Estetika slovenske arhitekture.
Jože Karloviek — Ljubljana.
Tajinstveno, preprosto in ljubko se zrcali naša kmečka hiša,
ki stoji sredi širnega polja in jo obdajajo vrtovi, zasajeni z bujnim
drevjem. Toda marsikdo je prepričan, da Slovenci sploh nimamo
svojega sloga, v katerem bi lahko gradili svoja poslopja in bi se
v njem kazalo naše čustvovanje. Dostikrat se misli, da je naša
kmečka hiša tako skromna in siromašna, da ne premore nobenih
izrazitih oblik in okraskov, s katerimi bi se ponašala in ki bi
uveljavili domačo arhitekturo
Kar čudno se nam mora
zdeti, kako da ne bi dali Slo-
venci v teku svojega dolgo-
trajnega življenja svoji hiši
posebnega izraza, ko imajo
vendar svoje navade in po-
trebe in svoja čustva. Prav
tako se naša pokrajina bolj
ali manj razlikuje od ostalih.
Kadar si je naš kmečki člo-
vek hotel postaviti svoj dom,
gotovo nii šel osnutkov iskat
v tujino, temveč gradil ga je
po svoje, kakor mu je prijalo
in kakor je bilo primerneje
razmeram, v katerih je živel.
Za zgradbo hiše je porabljal
gradivo, ki mu ga je nudila
narava v neposredni bližini,
medtem ko je dal hiši takšno
obliko in takšno lice, kakršno
je najbolje ustrezalo njego-
vemu okusu. Da nismo spoznali, kako lepa je slovenska hiša,
že mnogo prej, je bilo krivo to, ker se nismo znali poglobiti in
umisliti v bistvo naše arhitekture. Iskali smo namreč vedno
izraza in stavbenih elementov, ki jih imajo tuji slogi, tudi na
naši hiši.
Jože Karlovšek
66 Jože Karlovšek, Ljubljana:
Pri razvoju slovenske arhitekture je treba upoštevati tudi to,
da prodira še slej ko prej staroslovanska kultura v naše sodobno
življenje. Prvotna naša domovina je bila v Zakarpatju, od koder
smo prišli v dandanašnje slovenske pokrajine za časa, ko so se
preseljevali narodi, ter se nastanili v njih. Zato moramo pro-
učevati prvotno in sedanjo našo pokrajino in človeka v njej, ker
sta vplivala oba na razvoj naše arhitekture. Pri tem razvoju pa
so bili velikega pomena seveda še razni zunanji tuji vplivi, ki jih
je naš narod po svoje pojmoval in primerno prikrojeval.
V južnem evropskem kulturnem krogu je prevladoval kot
glavno gradivo kamen, ki je dal bistven izraz klasični stavbi.
Estetska stran arhitekture je obstojala v tem, da so bili noseči in
nošeni členi v plemenitem preračunjenem razmerju. Stene so na
površini razdeljene s statično smiselnimi členi, ki se združujejo
v tektonsko skladnost. S tem postane stena plastično slikovita
s poglavitnim arhitektonskim členom — stebrom. Pri bogatejših
poslopjih lepšajo poedine člene često ornamenti, ki so povzeti
po naravi in stilizirani v idealistični obliki ter prilagođeni svojemu
predmetu. Podani so plastično, ker so se pač razvili predvsem
na kamnu.
V severnem kulturnem krogu Evrope se je les prvotno naj-
rajše uporabljal, ker je nudil zbog severnega mrzlega podnebja
najboljšo snov za gorko bivališče. Proti vremenskim padavinam
je služila strma streha, na katero se je polagala velika pozornost.
Naprava lesenih sten je bila v kladni zvezi in sicer tako, da so
se polagala lesena bruna vodoravno drugo na drugo ali pa po-
stavljala navpično drugo poleg drugega. Zadnji način je bil po-
sebno priljubljen pri Normanih in stavba je dobila s tem po-
končni in višinski izraz.
