega spanja in tudi dogajanje v našem društvu je postalo živahnejše. Z lepšim vremenom smo lahko članice in člani pričeli z vajami tudi na prostem.
ga v našem društvu nestrpno pričakujemo, in upamo, da bomo letos tako uspešni kot lansko leto, ko smo osvojili prvo mesto v kar treh tekmovalnih kategorijah.
Patricija Vindiš
V restavraciji Pan v Kidričevem je bi/a v soboto>, 26. aprila, prva seja Plenuma Gasilske zveze Slovenije, prvič v Podravski regiji, ki so se je udeležili vodilni možje GZS in delegati gasilskih zvez (prisotnih je bilo 98 članov Plenuma).
Delovno srečanje so začeli s pesmijo MoPZ PGD Hajdoše in nagovorom predsednika GZS Jošta Jakše. Predsednik Jakša je nato podal poročilo o izvajanju programa dela GZS za leto 2013 ter obrazložil Letno poročilo za leto 2013 z revizorjevim mnenjem; program dela GZS za leto 2014, ki ga je Plenum prav tako sprejel, pa je predstavil Franci Petek, poveljnik GZS. V naslednjih točkah so bili sprejeti še trije sklepi: sklep za začetek sprememb in dopolnitev Statuta GZS, izbran je bil izvajalec revizije finančnega poslovanja GZS za leto 2014, potrjen je bil sklep Upravnega odbora GZS o črtanju PGD
Paloma Sladki Vrh iz članstva GZS. Zbrane v Kidričevem so nagovorili tudi Darko But, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS, in Anton Leskovar, župan občine Kidričevo. Po odmoru je sledil še slavnostni del Plenuma, kjer so bila podeljena letošnja najvišja gasilska priznanja članom gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne
za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. Priznanje kipec gasilca so prejeli: Ciril Ažman iz GZ Radovljica, Miro Božja iz GZ Bovec in Karli Juhart iz GZ Slovenske Konjice. Dobitniki priznanja Matevža Haceta pa so: Joško Berlec iz GZ Kamnik, Avgust Mlakar iz GZ Krško in Ivan Vidmar iz GZ Goriške Nova Gorica.
Tatjana Mohorko
Ravno polje, maj 2014
17
Nov prapor gasilske mladine
Razvitje novega prapora gasilske mladine PGD Lovrenc na Dravskem polju
Prvi majski vikend je bil za člane PGD Lovrenc na Dravskem polju prav gotovo poseben. V nedeljo smo se na god sv. Florijana zbrali v cerkvi sv. Lovrenca, kjer je bila darovana sveta maša v čast zavetniku gasilcev in patronu proti požarom in poplavam. Letos se nas je zbralo okrog 120 uniformiranih gasilcev iz osmih gasilskih društev, ki so povezana v Gasilsko zvezo Kidričevo.
Po sveti maši smo v gasilski paradi odšli v krajevno dvorano v Lovrencu, kjer smo slovesno razvili nov prapor gasilske mladine PGD Lovrenc na Dravskem polju in s tem zamenjali starega. Gasilski prapor je simbol, s katerim predstavljamo svoje društvo in gasilsko organizacijo nasploh. To so s ponosom, z veseljem in zavzetostjo počeli mladi tudi s starim praporom, ki je bil razvit že leta 1976 in ga je zob časa že pošteno najedel. Zato smo se v društvu odločili, da si mladi zaslužijo prapor, ki bo ob gasilskih slovesnostih in drugih dogodkih v ponos tako njim kot tudi vsem ostalim članom našega društva. Slovesnost so s kulturnim programom najprej popestrili domači pionirji in pionirke, nato pa smo ob zvokih koračnice razvili nov prapor, ki so ga izdelali v delavnici Vezenje praporov Vidmar. Prapor je prevzel predsednik društva tov. Jožef Rezar iz rok župana občine Kidričevo Antona Leskovarja. Predsednik ga je nato predal mlademu praporščaku Dejanu Klajnšku. Sledilo je sprejetje prapora med druščino ostalih, na samem koncu pa še slovo od starega prapora. Rek, da na mladih svet stoji, še kako dobro drži in tega se zavedamo tudi v PGD Lovrenc. Zahvaljujemo se donatorjem, ki so darovali za žebljičke in trakove, učiteljicam iz osnovne šole v Lovrencu, gospodu župniku Karlu Pavlicu za opravljen blagoslov in vsem, ki pomagate uresničevati cilje naših mladih.
Uroš Leskovar
2. Fotofest v okviru 54. Kurentovanja na Ptuju MASKA - SKRIVNOSTNA PREOBRAZBA
"Kultura maske in maskiranja je stara kot človeštvo samo. Koncept letošnjega natečaja pod naslovom Maska -skrivnostna preobrazba je poskrbel, da so udeleženci prispevali zelo raznoliko zbirko fotografij svojega dojemanja in zaznavanja pustne maske.
Nekateri bolj na tradicionalen način, ostali bolj karnevalsko. Oboje pa je pomembno, saj je maska v sodobnem času dobila razsežnost, raznolikost ter zabavno vrednost. Tradicionalne maske, iz katere vse izvira, marsikdo več ne prepozna in pozablja dejstvo, da se je pri njej vse začelo. Zato je letošnja razstava zelo zanimiva, saj so se udeleženci intro-spektivno lotevali pojma maske in njene preobrazbe na različne načine. Prikazana je prav ta dvojnost oz. razkol med tradicionalno in karnevalsko vrednostjo maske," je zapisala Suzana Lovrenko.
Letošnjega 2. Fotofesta v okviru 54. Kurentovanja na Ptuju so se udeležili Aleš Rozman (Mihovce), Kateryna Makogon (Ukrajina), Špela Težak (Ptuj) in Saša Urih (Cikovce). Fotografije za razstavo sta izbrala in razstavo strokovno pripravila Stojan Kerbler, starosta slovenske fotografije ter mojster fotografije, in Suzana Lovrenko, fotografinja. Avtorja Saša Urih in Aleš Rozman sta na lasten način skozi fotografije predstavila svoj pogled na maske. Predstavila sta fotografski zgodbi Kurenture in Stare slike, ki predstavljata kulturno-etnografske like na podlagi dveh različnih konceptov. "Stare slike" prikazujejo cirkovške ploharje na jutro pustnega torka, starinski izgled fotografij pa pri gledalcu ustvarja vtis, da fotografije spadajo v album prababice. V zgodbo so umeščeni člani Folklorne skupine Vinko Korže, ki skrbijo za ohranjanje tradicije. Urihova in Rozman se sicer ukvarjata z grafičnim oblikovanjem in s fotografi-
ranjem dogodkov. Odprtje razstave je potekalo v četrtek, 10. aprila, v galeriji Magistrat, Mestni trg 1, na Ptuju. Fotografije so bile na ogled do 14. maja.
