•..h",.....cinvncvA firm A »
-"..r-" oliUvliJnolUi DUM. v;. r1
Odgovorni vrednik: An t. Jane/Jr. V četvertek 18. novembra 1852.	III. leto
J) o b r a m i s e I.
£5erce moje, kraj tugobe — Stoka mi bez upanja, Mater dobro obžaluje. Išče vedno re.šenja ; Kamor mislim, konec žalni Se mi vidi — mora bit ; Krepki upi drugov mojih Zdijo se mi prazni svil.
Misli tužne mi gorijo Sladne — srečne — je ne bo? Ce mi tudi — ah, zablisne, Ko rodi se, vem za njo: Alj kak kaplja se v nezmernem Morju bez sledu zgubi, Tako duše misel sladka V morju tužnih se skadi !
Kobilica.
(Dalje.)
It
«akor mu je kobila rekla, tako je storil. Šel je, dobil je hrast, meč i moža, ki mu je glavo odsekal, ključ vzel, skalo odklenil i otroke po ovce izgnal, ki so mu jih kmalo vse prignali. Zapre skalo, vzame ključ i žene donili. Ker je pa že pozno bilo, mu reče ovčar, da mora pred domu goniti, da bo mogel ovce prešteti, da nobene ne inanka i gospodar hud ne bo. Drugo julro žene na drugo loko, i kakor se trudi, da bi opoldne po južini ne zaspal, le zaspi kakor pervi dan i vse ovce zgubi. Spet gre h kobilici, spet mu ravno tako soveluje druzega moža ubiti i drugo jamo odkleniti. Spet on tako stori, ubije druzega moža, odpre drugo jamo, izžene druge otroke po ovcah, ki so mu jih berž berž spet prignali, da nobene mankalo ni. Ker je pa tudi danes tako pozno domu prignal, kakor včeraj, je bil ovčar zlo nevoljin i žugal je ga iz službe djati, ako bo spet jutri tako pozno prignal. Tretje jutro žene. Spet se mu taka zgodi, ko včeraj i predvčerajšnem. Spodi ga ovčar. Kaj mu je početi? K kobilici si ne upa več tako pogosto hoditi, si misli, da bi vtegnila že nevoljna biti, da jo koj naprej nadleguje. Gre ledaj i pride do kraljevega gradu. Prosi službe i kuhar ga vzame, da bi mu drevä nosil, pometal i druge male reči opravljal i pri kuhi pomagal. — Imel je kuhar enega dne potreben opravek i mogel je od doma iti. Naroči toraj njemu zajterk skuhati, ker je mislil, da ga ravno skazil ne bo. Mladeneč je vse obljubil storiti, i kuharju rekel, se nič ni treba bati, bo že skuhal, da bo prav i brez škode zanj i zase. Ni kuril, ne druzih reči pripravljal, temuč, kadar je čas prišel, zajterk na mizo dati, je
razgernil pertič i naj boljši zajterk, ki se napraviti more, je bil zgotov-ljen. Kralj i njegove tri hčere so jako hvalile i djale, da še niso nikoli tako dobro kuhanega jedli. Odslej je kuhar večkrat njemu kuho prepustil i Vselej so tačas jedi naj bolj hvalili.