Lahka obdelava lesenega gradiva in severnjaški spiritualizem
sta razvila ono staro fantastično - geometrično, pozneje živalsko
ornamentike, ki jo občudujemo še dandanes. V njej se zrcalijo
severnjaški duh, tehnika in moč. Okras deluje na arhitektoničnih
členih ploskovno, jih prepleta in podreja abstraktnemu redu tako,
da se končno okras združuje s predmetom v enotnost. Obilno
okrašena stavba ne učinkuje več tektonsko, kjer bi se izražala
predvsem nosilnost v idealnih razmerjih, temveč do izraza pride
dekorativizem in gospodujoč izraz.
Kljub temu, da tvori Slovenija nekako središče glavnih kul-
turnih krogov, vendar opažamo, da prevladuje globlje pri nas
Estetika slovenske arhitekture.
67
SI. 1. Gorenjska hiša
Foto Kune
kulturni krog iz vzhoda. Ako pride v poštev na jugu humanizem,
na severu spiritualizem, vlada na vzhodu predvsem naturalizem.
Že v predzgodovinskih dobah so se vzhodni narodi bavili po-
večini s pastirstvom in poljedelstvom ter bili zaradi tega vedno
v dotiki z naravo. K tem narodom prištevamo tudi Staroslovane,
pri katerih se je razvilo namesto trgovskega in osvojevalnega
mirno življenje. Umetnost se je izživljala v liričnem čustvovanju;
s priprostimi ter naravnimi motivi hoče doseči občuten in sliko-
68 Jože Karlovšek, Ljubljana:
vit učinek. Ta izraz opažamo predVsem v naših starih srbskih,
ruskih in drugih katedralah, ki učinkujejo z mnogoštevilnimi
kupolami in stolpiči ter raznovrstnim gradivom pravljično in
pesniško.
Naša slovenska kmečka hiša se je s kulturnim napredkom
čedalje bolj izpopolnjevala in boljšala, zakaj med nami so se
širile tudi dobrine sosednih kultur, ki jih je pa naš človek po
svoje pojmoval ter prikrojeval po svojih potrebah in svojem
okusu. Naš dom se je razvijal od preproste in stvarne stopnje
do svojega razcveta. Sestavni deli so se razbohotili in dosegli lepo
skladnost s prijetnim videzom.
Da je naš človek vobče poljedelec, se opazi že na njegovem
domu, ki je najože zvezan z naravo. Stavbo prilagodi estetično
prostoru in okolici ter jo poveže s praktičnim vsakdanjim živ-
ljenjem. Kaj lepo odmeva to iz slovenskih narodnih pesmi. n. pr.:
V logu hišico mam,
ima dva cimra in hram...
Krog hiše lep gankec imam,
prav daleč se vidi od tam ...
Pred hišo lep vrtec imam,
ki z lepim je drevjem obdan...
Pred hišo lep garček imam,
prav lepo je z rožam obsjan ...
Pred hišo na klopi sedim,
natlačim tobak in kadim ...
Narodne pesmi ne opevajo zgolj hiše, nego celotno razpo-
loženje, ki ga obdaja narava. Polje, cestica, sadovnjak, vrt, lipa,
trtica, klop, rože, hodnik itd., skratka vse je združeno v lepem
soglasju. Zaradi tega gleda naš človek na svoj dragi dom vedno
v zvezi z okolico. SI. 1.
Slovenski hiši ne služi konstruktivna ali namišljena tektonika
za ono lepoto, kakor jo ima na primer južna, temveč hiša se
ponaša slikarsko z lepim ploskovnim soglasjem stavbenih elemen-
tov, kakor strehe, zidane in lesene stene, opaža hodnika, večjih
odprtin, močnih senc itd. Vse te ploskve so podane slikovi,to v
različnih enakomernih tonih, ki pa se vendar menjavajo v ličnih
odtenkih spričo naravne barve gradiva. Temneje poslikan pod-
stavek, olcna, vrata, razne odprtine in drugi praktični stavbeni
Estetika slovenske arhitekture.
69
SI. 2. Vhod v kmečko hišo
SI. 3 Hiša v Homcu pri Kamniku
70 Jože Karlovšek, Ljubljana:
Členi so motivi, ki požive z močnejšim barvnim tonom večje svet-
lejše ploskve. To je tisto bistvo naše arhitekture, s katerim se
odlikuje naša stavbna estetika. Tu ne prihaja v poštev klasična
plastika in tektonika s profiliranimi členi, nego učinek večjih
barvnih ploskev, katere poživljajo posamezni manjši deli hišnih
elementov s svojim tonom nekako tako, kakor krase v slovenskem
ornamentu motivi na ploskvi. Vsa stavba prehaja nato s svojo
slikovitostjo ubrano v naravno okolico.