Kulturna Hiša Tete Malčke
Ravno polje, maj 2014
19
Strelsko društvo KIDRIČEVO
Uspešna sezona za pionirje
V	letošnji sezoni so se najbolj izkazali naši najmlajši strelci (pionirji: Ivo Cicmanovič Zimet, Žan Gojkošek, Tilen Vuk, Domen Širovnik, Jan Fridl, Urh Fridl). Skozi celo sezono so dosegali odlične rezultate tako posamezno kot ekipno. Udeležili so se regijskih lig, državne mladinske lige, državnega prvenstva v zračnem orožju.
V	mesecu juliju nas čaka še državno prvenstvo z malokalibrsko puško v Ljubljani, kjer bomo nastopili tudi z ekipo pionirjev, saj imamo velike možnosti za odličje.
Lansko sezono smo imeli državnega prvaka 2013 in upamo, da bomo držali ta naslov še to sezono. Doseženi uspehi:
-	REGIJSKI PRVAKI 2014 (podravske regije)
-	EKIPNO 3. mesto v skupnem seštevku državne mladinske lige (6. kolo)
-	DRŽAVNI PRVAKI 2014 (Laško)
Želimo vam prijetno prebiranje novic tudi na naši spletni strani: www.sd-kidricevo. com.
Gregor Kmetec
V Laškem je 12. in 13. 4. 2014 potekalo 23. državno prvenstvo v zračnem orožju. Naši pionirji so postali ekipni državni prvaki v streljanju z zračno puško. V kategoriji pionirji je tekmovalo 85 tekmovalcev in 16 ekip.
Naši so tekmovali v sestavi IVO CICMANOVIČ ZIMET, ŽAN GOJKOŠEK in DOMEN ŠIROVNIK ter posamezno TILEN VUK.
Skupinska s predsednikom in trenerjem društva.
»Zdrav duh v zdravem telesu« je stari rek, ki pravi, da je dobro skrbeti za svoje zdravje. Tega se zavedamo tudi ženske v naši občini. Zbiramo se v skupini, ki vsako leto od jeseni do pomladi telovadi. Vadba poteka pod vodstvom fizio-terapevtke Brigite Šibila.
Gospa Brigita s svojim znanjem in z izkušnjami skrbi za naše dobro počutje in veselje ob druženju. Letošnjo vadbo smo zaključile s popestritvijo, ki jo je pripravila gospa Nives Korošec iz Topolščice.
Zdrav duh v zdravem telesu
Seznanila nas je z gongi, starodavnimi instrumenti, ki proizvajajo zvoke izven našega zvočnega polja in jih uporabljamo pri meditaciji. Naše druženje poteka ob sredah v šolskih prostorih, ki nam jih vedno ljubeznivo odstopi gospa ravnateljica
Alenka Kutnjak, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Ob tej priložnosti voščimo tudi naši najstarejši članici Dori Mihelič ob njenem osemdesetem rojstnem dnevu, ki ga bo praznovala v kratkem, in ji želimo še veliko srečanj z nami.	Ivanka Kovačič
Na treningu
3.mesto v skupnem seštevku državne
20
Plavalni tečaj v vrtcu Kidričevo
Nestrpno smo čakali dan, ko bomo lahko odšli v toplice čofotat po vodi in si pridobit znanje in spretnosti plavanja. Plavalni tečaj se je tako pričel v ponedeljek, 5. 5. 2014, in je trajal teden dni, do 9. 5. 2014.
V plavalni tečaj so se lahko vpisali otroci, ki septembra odhajajo v šolo. To so otroci skupin Veverice in Delfini. Kar 43 otrok se je vpisalo na plavalni tečaj. Otroke je spremljalo 6 spremljevalk: 4 vzgojiteljice iz obeh skupin, Stanka Novak, Petra Majarič, Lilijana Rumež in Marta Šamperl, ter dve pripravnici, Teja Drevenšek in Amadeja Avguštin.
Naš dan se je pričel z zajtrkom. Ob 7.15 smo odšli v jedilnico, pojedli zajtrk in se pripravili za odhod na avtobus, ki nas je
odpeljal v Ptujske terme. Otroci so bili nestrpni že na avtobusu, saj so komaj čakali, da bodo skupaj uživali v vodi. V toplicah so nas že čakali plavalni učitelji Plavalne akademije Kurent. Podali so nekaj varnostnih napotkov otrokom in spremljevalkam ter otroke pospremili do bazena. Šest plavalnih učiteljev je skrbelo, da so otroci varno uživali v vodi, izgubili strah pred vodo in se ob tem naučili osnov plavanja. Spremljevalke smo pozorno spremljale dogajanje ob bazenu in priskočile na pomoč, če je bilo to potrebno. Preden smo vstopili v bazen, smo se stuširali in v koloni odšli do bazena, kjer so nas čakali učitelji. Dan v vodi se je vedno začel z razgibavanjem, sledile so naloge in igre za razvijanje plavalnih spretnosti, ob koncu pa so otroci imeli prosto in so lahko skupaj uživali. Drugi dan, ko so plavalni učitelji otroke spoznali, so jih razdelili v dve skupini. V prvo skupino so bili uvrščeni otroci, ki so že sami, brez pomoči lebdeli na vodi - naredili t.i. puščico, ostali so bili v drugi skupini. Ure v bazenu so hitro minevale. Učitelji so vaje in igre v vodi popestrili z različnimi telo-
vadnimi in plavalnimi rekviziti. Zaključek plavalnega tečaja so plavalni učitelji popestrili s preverjanjem pridobljenih spretnosti plavanja. Otroci so bili še posebej ponosni, ker so to znanje lahko pokazali v velikem olimpijskem bazenu. Cilj - prilagajanje otrok na vodo in premagovanje strahu pred njo - ki smo mu sledili, je bil v celoti dosežen. Otroci so pridobili še eno čudovito izkušnjo, ki jim bo kasneje v šoli pomagala pri nadgradnji znanja plavanja.
Vzgojiteljica Lilijana Rumež
UNESCO tek
Naši najmlajši iz vrtca, skupina Metulji, so se 14. 5. 2014 na Ptuju udeležili 2. UNESCO teka. Zjutraj smo se skupaj z učenci OŠ Cirkovce z avtobusom odpeljali na Ptuj na mestno tržnico, kjer je bilo glavno prizorišče.
Nismo imeli prav veliko časa, da smo si pritrdili startne številke in čipe, ki so natančno merili čas tekmovalcev. Bili
smo prvi na vrsti. Na startu so zraven nas tekli še otroci iz vrtca Ptuj in vrtca Žeta le. Tekli smo 400 m po progi, ki nas je vodila skozi mestno jedro. Zraven nas so tekli še učitelji iz Gimnazije Ptuj, ki je bila organizator prireditve. Ponosni smo, da sta v cilj med prvimi tremi pritekla kar dva naša otroka iz vrtca. 2. mesto je dosegel Tian Hajšek, 3. mesto pa Anej Skale. Obema čestitamo! Mateja Lampret, ped. vodja
Ravno polje, maj 2014
21
Folklorna revija
OFS VRTEC CIRKOVCE
Z igro, s pesmijo in plesom skozi ljudsko izročilo popestrimo dejavnosti v našem vrtcu.