Kraljeve hčere so bile že odraščene i pripravne za možitev. Očeta kralja so že tudi leta magala i sklenil je naj starjo omožiti i nje možu kraljestvo prepustiti/ Povabil je kraljeviče od vsih krajev, da naj pridejo persten snemat, i kdor ga v pervie sname i na sulici obderži, tistega bo kraljičina i kraljestvo, Mladenču je hči nekaj všeč bila, nekaj ga je pa tudi kraljestvo mikalo. Misli, kaj je storiti, i gre na loko, kjer se je kobilica pasla, ker mu je bila takrat zastracala, da naj jej pride povedat, kadar se bo kej novega zgodilo. Povč jej, da meni kralj staršo hčer omožili, i kdor bo persten snel, tistega bo ona. Pravi: Ali bi ne mogel jaz perstena sneti? Kobilica: O prav lahko. Pojdi, in odpri tisto skalo, ki si jo pervi dan, ko si ovce pasel. Dobil boš na meslu otrok polno vojakov. Dali ti bodo vso kraljevo opravo i naj lepšega konja. Ti si odveži lase, i skusi, da bolje pri zadnjih prideš, kadar se bo snemanje začelo. Silili le bodo, da pervi poskusiš, toda brani se en čas, potlej pa le pojdi, i persten boš brez vsega truda lahko snel i na sulico vjel. Storil je, kakor mu je kobilica rekla. Sel je v pervo skalo, odperl jo s ključem, i dali so mu vojaki tako lepo kraljevo opravo, da je nima pod solncom noben kralj lake Že so se do malega od vsih strani kraljeviči zbrali, i že bi se bilo imelo snemanje pričeti, kar ta prijezdi, tako lepo opravljen, lako lepega obraza, v kakoršnega še solnce ni sijalo, odkar po nebu teka ; i njegovi lasje iz čistega zlata so se proti solncu tako bliskelali, da je vsim pogled jemalo. Mladeneč se je sam sebi čudil, sam svojej lepoti, i nikdar ni mislil, da so njegovi lasjé iz samega zlata, ker je imel dosihdob vseskozi zavezane. Kraljična ga viditi kar stermi i ne premakne očesa od njega. Serce jej zalipa, prosi, moli, da bi on persten snel i ne drug. Vsi ga ravnajo, da naj gre pervi poskusi. Ali on se brani, ker pa vidi, da ga le silijo, se dà sprosili, gre i precej persten sname. Komaj pa ga na sulico „dobi, spodbode s ostrogami konja, i gre, da ga več ni bilo nazaj. Sel je pa na ravnost spet do tisle skale, jo odperl, se slekel i se napravil, kakor popred, da ga nihče ne bi poznat Lasé si je spel zavezal i šel v grad. Uni so ga pa čakali, so mislili, da je koj lako kam jezdil i bo že v kratkem nazaj prišel. Ali ker ga le ni bilo i ga nobeden najti ni mogel i ga tudi poznal ni, so bili vsi žalostni, zlasti pa kraljičina, ker se zdaj možiti skoro ni smela brez persiana, i kralju je tudi grozno težko delo. — Spet pokliče v drugo vse kraljeviče na snemanje za srednjo hčer. Kuharjev hlapec gre spet na loko, kjer se je kobilica pasla. Reče rnu ravno tako storiti, samo da ima v drugo skalo po še lepšo opravo iti, kakor pervikrat. Storil je lako i nihče bi ga ne bil poznal, ko je tudi zdaj prišel na snemanje, če bi ga ne bili njegovi zlati lasjé spoznali dali. Da bi spet zdaj ne ušel, reče kralj ga obstražiti i ne spustiti. Toda komaj je persten na sulici imel, je spodbodel konja i skočil čez vso stražo, i sel, da je kinalo vsim iz oči zginil. Sel je pa naravnost spet do druge votline v skali, solkel kraljevo obleko i se po poselsko napravil. To je vsim žal zavdalo, zlasti kraljičini i staremu očetu. Spet je sklical v tretje vse kraljeviče na snemanje perstena za mlajšo hčer i za kraljestvo. Ker se je nadjal spet unega i ker ga je že jezalo, da je dvakrat ušelj i dve