Nekatere tuje lesene hiše poudarjajo svojo konstrukcijo, ki
jo še olepšavajo z raznimi profili in izrezljanimi okraski. Na-
sprotno pa pokriva pri naši stavbi mirna ploskev opaža vso
sprednjo konstrukcijo balkonov, podstrešja itd SI. 1. Balkoni se
vidijo zavoljo tega tako, kakor bi viseli v zraku, a velika streha
navidezno tlači spodnji del stavbe. SI. 3. Pri zidani hišii ne priha-
jajo kamnitni okvirii pri odprtinah in ostali zidci toliko do tek-
tonskega poudarka; ž njimi se marveč ustvarja nov barvni ukrasni
okvir ali rob. Okviri tvorijo lep prehod in okras med steno i,n
med okni, vrati, stenskimi slikami itd. Ožji in širši pasovi ali
zidci razkosavajo tako rekoč večjo ploskev na več delov, kakor na
primer srednji zidec pri enonadstropni hiši. SI. 5. Enobarven široki
rob podstavka posreduje zvezo med zemljo in stavbo, strešni pol-
krožni zidec pa veže steno najpreprosteje in najlepše s streho.
Večkrat je na čelni strani zidane hiše glavni zidec, ki loči spodnji
del stene od strešnega dela, pokrit z opeko, kar daje močnejši
barvni poudarek. Pri belo poslikani steni so podani okviri in pa-
sovi v naravni (kamnitni) sivkasti ali motni zeleni barvi. Pri
lahno rumenkasti steni, ki, ima s to barvo tudi za nas drug značilen
stenski ton, so zidci, okviri itd. običajno poslikani belo. Podsta-
vek je sivkast ali modrikastočrn.
Najlepši ornament na stenah so okna, porazdeljena tako
estetično in ritmično na njej, da se stene uveljavljajo še vedno
kot lepa ploskev. SI. 5. Okno je sestavljeno iz več členov, kakor
polkenc, okvira iz kamna ali ometa, omrežja in rož v cvetličnih
lončkih. SI. 4. Vse skupaj je slijkovito okrasje, ki sestoji iz
naravnih uporabnih motivov in ob enem lepša enolično steno.
Polkenca so poslikana rjavkastordeče ali tudi cinobrastordeče,
na temnejši leseni steni pa skupno z okenskim okvirom belo, da
je barvna razlika večja od sten. Omrežje je sestavljeno po na-
vadi iz različno (baročno) zavitih ali ravnih palčič, tvorečih ne-
kako ploskev — kopreno, ki jo krasijo aplicirani posebni motivi.
Estetika slovenske arhitekture.
71
kakor srce, krog, zvezda, monogram, cvetke itd. Pri tujih omre-
žjih pa je to baš narobe, zakaj okras je podrejeno zvezan s kon-
strukcijo v popolno enotnost. Omrežje je poslikano belo ali
sivkasto, posamezni krasilni motivi pa tudi rdeče. SI. 4.
SI. 4. Okno na hiši v Domžalah
Enako kakor okna, prodirajo steno še vrata, posebno pol-
krožna, z občutkom, da dobe lepo mesto v njej. SI. 2. Vrata
imajo pogosto naslikan ali kamnit okvir, da napravljajo lep
arhitektoničen in barvni poudarek med steno in lesenimi durmi.
Krila vrat so obita z deščicami v vodoravni, korakajoči, zvezdnati
ali drugi obliki. Kadar imajo vrata polnila, so okrašena z rezljano
ornamentiko. Glavni motivi so romb, zvezda, rozeta, rastline v
vazah, ptičice itd.