Z njimi želimo otrokom približati nekatere elemente ljudskega izročila na način, ki jim omogoča veselo, igrivo in sproščeno vzdušje. Tako v vrtcu Cirkovce že sedmo leto deluje otroška folklorna skupina, ki jo obiskujejo otroci od petega leta dalje. Srečujemo se enkrat tedensko vsak petek v dopoldanskem času. V vrtcu je najpomembnejše, da se otroci seznanijo z otroškim slovenskim plesnim izročilom, ki zajema rajalne igre, otroške plese, prilagojene plese za odrasle, ki jih otroci pogosto spremljajo s petjem, na pomoč pa nam priskoči tudi naš harmonikar, gospod Ivan Kojc. Skupina se predstavlja otrokom in staršem v vrtcu ter na raznih občinskih prireditvah. Letos smo se s skupino odpravili na območno revijo
otroških folklornih skupin, ki je potekala v kulturnem domu Rogaška Slatina. Za otroke je bilo lepo doživetje in izkušnja več.	Mentorica Monika Šešo
Zaključek bralnega projekta »JAZ PA BEREM« v vrtcu Kidričevo
V okviru projekta »Jaz pa berem«, ki je potekal v šol. letu 2013/2014 od meseca oktobra do meseca maja, smo želeli vključiti tudi starše, saj se vsi skupaj zavedamo, da je bralna vzgoja v predšolskem obdobju temelj za otrokov jezikovni razvoj in za kasnejše uspešnejše učenje v šoli. Zato bo bralna vzgoja v predšolskem obdobju najbolj uspešna, če bo vključena v različne dejavnosti otrok in njihovo celotno življenje. Če želimo otroka navdušiti za branje, moramo poskrbeti, da se med branjem dobro počuti. To bo prispevalo k temu, da mu bo branje ostalo v spominu kot nekaj prijetnega. Projekt »Jaz pa berem« srno izvedli v 1. in 2. starostnem obdobju ter knjige prilagodili po zahtevnostnih stopnjah. V nahrbtniku, ki so ga otroci tedensko nosili domov, so bile različne knjige, v njem pa je bilo tudi
knjižno gradivo za starše. Vsak teden je eden izmed otrok odnesel nahrbtnik domov in ga v enem tednu vrnil. Doma so člani družine z otrokom knjige prebrali, likovno upodabljali, napisali izjave, komentarje ... Ob vrnitvi pa smo skupaj nahrbtnik pregledali in se seznanili s povratnimi informacijami. Tudi v skupini vsakodnevno prebiramo literaturo. V igralnici imamo knjižne kotičke, kjer otroci listajo po knjigah, si jih ogledujejo in komunicirajo med seboj. Stalni knjižni kotiček dopolnjujemo tako, da si knjige izposojamo v vrtčevski, šolski in potujoči knjižnici.
V	mesecu februarju nas je obiskala potujoča knjižnica z biblio-busom, ki so se ga otroci zelo razveselili. Obiskali smo šolsko knjižnico, v katero se radi vračamo. Ob zaključku projekta smo v vrtec povabili knjižničarko - pravljičarko Liljano Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, ki nam je popestrila ponedeljkovo dopoldne in nas popeljala v svet pravljic in domišljije. S svojo domišljijo in prijaznostjo nam je pokazala, kakšna je čarobna moč pravljic. Čudeži, ki jim otrok prisluhne v pravljici, so zanj v tistem trenutku resnični. Vanje se otrok vživi in o njih razmišlja.
V	pravljicah spoznava, kaj je pravica, krivica, pogum, dobrota, mu daje celovito in raznoliko podobo o človeku in njem samem. Skupnemu druženju in praznovanju ob zaključku projekta je sledila knjižna nagrada za vsako igralnico in za vsakega otroka bralna kazalka, ki so jo v 1. st. obdobju izdelale vzgojiteljice in v 2. st. obdobju otroci sami skupaj z vzgojiteljicama. Pripravili smo tudi razstavo. Upam, da smo s projektom pridobili čim več staršev, da bi brali svojim otrokom že v predšolskem obdobju, kajti prebrati zgodbico, pokazati slikanico, se ob ogledu pogovarjati, to je najmanj, kar lahko podarimo otrokom. Res najmanj je otrokom približati knjigo in jim pokazati, da nas vsako sporočilo ali slika nekaj nauči ali v nas prebudi domišljijo.
Pomočnica vzgojiteljice Suzana Žnider
22
ČISTILNA AKCIJA
Na dan Zemlje, 22. aprila, smo v PE vrtec Kidričevo izvedli čistilno akcijo in očistili okolico vrtca. Sodelovali so vsi otroci. Maskoti ČISTKO in SMETKO sta najmlajše otroke prvega starostnega obdobja pozdravili na ploščadi pred igralnicami, večje pa sta obiskala tudi v igralnicah in jim na igriv način predstavila svojo vlogo v okolju.
•	Otroci drugega starostnega obdobja so se zbrali v garderobi. Nagajiv SMETKO je otroke presenetil s svojim obnašanjem, saj je naredil pravo smetišče. ČISTKO ga je zato pošteno okaral, nato pa sta družno ob pomoči otrok vse počistila. Vsi skupaj so zapeli našo ekohimno. Otroke in vzgojiteljice sta povabila k ogledu načrta čistilne akcije. Za vsako skupino otrok sta imela pripravljeno nalogo:
•	POLŽKI - plastične odpadke iz igralnice odnesejo do ekološkega otoka in ga spoznajo.
•	ŽABICE - papirne odpadke iz igralnice odnesejo do ekološkega otoka in ga spoznajo.
•	ŽELVICE - očistijo del pločnika med vrtcem in gradom.
•	RAČKE - očistijo zelenico ob vrtčevskem parkirišču.
•	MUCE - pregledajo in uredijo zelenico ob ograji šolskega igrišča.
•	STONOGE - očistijo prvi del trim steze - od glavne ceste do šole.
•	ČEBELE - očistijo drugi del trim steze - od šole (ob gramozni jami) do garaž.
•	JEŽI - očistijo zelenico ob pločniku med vrtcem in glavno cesto.
•	VEVERICE - očistijo rob gozda
proti stadionu.
•	DELFINI - pograbijo vrtčevsko
igrišče in večje kamne odpeljejo v zaboj zunaj ograje.