hčere zapustil, da se ne sinete skoro več moža zbrati, je vkazal stražo pomnožiti, in ako bi le spet uiti hotel, za njim streljati, da bi se saj znosil nad njim za^ toliko sramoto, ki mu jo je zavdàl. Kuharjevega hlapca pa je mlajša hči še naj bolj mikala. Bila jo pa tudi zala, kakor zlata zarja, kadar naznanuje beli dan; krasna kakor solnce, kadar opoldne stoji na sredi nebeza i ua vse kraje svit od njega gre; mila, kakor sama luna, kadar plava na večernem nebu brez oblakov i svojo luč na tiho zemljo zli ja. Večkrat jo je njegovo oko, pogledovalo, i bolj ko se je oziral vanjo, bolj mu je v serce zahajala. Šel je spet na loko, kjer se je kobilica pasla. Spet jo praša , kaj storili, da bi tudi tretji persten dobil. Kobilica mu veli, v tretjo skalo iti, kjer bo dobil še veliko zališo obleko, kakor prejšno i poprejšno. Spet so bili že vsi zbrani i pripravljeni za snemanje, i že so se ravnali začeti, ker so mislili, da ga ne bode. Ali ta hipec pripeklä na konju živemu, kakor je bil Lambergarjev, i od njegovih zlatih las je tak odsvit proti solncu vstal, da so vsi zamižali, da je vsim pogled vzelo. Ravnajo ga, da bi pervi šel poskušat, ali on se brani i pravi: Zadnji sim prišel, ne spodobi se, da bi začenjal. Ali ker le silijo anj, se da pregovoriti i gre snemat. Kraljičina ga ni imela očesa več za druzega kakor samo za njega edinega. Serce jej tolče, prosi na tihem i želi, da bi on persten snél i ne drug; bolje pa š« želi, da bi spet ne ušel i ga straža ne vstrelila. Konja zajaha, persten brez vse težave sname i na sulico vjame, se oberne i kakor blisk zapekla konj i puhne čez vso stražo i tako naglo dervita s konjem, da sta jim bila precej spred oči. Sicer so strelili za njim, ali kjé je bil že 011, ko so se koinaj pripravili, puške sprožiti i topove zasmoditi. Vsi so bili serditi, naj bolj pa stari kralj, da se mu je taka sramota zgodila, da hčere zdaj ne smejo nobenega moža iskati, ker so perstene izdale. Razpustil je vse kraljeviče na dom i žalosten je bil noč i dan. Uni je pa s konjem dirjal do skale nazaj i se spet po kuharsko kakor pred oblekel i šel v grad nazaj. Spet je imel enkrat kuhar nekaj opraviti i posel je mogel na mestu njega zajterk kuhali kraljičinam, ki so bile od-sihdob vedno žalostne. Naj bolj zamišljena pa je bila naj mlajša i naj zališa. Kadar je skuhal, je nesel staršej i srednjej polno skudelo dobre kave, mlajšej je pa prazno dal. To jo zjezi i zažuga mu gorje, če jej ne prinese berž kave. Zdaj pa natoči tako dobre, da še po nobenem gerlu ni laka tekla, i v skudelico dene njé persten, ki ga je bil takrat na sulico snél. Kraljičina spije, zagleda svoj perslen i skoči iz za mize i gre v kuhinjo prašat, kdo je kuhal- Zvediti, da kuharjev sluga, ga gre lievtegoma iskat i najde ga bolj v samotnem kraju. Gre k njemu, potegne mu zavezo z glave i naj lepši zlati kodri so se mu vsuli doli na rame. Ona vsa vesela ga objame. Spogledata se i vname se ljubezen v njenih sercih, ki se ni nikdar več vgasili dala. Ker se je pa bati bilo, da se bo oče — kralj vpjrul takej zvezi, kuharskemu pomagavcu svojo hčer dali, se nista upala razodeti. Imela sta se na tihem*rada. Nihče ni vedel za to, kar jih je bilo v gradu i kar jih je bilo drugod. Ali kmalo je kraljična od njega spočela. Gre torej enega dne k očetu i pové, kaj i kakó, i prosi, da naj jej da kuharjevega hlapca za moža. Dasiravno je bil oče to slišati strašno hud, je vender, ko se je malo jeza polegla i je premislil, da drugače ni storiti, prošnjo dovolil ter ju poročil, toda iz grada sta mogla ili drugam stanovat. Ta ženitnina pa, kakor so skušali jo na tihem obderžati, je vender šla daleč okoli po
»vetu. Ona dva pa sta bila vesela, sta se vedno rada imela, kakor pervi dan, ko sta se spoznala, da sta bila vsim izgled zakonske ljubezni i sreče. Ona je skušala njemu vstreči i 011 njej vse po godu storiti. Bila sta dvoje télo, pa ena duša, eno serce. — Bližnji kralj je zvedil, da je ta kralj dal svojo hčer človeku tako nizkega stanu. Imel je tri sinove i bi bil rad enega oženil s klero kraljevih hčer. Da je pa mlajšo takemu dal, to ga je tako speklo, da zbere svojo vojsko vkup i mu napove boj. Odločili so dan kader se bodo počili i se kralja poskusila, kdo je močnejši.	(Konec sledi.)