Kjer je v stenii praznina, se ne napravi slepo okno, temveč
se naslika kakšna sveta podoba ali pa se naredi vdolbina za božji
kip. Sem ter tja se dobe tudi na vrhu stene naslikani pasovi ali
obrobi (bordure) v obliki vencev ali geometričnih vzorcev, na
vogalih pa naslikana rustika v rdeči in črni barvi. Namesto kam-
nitih profiliranih okvirov in zidcev ali naslikanih obrobov in
pasov imajo nekatere hiše značilne ploščnate okraske iz ometa,
ki lepotičijo zlasti njih okna, vogale in glavni venec.
72
Jože Karlovšek, Ljubljana:
Kolikor je konstruktivno lesovje, kakor špirovci, lege, strop-
niki itd., pri napuščih vidno, ni okrašeno, temveč tvori že samo
po sebi za nas dovolj ukrasno členkovitost s svojim naravnim
ogrodjem. Leseni hodniki, ki so pri hišah bodisi lepotnega, bodisi
porabnega pomena, so polepšani na nekaterih posebno vidnih
mestih z izrezljanimi deščicami. SI. 1. Toda le-té niso reliefno ali
pa vedno tako izrezane, da bi bila deščica potem okrasni motiv v
SI. 5 Hiša pri Kamniku
obliki stebrička, ampak okrasek nastane tako, da se izrežejo med
dvema deščicama razlipni motivi, ki s temnim tonom ozaljšajo
leseno ploskev. Prav tako so poživljeni strešni čelni opaži z izre-
zanimi motivi, ki propuščajo hkrati svetlobo na podstrešje. Za
motive se uporabljajo krogi, kvadrati, zvezde, srca, kelihi, mon-
strance, cvetke itd. Kakor na steni okna, tako prodirajo tudi na
opažih večje odprtine, ki s temnim ozadjem slikarsko učinkujejo
in imajo često občuteno oblikovane obrise. S strešnim napuščem
ali čelnim opažem je ograja hodnika zvezana s profiliranimi ste-
brički, ki učinkujejo na tem mestu kot posebno poudarjen ukras-
ni člen. Kakor na oknih so tudi na hodnikih često rože, med
katerimi je zlasti priljubljen gorenjski nagelj, ki z bujno rastjo
in obilnim cvetjem hišo poživlja in zaljša.
Da se oblaži velika streha ter da nima stena na pročelni strani
na vrhu preostrega zaključka, je priljubljen čop. Trikotna ali
trapečna zidana stena pri strehi, na čelni strani hiše, ima na
Estetika slovenske arhitekture. 73
vogalih odprtinice v obliki krogov, zvezd, src, rombov itd., skozi
katera dobiva podstrešje svetlobo in ki so obenem stenski okrasni
motivi. Te odprtinice so predeljene z razno obdelano strešno ali
zidno opeko, ali lesom, v najrazličnejših lepotnih likih, kakor
zvezdami, rozetami, žarki, kolesi itd. Pri novejših hišah, kjer niso
potrebne navedene odprtinice za svetlobo, pa imajo takšni motivi,
narejeni iz malte in poslikani, zgolj polepševalen pomen.
Slamnata streha, porasla često z mahom, daje srebrnosivka-
sto ali rdečkasto barvo, ki se lepo ujema z barvo lesene hiše.
Streha, krita s svetlordečkasto ali rjavkasto opeko — bobrovcem,
napravlja prijeten, miren vtis z zaokroženimi zobci. Naraven
sivkasti škriljasti krov se čedno podaja nasproti beli ali rumen-
kasti zidani steni. Najlepše pa pride leseni podstrešni opaž do
svojega izraza pri stari hiši, kadar je osenjen gorko rdečerjavo
— zlatožamasto od žgočega sonca in dima, ki se kadi s pod-
strešja.
Iz povedanega se vidi, da je stvaritelj naše hiše jako previden,
kadar uporablja ornamente, ki jih namešča samo tam, kjer se
utegnejo res podajati. Napačno je, če se daje naši hiši nepotreben
in obilen okras, ker se kvari/ z njim baš namen, doseči sloven-
sko občutje. Če zasledujemo načelo sodobne arhitekture, opazimo,
da se naše stavbarstvo precej ujema z njim, ker vsebuje skoraj
vsa njegova glavna pravila.
Sodobna arhitektura se je oblikovno povrnila k svojemu bi-
stvu, to je k smotru, ki ustreza namenu in pristnosti gradiva.