Po seznanitvi z nalogami sta otrokom in vzgojiteljicam razdelila vreče za odpadke in rokavice, da so lahko varno pobirali smeti, ki so jih na koncu akcije še razvrstili v zabojnike na ekološkem otoku.
Naš projekt je k čistemu okolju vrtca in naselja pripomogel le za kratek čas,
ozaveščanje otrok in učenje, kako se ravna z odpadki, pa je učenje za vse življenje.
Vzgojiteljica Jožico Raca
Čistilna akcija
Dan Zemlje
22. APRIL - DAN ZEMUE
Vse premalokrat se spomnimo na Zemljo, ki nas nosi, nam daje vse, kar potrebujemo za življenje, nam omogoča raznoliko bivanje v svojem okolju. Zavedanje, da je naš planet živ in njemu pripadamo tudi mi, nas vodi v dejanja, s katerimi bomo izkazali svojo hvaležnost. Tako smo tudi v vrtcu v Cirkovcah 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, organizirali čistilno akcijo. Otroci vseh starosti so se opremljeni z zaščitnimi rokavicami in vrečkami za odpadke podali po okolici osnovne šole ter očistili naš kraj vseh mogočih odpadkov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo otroke privajali na pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki. Prav tako smo se kasneje pogovarjali še o pomenu varčevanja s pitno vodo in z energijo ter se spomnili gozdnih živali, ki se večkrat srečajo s kakšnim divjim odlagališčem odpadkov.	Vzgojiteljica Vesna Simonič
Ravno polje, maj 2014
Svetovni dan zdravja
Svetovni dan zdravja obeležujemo vsako leto 7. aprila. Svetovna zdravstvena organizacija je letošnje leto posvetila boleznim, ki jih prenašajo prenašalci oz. vektorji npr> komarji, klopi, uši, bolhe...
Zato je geslo letošnje obeležitve »MAJHEN UGRIZ - VELIKA TEŽAVA«. Velikokrat smo že slišali »Zdravje je naše največje bogastvo« ali »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Šele ko zbolimo, se zavemo njunega pomena. Z
učenci 3. razreda smo obeležili svetovni dan zdravja ter izpostavili gibanje kot naravni antibiotik za preprečevanje bolezni. Tako smo ob svetovnem dnevu zdravja pripravili razne štafetne igre, ki so se jih udeležili učenci in učitelji od 1. do 6. razreda. Povabili smo tudi mimoidočo najstarejšo skupino iz vrtca, ki se je prav tako veselo opogumila in sodelovala v štafetnih igrah. Učenci so se lahko preiz-
kusili v tekmovanju s smučmi, prenašanju vode, skakanju z vrečo, štafetni igri z obroči, v znanju košarke in tekmovanju s prevažanjem potnikov s pomočjo vozička, ki je najbolj navdušila učence in učitelje. Po končanih igrah smo bili vzhičeni, saj smo svoje »zdravo« znanje odlično prenesli na mlajše in starejše učence.
Metka Kaiser, OŠ Cirkovce
Lutkovna igra Pod medvedovim dežnikom
V tematskem sklopu »Sonce sije, dežek gre« smo se pogovarjali in spoznavali vreme ter vremenske pojave. Vestno smo spremljali dnevno vremensko napoved. Spoznali in obravnavali smo zgodbo Pod medvedovim dežnikom pisateljice Svetlane Makarovič, se pogovarjali o njeni vsebini, o osebah ter prijateljstvu med njimi. Sledila je likovna dejavnost
- trganka. Nastale so prave umetnine. Otroci so ob tem zelo uživali. Preizkusili so se tudi v dramatizaciji same zgodbe. S pomočjo prstnih lutk so zaigrali zgodbo. Za konec smo pripravili gledališko predstavo. Nekateri otroci so se preizkusili v več vlogah. Uživali so v vlogi igralcev kot tudi gledalcev. Prijetno je bilo opazovati njihovo kreativnost in veselje do igranja.
Marjanca Vindiš
24
Dan šole OS Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dr. polju
Ob letošnjem dnevu šole so učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnične šole Lovrenc na zelo domiseln način predstavili različne športne discipline pod skupnim imenovalcem olimpijskih iger. Navzoče starše in ostale obiskovalce je pozdravila ravnateljica Alenka Kutnjak, zatem pa je parket prepustila učencem. Učenci in njihove učiteljice oziroma učitelji so v predstavitve vložili veliko dela in truda, da so lahko polni dvorani postregli s programom, ki je bil prava paša za oči in ušesa.	MT
Varuh otrokovih dolžnosti
V začetku maja je v prostorih OŠ Borisa Kidriča Kidričevo potekalo zanimivo predavanje Marka Juhanta, soavtorja knjige Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri govori o aktualni problematiki vzgoje.
Tekmovanje iz konstruktorstva in tehnologije obdelav
Regijsko tekmovanje Podravja iz znanja konstruktorstva in tehnologije obdelav je bilo v petek, 11. aprila, v Veliki Nedelji. Na tekmovanju so sodelovali tudi učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. V panogi obdelava gradiv - les sta tekmovala učenca Tilen Vuk in Jaroš Strel, v panogi obdelava gradiv - kovine učenca Filip Petek in Aleš Kacjan, v panogi K3 - reševanje problema s konstrukcijsko zbirko pa učenca Ivo Cicmanovič Zimet in Gregor Predikaka. Gregor Predikaka je v navedeni panogi dosegel prvo mesto in se bo udeležil državnega tekmovanja iz konstruktorstva in tehnologije obdelav, ki bo 17. 5. 2014 v Mariboru.
note so koristne za našega otroka, ter kako otroke vzgojiti v odgovorne in samozavestne posameznike, ki bodo zadovoljni sami s seboj in se bodo znašli v okolju, v katerem živijo. »Otroci vas opazujejo,« je med drugim izpostavil Juhant ter poudaril, da v vzgoji deluje spontanost brez psihološke in pedagoške navlake, torej brez izgovorov za starše in brez izgovorov za otroke. Starši smo otrokom vzgled, če bomo počeli, kar vemo, da je prav, in ne tistega, kar nam ravno ustreza ali je morda modno. Če bomo vestno opravljali najprej svoje dolžnosti, bomo lahko spremljali tudi dolžnosti našega otroka. Otrok mora čutiti, da ga imamo resnično radi. »Še več, čeprav se zdi, da vas vsaj pol svojega življenja ne posluša, morajo to, da jih imate radi, slišati. Dajte in dobili boste takrat, ko ne pričakujete,« je med drugim zapisano v že omenjeni knjigi, ki jo je vredno vsaj enkrat vzeti v roke in prebrati.
X A R U H ^ MT OTROKOVIH
rolžnn* t.
9.