O b i è a j i R ti s o v.
( Konec.)
Poglaviten del ruske hiše je kopel. Dve ali tri verste klopi v nji ena verh druge stoje. Iz opeke narejena peč se v nji razbeli, in potem z vodo polije, da se vsa izba z vročo soparico napolni. Ko je zrak 40 stopinj Reomirjovega gorkomera vroč, se jim zdi pripraven za kopanje. Kdor se hoče kopati, se sleče in na spodnjo klop usede. Kinalo je ves poten, in potem še na drugo in morebiti tudi na tretjo klop zleze, se še bolj spotiti. Nekteri se dajo še z brezovimi šibami tepsti Kdor se je dosti spotil, skoči s klopi, si da hitro vedro inerzie vode čez glavo razliti in poleni »koči v tekočo vodo; po zimi pa se po snegu valja. Tako se dan 11a dan vsaki Rus, bodi si star ali mlad, imeniten ali neimeniten, bolan ali zdrav koplje. Kdor zavolj revščine nima svoje kopli, se mora gotovo vsaj enkrat v tednu v kaki očitni kopli za plačilo skopali.
Rusi so že precej omikani, in prav dobre duše. Godbo, ples iu vsaktere veselice zlasti ljubijo. Povsod se sliši pelje; po cestah in po delavnicah, po polji in v kerčniali. Njih narodne veselice so guganje ali ujčkanje, dričanje in sanikanje. V Petrogradu se vidijo driče, ki so z naj gornjih nadstropij palač navdol na ledeno Nevo napeljane. Narejene »o iz desk in pri straneh imajo tudi deržaje. Te driče tako dolgo z vodo polivajo, da so s precej debelim ledom pokrite. Veselje je gledali, kako sani po driči zažvižgajo in še deleč po gladkem ledu Neve derče.
Rusi so prav pobožni ljudje, loda njih pobožnost je le bolj unanja. V svojih treh postih se kaj hudo postijo in le sočivje z oljem jedó ; ali vodke si tačas večkrat privoščijo. Ce kdo v hišo stopi, naj^ prej podobo hišnega svetnika, ki za mizo na steni visi, počasti. Ce misli kaj slabega ali nerodnega storili, podobe svetnikov zagerne, da bi ne vidili. Večkrat na dan se Rus po stokrat zaporedoma prekriža, — pa od desne proti levi strani, in vmes: „Gospodi pomiluj" žebia. Kadar bo kihnul ali se prestrašil, se bo gotovo dvajsetkrat prekrižal in vselej: Gospodi po-iniluj* rekel. — Ako imajo merliča pokopati, mu hlapci in sorodniki roke ljubijo ter ga za zamero prosijo. Pope jako spoštujejo. Po kmetih jim roke ljubijo, in zato od njih blagoslov prejmejo. Tudi se jim perstan, ki je znainnje duhovske časti s persia sname, poljubi, ter spet na persi natakne. — Cerkovni zvoniki imajo pozlačene, posrebernjene ali vsaj svitlo vglajene strehe in veliko zvonov. Tako je v Moskvi v enem zvoniku 22 zvonov, kterih nar veči je 1800 centov težak. V nekterih krajih
ste po dve cerkve ena verh druge; spodnja je za zimo in se da kuriti. O veliki noci si po cerkvah pirhe darujejo kakor pri nas in se pozdravljajo z besedami : »Kristus je vstal.« - Rusi so kaj priljudni; tudi proti nar manjšim beračem. Podložni imenitnim rob oblačila poljubijo, pred prav mogočnimi se celo na tla prostrejo, ter jim crevelj poljubijo.