Pojavlja se osnovna stvarnost in zavrača se vsak okras, ki ne
izvira iz potrebe predmeta. Stavba je v najožji vezi z naravo in
prihaja vezano v okolico. Vsa noseča in nošena konstrukcija je
skrita v steni, kar se je doseglo posebno z uvedbo železobetona.
Slovenci imamo svoj izrazit slog, ki se ujema s sodobno splo-
šno stavbno mislijo. Zato se poglobimo v lastno zemljo in v
našega duha ter ustvarjajmo po svoji volji in pameti, ne pa po
zapovedih vnanje kulture. Ne silimo se s tujo arhitekturo, kajti
naša umetnost mora postati neprisiljen rezultat našega življenja.
Slovenski narod, kakor tudi ostali slovanski narodi so duhovno
domala neizrabljen odnosno zdrav rod, ki ga čaka še cvetoča
doba.
74 Jože Karlovšek, Ljubljana: Estetika slovenske arhitekture.
Résumé.
Zur Ästhetik der slovenischen Volksbaukunst.
In dem vorliegenden Aufsatz versucht der Verfasser einige Wesens-
züge des slovenischen Volksbaustils zu beschreiben und klarzumachen.
Einleitend wird das kulturelle Gebiet Sloveniens einerseits gegen die
Holzarchitektur des Nordens, andererseits gegen die Steinarchitektur
des Südens abgegrenzt. Der Verfasser sieht das baukünstlerische Schaf-
fen des slovenischen Volkes durch starke Fäden mit dem Osten ver-
bunden, wo die Urheimat der verschiedenen Stämme lag.
Die Grundriss und Raumtypenfrage beiseite lassend, beschränkt
sich der Verfasser auf die Analyse der äusseren Erscheinung des slove-
nischen Bauernhauses, vor allem also auf die Augestaltung der Haus-
und Dachaussenseiten. Man kann hier dieselben Prinzipien wahr-
nehmen, die auch für das slovenische Volksornament als solches
Geltung haben. Die Tektonik des Südens kommt in dem aus Stein
hergestellten Unterteil des Hauses nirgends zum Vorschein, ebenso
fehlt das Charakteristische der nordischen Holzarchitektur. Die
Gliederung der Wand, das heisst, die Verteilung der einzelnen Öffnun-
gen wie Tür, Fenster usw. in der Wandfläche, erfolgt einerseits nacli
rein malerischen, andererseits nach poetischen Rücksichten. Der
Eindruck, den das Ganze sowie die Einzelteile auf das Gemüt und Auge
machen, ist durch die beiden Wirkungen gekennzeichnet und ist in
höchstem Masse stimmungsvoll. Diese dekorativ-malerische und poeti-
sche Art kommt auch in den vielen ornamentalen Formen und Einzel-
heiten, die an dem Aussenkörper des Bauernhauses ihren Platz, finden,
zum Ausdruck. Nicht minder treu folgt diesen Gesetzen die Ausgestal-
tung des Daches, sowie die Bemalung der Wände.
In Einzelheiten ist zu bemerken, dass grössere leere Flächen kaum
geduldet werden; ist dies irgendwo der Fall, so wird an die Wand
gleich ein Wandgemälde angebracht; wo grössere Partien des Holz-
gerüstes zum Vorschein kommen, werden sie durch ornamentales
Beiwerk verdeckt, die kahlen Gitter in den Fenstern mit Apliquen
versehen usw. Die Brüstung der langen Holzgänge wird weder als
tektonische Wand noch als unbelebte Fläche aufgefasst, sondern
ornamental-dekorativ gemustert; dabei ist es charakteristisch, dass
durch die ausgesparten Teile der dunklen Holzwand die weissbemalte
Fläche der Hauswand als Muster erscheint, das sich von der dunklen
Umgebung auf eben dieselbe Art abhebt, wie dies in den ornamen-
talen Werken der slovenischen Volskunst der Fall ist.
An Hand der Ausführungen des Vf. über diese sowie über viele
andere Einzelelemente des volkstümlichen Bauens gewinnt man das
Bild des genug scharf ausgeprägten slovenischen Volksbaustils.