V okviru predavanja, ki je namenjeno tako staršem kot tudi vzgojiteljem in učiteljem, je predavatelj poskušal na zanimiv način, prepleten s humorjem, predstaviti pasti, v katere se lahko kot starši ujamemo, kadar želimo svojim otrokom nuditi preveč in jim v vsem ustreči.
V dobri uri in pol zanimivih primerov iz vsakdanjega življenja, v katerih se je vsak izmed poslušalcev vsaj enkrat tudi našel, so se vrstili odgovori na vprašanja, kot so npr.: kako uveljavljati starševsko avtoriteto, kako ugotoviti, katere vred-
Ravno polje, maj 2014
pppTBsm
V soboto, 10. 5. 2014, je pri OŠ Podlehnik potekalo 16. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih šol, ki gaje organiziral SPV Občine Podlehnik. Udeležilo se ga je 13 osnovnih šol s po štirimi tekmovalci, med njimi tudi učenci OŠ Cirkovce. Ekipo so sestavljali: Aljaž Vavken iz 8. razreda, Urban Erker iz 7. razreda ter Denis Gajšt in Enej Marin iz 6. razreda. Tekmovanje je obsegalo poznavanje cestnopromet-nih predpisov, spretnostno vožnjo na poligonu in ulično vožnjo v okolici šole gostiteljice. Naši učenci so ekipno osvojili odlično 1. mesto in prejeli pokal v trajno last. Med posamezniki pa je najboljši rezultat dosegel Urban Erker, ki je osvojil 4. mesto med vsemi tekmovalci. Učencem čestitam za trud, ki so ga vložili v pripravo na tekmovanje, in jim želim uspešno delo tudi naprej.
Mentorica Jožica Jurgec
OŠ Cirkovce - ekipno prvo mesto TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU
OŠ Borisa Kidriča Kidričevo TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU
Šestnajstega medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu so se udeležili tudi učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Tekmovanje je organiziral SPV Podlehnik, potekalo pa je v soboto, 10. 5. 2014, na šolskih in prometnih površinah v občini Podlehnik. Ekipa OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, ki sojo sestavljali učenci Aljaž Jabločnik, Filip Petek, Simon Sambolec in Gregor Predikaka, se je uvrstila na drugo mesto. Aljaž Jabločnik je zasedel drugo mesto tudi med posamezniki in se uvrstil na državno tekmovanje Kaj veš o prometu, ki bo 31. 5. 2014 v Ljubljani.
Andrej Kodela
OŠ Cirkovce - predstavili smo Evropsko vas
Evropska vas 2014
V soboto, 10. 5. 2014, smo se učenci 7. in 8. razreda s kombijem odpeljali na Ptuj v Minoritski samostan, kjer smo se udeležili Evropske vasi. Učenci različnih šol smo predstavili različne države. Mi smo predstavili Irsko.
Najprej smo pripravili stojnico. Učenci smo si delo razdelili, tako da je vsak nekaj počel. Delili smo plastificirane deteljice, ki so simbol Irske ter prinašajo srečo. Učenke 7. razreda so predstavile turistično agencijo. Našo tržnico je obiskalo veliko ljudi. Imeli smo tudi irsko kavo, ki so jo mimoidoči z veseljem poskusili. Kasneje nam je poslanec Jelko Kacin povedal nekaj o zgodovini irske kave in jo poskusil. Mlajšim obiskovalcem smo podarjali klobučke, katerih so bili zelo veseli. Mnenja učencev:
Grega: Zdelo se mi je zanimivo, ker je bilo drugačno. Ob druženju s prijatelji sem zelo užival. Tudi priprava izdelkov za Evropsko vas se mi je zdela prijetna. Všeč mi je bilo, da je sodelovalo veliko ljudi. Monika: Bilo je res zanimivo. Bila je čudovita izkušnja. Upam, da jo naslednje leto ponovimo na še izvirnejši način. Želim si, da bi tudi drugi učenci imeli priložnost sodelovati na Evropski vasi. Denis: Najbolj mi je bilo všeč, da je bilo
veliko obiskovalcev ter veliko prijaznih ljudi. Naša stojnica se jim je zdela zelo zanimiva ter privlačna.
Mineja: Ustvarjanje izdelkov je bilo zelo zanimivo, kljub temu da je bilo precej dela. Hkrati je bilo zelo zabavno. Bilo je
nekaj povsem novega ter drugačnega. Žal se same Evropske vasi nisem udeležila zaradi bolezni, vendar upam, da bom naslednje leto lahko ponovno sodelovala.
Učenke in učenci 8. a razreda z mentoricama Petro Oblak in Nastjo Bat
26
Natečaj Evropa v šoli
Drugošolko OŠ Cirkovce Jasno Lah je osvojila drugo mesto na državnem nivoju.
Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci vseh razredov naše šole sodelovali v natečaju Evropa v šoli. Nastajali so likovni, literarni in fotografski izdelki. Bili smo zelo uspešni. Kar sedem učencev in učenk se je s svojimi deli uvrstilo na državni nivo. Luka Sagadin se je izkazal na fotografskem področju. Simon Kotnik, Jasna Lah, Gal Žunko, Nina Bračič in Žiga Kokol so ustvarjali na likovnem področju, Žiga Napast pa je prepričal na literarnem področju. Do tega uspeha so učencem pomagale mentorice Tatjana Novak, Jerneja Kuraj, Janja Košar, Metka Kaiser in Marija Jurtela. Drugošolka Jasna Lah je ustvarila likovni izdelek z naslovom "Mladi sporočamo odraslim - Ohranimo Ljubljanski grad" pod mentorstvom Suzane Menoni - Planinšek. Likovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik žirije dr. Matjaž Duh (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru), Stanko Rijavec (OŠ Slave Klavore iz Maribora), Jerneja Herzog in Katja Kozjek Vari (obe s PF Maribor), ocenila kot drugo najboljše na državnem nivoju. Jasna je tako prejela drugo nagrado - diplomo Nacionalnega odbora natečaja, enoletno naročnino na revijo za
otroke in mladostnike, knjižno nagrado društva Bralna značka Slovenije - ZPMS ter rokovnik in pisalo ZPMS. Trije učenci naše šole so se v petek, 9. 5. 2014, udeležili zaključne prireditve natečaja Evropa v šoli, ki se je odvijala v Ljubljani. Tam je Jasna nagrado tudi osebno prejela. Iskrene čestitke vsem našim učencem in učenkam, ki so sodelovali v letošnjem natečaju, ter njihovim mentoricam.
Suzana Menoni - Planinšek OŠ Cirkovce
Ekskurzija nadarjenih učencev v Padovo
V četrtek, 8. 5. 2014, smo se nadarjeni učenci osmega in devetega razreda OŠ Cirkovce in OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega odpravili na ekskurzijo v Padovo. Zjutraj, po nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine, smo odšli na pot. V načrtu smo imeli ogled Verone, zato smo se tja odpravili kar prvi dan. Vožnja je bila naporna, vendar se je splačala, ker je Verona prečudovito mesto.