Ruski plemenitniki v zapravljivosti vse velikaše druge Evrope pre-kose. Njih posestva so kraljevim gradovom podobna. Vladarstvu se ponižno uklanjajo, svoje kmete pa, ki so jim sužnji, lerdo imajo. Gospod jih more za delo rabiti, zamenjati, prodati ali zastonj dati, komur koli hoče.
Vojaščine se Rusi boje, ker neradi svoj dom zapusté. — Neki Nemec nabiranje novincov takole popisuje; pa vemo, kam pes taco moli: Beseda »novinec« pravi, leti po vaseh in po mestih in se razlega kakor cviljenje ponocne sove. Vrata se zapirajo kot pred hudo uro.. Strah se loti vsih družin, ki imajo za vojaščino pripravne sinove; in kakor koli «kusajo tej preteči nevarnosti uili. Poglavarstvo odloči pozneje strašno noč, v kteri se imajo novinci naloviti, ker radovoljno nihče ne pride. Zalo jih na skrbnem in prekanjeno zalezujejo in love. Gospodar dobi zapečateno pismo; pa nihče ne zvé, kaj je v njem. Ona naroči soseskinim starešinom v pervi noči pripravne inladenče polovili, ter jim tudi ojslro prepove, od tega prej kaj zinuti. Vender se pa veči del vselej zvé. Staršini toraj pridejo; pa ni duha ne sluha od mladenčev. Vse se po lesu ali kod drugod poskrije. Toda zapoved je huda ; in zato jih lako dolgo zalezujejo, da tu enega, tam spet enega in sčasoma nekoliko več vjamejo kakor jim je bil zapovedano, ker pri preiskavi ne poterdijo vsacega za priprav-nega. Vjete pošljejo v glavno mesto, in tam jih pregledujejo. Zdravnik vsacega od čela do pela pregleda. Mladeneč je zdrav in lep. »Zazijaj« zareži zdravnik nad njim, ter mu gleda v usta, kakor skušeni rudar v luknjo, kjer se obilne rude nadja. Ravno hoče zavpiti, da je dober, kar zagleda na zadnjem kotniku z.'at, in smuk ! ga ima \ pesti ! ! Junak ni za nič, ima gobe, vsi zobje se mu inajejo; z eno besedo ni za rabo. Majhini košček zlala ga je oprostil in mu donni pomagal. Kdor niuia zlatih zob, se poterdi; in da nemore uili, se mu glava spredej obrije, da se lahko spozna.
Stari SI a v ja ni. *)
Iz rokopisa obč. zgod. Matija Vertovca.
star' Grtdu, ne Rimci nam niso od Slavjanov, ako so se ravno veliko z njimi pečali in se menda ludi z njimi vojskovali, nič ffotovega v svojih spisjih zapustili.
Greški modrijani, ko so se hotli kaj novega naučiti, so šli v Egipt, v Babilónio ali do Indij; kaj nek bi bili zamogli pri severnih »barbarih«, ktere so kot divje zaničevali, in kterih jezikov niso razumeli, novega za učenosti zvediti? Greki, naseljeni prek Helešponta in po vsih bregih cernega morja, so poznali morda čez 50 slavjanskih ljudstev, s klerimi
*) Ji slov. koledarčka.
so tergovali ; pa ker so vse njih misli le na tergovino obernjene bile, jim je bilo za druge zadeve teh ljudstev malo ali celò nie mar, in še vedili niso, da mnogo teh ljudstev je ene kervi.