Peš smo se sprehodili mimo amfiteatra iz rimskih časov, dela rimskega obzidja in mestnih vrat. Ogledali smo si še Julijin balkon, kjer smo se tudi fotografirali. Nato smo pot nadaljevali in se odpeljali proti Padovi. Prispeli smo pozno zvečer in se napotili do hostla, kjer smo prespali. Hostel je bil izven mesta Padova. Po večerji smo se odpravili na sprehod, nato pa smo odšli k počitku. Zjutraj smo imeli v hostlu zajtrk, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v center mesta. Peš smo odšli do šole, kjer nas je sprejela prijazna gospodična, ki nas peljala v mestno hišo. Tam so nam povedali ogromno o dejavnostih, povezanih s šolstvom. Videli smo tudi eno najstarejših univerz na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1222, ter tržnico, kjer smo lahko resnično občutili utrip tega mesta. Odpravili smo se nazaj v šolo, kjer nas je sprejela gospa Margerita, sicer profesorica angleščine, pozdravil pa nas je tudi ravnatelj šole.V šoli smo sodelovali pri dveh urah pouka, in sicer pri angleščini in matematiki. Uri sta bili zelo zanimivi. Po »pouku« smo imeli v šoli organizirano kosilo. Zanimivo pri Italijanih je, da so testenine predjed in nato sledi še glavna jed, tako da so kosila zelo obi Ina. Po kosilu smo si lahko prosto ogledali ulice Padove ali pa se odpravili po nakupih po trgovinah in na tržnico, kjer so prodajali pristne ita-lijanske stvari. Po nakupih smo se peš odpravili še do cerkve sv. Antona Padovanskega, ki je bila zelo lepa. Odšli smo še do največjega
trga v Evropi in tam posedeli ob fontani, nato pa se je začelo naše potovanje nazaj do doma.
Ekskurzija nam bo ostala v lepem spominu in upam, da se bodo tudi Italijani odzvali našemu povabilu v Slovenijo.
Liza Klajnšek, 9. razred OŠ Cirkovce
Ravno polje, julij 2014
27
SOSEDNJI PRIJATELJI KIDRIČEVO
Letošnje leto s sloganom kre-aktivni!
Skupina mladih-Sosednjiprijatelji Kidričevo - v letošnjem letu obeležuje že osmo obletnico skupnega druženja otrok in mladih. Veseli in ponosni smo, da se nam je v zadnjih letih pridružilo kar nekaj novih članov, s katerimi skupaj oblikujemo ideje in realiziramo dogajanje v skupini.
Tako se lahko pohvalimo, da smo lansko leto skupaj pripravili raziskovalno nalogo »Naj bo naselje prijazno mladim« in izdali predstavitveno knjižico, pripravili dejavne poletne dni za otroke in mlade, izdelovali na kreativnih delavnicah ter kramljali na skupinskih srečanjih ... Letošnje leto smo začeli s skupnim izletom - in se z avtobusom odpeljali v Maribor na drsanje v Ledno dvorano in ogled filma v Koloseju - ter s skupinskim srečanjem, na katerem smo oblikovali letni načrt. Zraven mesečnih srečanj v našem prostoru v dvorani v Kidričevem v letošnjem letu pripravljamo sodelovanja s fundacijo V objemu skupnosti Kidričevo in Zgodovinskim društvom Kidričevo. V načrtu pa imamo tudi vključitev v Mrežo prostovoljnih organizacij (Filantropija Slovenija) in sodelovanje z Inštitutom za politiko mladih. Že v tem mesecu pa pripravljamo medgeneracijsko kreativno srečanje
V Župečji vasi smo posadili 20 dreves
V Župečji vasi smo ob cesti od Baumanovih proti transformatorju v nedeljo, 30. 3. 2014, posadili 20 dreves.
Pred dobrimi 30 leti, ko so bile na župeški gmajni izvedene melioracije, je bila v načrtu tudi zasaditev zelenih pasov, ki bi ščitili vasi pred močnimi vetrovi. Žal se to ni nikoli zasadilo. Za drevesa pravijo, »da je bil pravi čas za posaditev pred 20 leti, naslednji pravi trenutek pa je danes.« Menim, da je potrebno pričeti z zasaje-vanjem in si tako vsaj malo ublažiti vetrove v bivalnem okolju, ki so žal vedno močnejši. Prvi korak na tej poti zasaditve smo naredili. S podporo Občine Kidričevo smo posadili 20 belih javorjev. Verjetno se veliko ljudi sprašuje, zakaj ravno to vrsto dreves. O tem smo se pogovarjali že dve leti, odkar je vzklila ideja o zasaditvi. Pogledali smo primere podobnih zasaditev in se odločili. Na spletni strani VVikipedije je za to vrsto dreves zapisano: »Zaradi odpornosti na sol ga pogosto sadijo v mestih in ob ceste, kjer s svojo gosto krošnjo ustavlja sunke vetra, soljenje cest pa temu drevesu pozimi ne škoduje.« Pri odločitvi je delno pripomoglo tudi dejstvo, da je javor medovita avtohtona rastlina. (Vir: Čebelarska zveza Slovenije) V gozdu gospodar načrtuje za dve ali tri
V sadovnjaku bi lahko našle mesto stare sorte jablan, češnje, pravi kostanji, orehi in še kakšno sadje. Tako bi v jesenskem času ob spravljanju kmetijskih pridelkov lahko malo postali in si pobrali še kakšen sadež. Z otroki gremo jeseni večkrat v gozd po kostanje, čez nekaj let pa bi se lahko srečevali v
naših članov in starejših Doma ostarelih Kidričevo, aktivno sodelovanje na dogodku ustanovitve zgoraj omenjene fundacije V objemu skupnosti Kidričevo, ki bo 31. 5. v Parku mladosti, ter pomoč in predstavitev na Mednarodnem sejmu zbirateljev starin v organizaciji Zgodovinskega društva Kidričevo. Med poletnimi počitnicami si želimo tudi letos izpeljati dejavne poletne dni za otroke in mlade pod idejnim naslovom Patrika Komljenoviča - KRE-AKTIVNI, v katere bi načrtovano vključili športne in kreativne dejavnosti, obisk enega od slovenskih kopališč in predstavitev kakšnega društva, ki se ukvarja z mladimi. Veseli smo, ko smo skupaj mladi in skupaj oblikujemo naš
prosti čas, se zavzemamo za nekaj lepega in dobronamernega, se tako na pravi način družimo in stopamo po poteh, ki nas bodo (upamo) pripeljale v lepa in miselno prava življenja. INFO: www. sosednjiprijatelji. webs, com
Žan Jerenko, predsednik skupine
generacije naprej. Podobno je pri drevesih v našem okolju. V tem trenutku, letos ali naslednje leto še ne bo rezultata. Vendar na dolgi rok uspeh ne more izostati. Torej naredimo skupaj še nekaj za naše otroke in vnuke. V naslednjem letu bi želeli nadaljevati z zasajevanjem. Obstaja veliko možnih lokacij za saditev dreves, vendar sta na prvi pogled odprti dve možnosti: ob potoku Potok (vrba, topol...) in ob melioracijskem jarku ob vasi, kjer pa bi lahko zasadili vaški sadovnjak s tematskim pridihom »vračanje h koreninam«.
vaškem sadovnjaku. Čas prehitro beži, tempo življenja je vedno hitrejši, vendar je vse skupaj odvisno od nas samih. Z zasaditvijo vaškega sadovnjaka v Župečji vasi bi naredili veliko dobrega, le malo dobre volje bi potrebovali. Hkrati bi imeli sadovnjak, z leti bi zrastla naravna vetrovna bariera, neprecenljivo pri vsem tem pa je druženje. Z majhnimi dejanji si lahko izboljšamo kvaliteto življenja in k temu lahko prispeva vsak posameznik.
Marjan Bezjak
28

ZAHVALA SPONZORJEM 12. Motozboro Tako pač je, da se lahko motoristična prireditev, ki jo vsako leto organiziramo člani MK Tulipan, dostojno izvede le z obsežnimi finančnimi sredstvi. Poskusili smo zgolj z dobro voljo, pa ni šlo. Bendi ne igrajo zastonj, gospodične, ki zabavajo obiskovalce, prav tako terjajo svoj delež nagrade, seveda pa je treba poravnati tudi stroške za vso hrano in pijačo, ki jo strežemo zvestim obiskovalcem. Da lahko vse navedeno izvedemo tako, kot si zamislimo, pa se je potrebno zahvaliti tudi našim nepogrešljivim sponzorjem! Brez njih prav gotovo ne bi bilo možno izpeljati Tulipanijade v takšnem obsegu, kot jo izvajamo. Zato še enkrat: ISKRENA HVALA VSEM SPONZORJEM 12. TULIPANIJADE!
Žiga MEDVED, predsednik MKT
RECEPT: Ajdovi piškoti
Sestavine:
-	25 dag ajdove moke
-	25 dag narezanih orehov
-	15 dag sladkorja
-	25 dag margarine
-	25 dag rozin
-	4 jajca
-	2 zavitka vaniljinega sladkorja
-	2 zavitka pecilnega praška ali vinskega kamna
-	2 zvrhani žlici kakava
-	1 kozarček ruma
Priprava:
V večjo posodo damo ajdovo moko, pecilni prašek, vaniljin sladkor, sladkor, kakav, narezane orehe, 4 rumenjake, margarino in rum. Vse sestavine dobro premešamo, lahko z mešalnikom, nato rahlo umešamo sneg 4 bel-jakov in na koncu še rozine. Na pekač, ki ga prekrijemo s peki papirjem, z manjšo žlico polagamo kupčke dobljene mase. Naj se ne dotikajo, ker med peko malo narastejo. Pečemo jih pri temperaturi 200 stopinj C 15 minut. Ohlajene spravimo v škatlo, če vam jih domači sproti ne pojedo ...
Namig:
Namesto ajdove moke lahko uporabimo polnozrnato ali pirino moko. Rozine lahko nadomestimo s kokosovo moko ali poljubnimi kosmiči. Piškoti z uporabljenimi sestavinami so primerni tudi za vse, ki uživajo brezglutenske izdelke.
Eva Žunkovič
Prireditev so omogočili:
Občina Kidričevo Zavorovolnica Maribor Reklamni atelje Bobiek - BATIS plus ¿0.0. Îkarl design, Roman Ekart Avtoser vis Dobk Mihovce. Milan Dob« s.p. Mateja Kotnik s.p. Posredništvo pri prodaji JUST Zavarovolnka Triglav Kmetija Kmetec Pongerce Kmetija Lah Pongerce Kmetija Likavec
Bar pri Kostanju, Maja špindler s.p.
E -mont d.0.0. Montaža industrijskih strojev in naprav Robert Pkerijo Klora, Blank a Puklovec s.p. Prodaja pfina, Birso Alen s.p. Bar Cezar, Darja Cesar s.p. Bor pri Koržetu, Barbara Klojnšek s.p. D & J Hlevsko oprema. Cvetka Drobne s.p. SUkople-skorsko delo in lasoderstvo, Damijan Vodon s.p. Kmetija Čelo figa, predelavo mesa in klavnica, Peter 6(0(190 Tipom dLo.o* Družba za trgovino in storitve Maribor Lab Aleš s.p* Predelava mesa in mesarija Gorozd Poumon, Gradbena mehom zorijo Kancler sistemi, hlevsko oprema in mehanizodja Matjaž Kureš, gostilna Kureš Š&olo Žagorstvo Cesar, Zvonko Cesar MZ Design, Mojca Zojiek BI BAR, Sonja Bigec s.p.
Bar Breg, Bar center, Vulkanizerst vo KORŽE d.0.0.
Avtoprevozništvo Robi Dolenc s .p.
MJB gostinstvo, Plevnik Tomoi s.p.
Montai a stavbnega pohištva, Bezj<ok Branko s.p.
Mesorslvo Skodk in MES PUB, Donfe Skodk s.p.
Mesarij« Fingoit, Mesnine štajerske
Mesarijo Spirala, BUKOVO
Frizerstvo Nataša, Nataša Gojkošek s.p.
Monterstvo Sogodin, Anton Sogacfin s.p.
Ptujske pekarne in slašfkarne
Bar Mnkole, Uroš Godec v.p.
Avtolkarstvo Žitnik, David Žitnik s.p.
Kmetijstvo Polonec, Franc Ptoninšek
Krovstvo in Ideporstvo Zlatko Trcko s.p.
Roàinovodstvo MINT, Bistro Gaj
Hladilni sistemi, Beno Kotnik
Kamnoseštvo Žunko d.0.0.
PVC okno HoMer, Marta HoWer s.p.
Kleporstvo in krovstvo, Igor Trflio up.
Guma KOREN, Aleš Koren s.p.
Plastika MEDVED, Simon Peter Medved
Srečko Herlk, dr. Stomatologije
Vulkani zerstvo NOVAK, Joie Novak s.p.
FLUIDIKA - s, d.0.0., prodaja in servis pnevmatski naprav
Varjenje aluminija in INOX, Miran Jut s.p.
Avtoprevozništvo Frangei, Srečko Frangez s.p.
RB servis, Sojk Stanislav s.p.
UNUK Šped, Franc Unvk s.p.
KmetÇo UNUK, Bojan Unuk, Zg. Jablane
Kmetija Strmiek, Milan Stnnlek, Šikole
Euro Globetrode d.0.0.. Kmetijska mehanizacija
Moto Noutika, Zoran Resnik s.p.
Bar Rerny Slovenja vos, Damjan Furman s.p.
Bar Boiko Skorba, Mojco Bene s.p.
Veseli £kot Zlatolicje, Robert Plozar s.p.
Atri Bar Prvj - Breg, Loura Muršec s.p.
AvtoeleJitriko in avtovleka Pesek Zlatolicje, Jože Pesek s.p.
Reseda, proizvodnja, trgovina in svetovanje. Nova vas pri Markovdh
Avtoprevozništvo in gradbena mehanizorija, Darko Dolenc s.p.
Friki Bar, Nastjo levank s.p.
Avtoprovoiništvo Danilo Leljak s.p., Skorba
Avtoprevozništvo Miran Galun s.p.
Gstilnka Antolič, Marko Antolk s.p.
Oglasi SE Ročunovodstvo, Romana Potoùiik s.p.
Frizerstvo Lidija Korez s.p.
Pihmont d.0.0* Inženirske storitve
MARK 69, Perger Marko s.p.
Montoža pohištvo, Branko Rodošek s.p.
MD Media, Oglaševanje in reklame
VM Vir ura 1L0.O.
ROMIK d.0.0. Montaža in prodaja (Moštva, ZG. Kvngoto Bazensko tehnika, Davorin Vezjak s.p* SP. Kungota Zupanic Zdravko, SVEÔLRSTVO in PIROTEHNIKA LIVOLES, Ivan Lozinšek s.p. Bar Vogal Šikole
Pomoroma d.0.0* LED OGLAŠEVANJE

Ravno polje, julij 2014
29
Že sedmič Veselo na jožefovo
Jožefovo ima v naših krajih bogato tradicijo, saj je bilo nekoč praznovanje godovnih zavetnikov veliko bolj prepoznavno in čaščeno kot praznovanje rojstnih dni. To lepo tradicijo že sedem let ohranjajo muzikanti s harmonikami - Veseli Jože ki iz K D Franceta Prešerna Videm pri Ptuju.
Tudi letos je glasbeno-humanitarno prireditev Veselo na jožefovo gostila dvorana Pan v Kidričevem, ki je bila 15. marca polno zasedena. Organizatorji pa so del letošnjega izkupička od prireditve, dobrih tisoč evrov, že izročili družini Čuček - Veljkovič iz Brezovca v občini Cirkulane. In zahvaljujoč se tradiciji ob praznovanju jožefovega so videmski Veseli Jožeki na odru gostili številne glasbene prijatelje, ob njih pa še plesalce FS Bolnišnice Ptuj, članice Društva kmečkih žena Dornava ter zeliščarja Stanka Zemljaka s članicami Društva zeliščarjev velikonočnica Ptuj. Prijetno pa je bilo tudi v družbi nekaterih posebnih gostov prireditve, med katerimi je bil letos tudi kidričevski podžupan Milan Strmšek.	Tatjana Mohorko
ZGODOVINSKO DRUŠTVO KIDRIČEVO zdk@gmail.com
MEDNARODNO SREČANJE ZBIRALCEV MILITARIA WW I K. u. K. Sternthal 1915
PRODAJA, MENJAVA, NAKUP, OGLED, VOJAŠKIH IN OSTALIH STARIN
(uniforme, staro orožje, oprema, odlikovanja, značke, numizmatika, filatelija, razglednice, fotografije, knjige, gramofonske plošče, starine...)
NEDELJA, 8. 6. 2014, med 8. in 15. uro
V Športni dvorani Kidričevo (pri Ptuju), zraven OŠ Borisa Kidriča, Kajuhova ul. 10, Kidričevo. Informacije in rezervacije:
Aleksander Kumer (tel.: 031 376 581) ali Boris Bavdek (041 757 470) ali upravnik Športne dvorane Kidričevo (tel.: 02 787 21 50).
SPREMLJEVALNI PROGRAM:
Prireditev poteka v sklopu občinskega praznika Občine Kidričevo.
Brezplačna vožnja s turističnim vlakcem in voden ogled turistično- zgodovinske
poti po taborišču Sternthal iz I. svetovne vojne,
ogled 3D filma - taborišča Sternthal 1915-1918,
zunanji ogled dvorca Sternthal v Kidričevem iz druge polovice 19. stol.,
predstavitev Slovenske vojske,
predstavitev Strelskega društva Kidričevo z možnostjo preizkusa v streljanju s športnim orožjem na laserskih tarčah.
OBVESTILO!
Po veljavnem Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 61/00 in 73/04) lahko orožje nabavite samo na podlagi nabavnega dovoljenja (dovoljenje za zbiranje), ki ga izda upravna enota, v kateri bivate. Opozarjamo vas, ne kupujte ali prodajajte orožja brez ustreznih listin!
Po Zakonu o orožju med orožje ne štejejo: sablje in bajoneti, dekorativno orožje,
orožje, kije trajno onesposobljeno in ima zato ustrezno listino, dokazljivo prazna neeksplodirana ubojna sredstva.
¡seli Jožeki so se letos predstavili z novimi skladbami, ki jih fe za skupino napisal mentorjn član zasedbe Denis Godec.
Foto: Brane Kolednik
30
(KKjfcj
SLOVARČEK AMISTAD - ameriški film Stevena Spielberga (1997), AULARD - francoski zgodovinar (Alphonse, 1849-1928).
BUKEFAL - bojni konj Aleksandra Velikega, FABRI - hrvaška namiznoteniška igralka (Dubravka), MIDI - moda srednje dolgih kril, NILGAV - indijska volovska antilopa, RORO - ladja za prevoz tovornjakov.
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 31. 6. 2014. Sponzor nagradne križanke je Pizzeria Klara iz Jablan.
Srečni izžrebanci iz prejšnje izdaje glasila so: Matilda Hertiš, Župečja vas 12, 2324 Lovrenc na Dr. polju, Srečko Kaker, Lackova 7, 2325 Kidričevo in Terezija Verblač, Kajuhova 11, 2325 Kidričevo.
Ras/no polje, maj 2014
31
^(KONIČNE nmOHlHf
PL0HL
- ročna izdelava, servis - poučevanje inštrumentov (I0€ / 60 min)
(diatonična in klavirska harmonika, klaviature, kitara, bariton)
HARMONIKA PLOHL 380*200,37 + 3
MODEL LEX	I MODEL MUZIKANT |	| MODELVIRTUOZ
1.699,00 €	1.999,00 €	2.350,00 €
* S	X J	IIH Bil S i
NUDIMO RAZNA OBROČNA PLAČILA
Damjan Plohi s.p. Lovrenc na Dr. polju 81 a, 2324 Lovrenc na Dr. polju
Tel.: 00386 51 425 128 www.harmonike.plohl.si