Rimci so se še le ob času cesarja Augusta razumeli, da Nemci so enega velicega naroda, in so si naredili prek Donave in Rajna terdne ta-boriša v bran svojih inej pred njimi ; imenovali so to deželo Germanio — Nemčio; pa le še 200 let kasneje je Täcit mnogo nemških ljudstev po imenih razločil, njih obnašanje, šege in navade popisal.
Rimci kakor Gerki, zaničevaje vse „barbare", so Slavjane menda še veliko manj od Nemcov poznali, ako ravno so ž njimi nar berže še več opravili imeli, kakor z Nemci. Rimci so bili preošabni, da bi se bili zmenili za jezike njim podverženih ljudstev. Slavjani so se, kakor vsak drug velik narod, bi rekel še dandanašnji — v vsakem kraji ali kotu d rugaci imenovali; po teh imenih, ali čistih, ali popačenih — ker jih niso mogli prav izreči — so jih Greki in Rimci klicali, brez da bi se bili zavediii, da mnogo leh ljudstev je enega naroda ali ene kervi. Kar so greški in rimski zgodovinarji 6. stoletja o Slavjanih pisali, jim je bilo menda došlo po ustnem sporočilu, in seer od daljnih iri divjih krajev. Koliko je pa na tacih sporočilih resnice! —
Narod, kteri je v sedanjosti narveči na zemlji, je mogel tudi že pred — in ob časih Kristusa nar veci in še dalje okoli po širocem svetu naseljen biti: prazno bi ulegnilo tedaj bili, ga med Nemce in Sarmate — in še te od Slavjanov ločivši — v neki kot na visoko severno, merzlo m nerodovilo Polsko-rusko spravljati, in ga od tam za vsako potrebo kakor iz žaklja izsipati; med tem, ko drugi, malo da ne, ravno tam svoje neštevilne Nemce, Góte, Longobarde, Vandale i. t. d. naseljujejo, ž njimi svoje preseljevanja narodov prek Donave i. t. d. speljevati, in vse to menda tudi le po ustnem izročenji. Nihče ne taji, da bi se ne bili Slavjani za Nemci pomikovali, ki so bili šli drugam si novih seliš iskat, in se lako njih zapušenih seliš polastili; tode ti Slavjani so bili le ena veja — severna, velicega slavjanskega naroda.
Učeni si veliko glave belijo bolj starih sledov slavjanskega naroda najti. Njih prizadevanje ni biio prazno. Najdli so več spričeb od bolj starih slavjanskih seliš. Slednji jezik se scimi, rase, in razcvete iz nekih, njemu lastih, majhnih in ne zlo številnih koreninic; ker pa nimajo vsi jeziki enacih korenin, ampak slednji svoje, se že po koreninicah dobro med sabo razločijo. Tudi nimajo vsi jeziki enacih čerk ali pismenk: tako niso imeli Greki našiga č in š, tudi ne mnogih druzih čerk; niso bili tedaj tudi v stanu veliko slavjanskih besed izgovarjali, kakor ne za-more pravi Lah slednje nemške besede izgovoriti. Taka se je tudi Rim cem godila, da so kakor Greki vsako slavjansko besedo po svoje zavijali tako, da je bila malo ali nič več slavjanski podobna. Pri vsem tem so najdli učeni po celi Mali Azii, v Armenii, prek černega morja, pod Donavo v Trakii, Makedonii do jadranskega morja, od Dunaja prek Donave do Rečje — (Rhälie), in še po Talianskem veliko imen krajev, rek, gor, mest i. t. d. s slavjansko pa ne greško ali latinsko koreninico, v dokaz, kteremn se ne da soper govoriti, da po vsih teh krajih so Slavjani naseljeni bili.
V sitodavnih in čisto neznanih časih se je bil siavjanski rod razkrojil v severno, in južno-izhodno vejo; la-le seže od Rusie prek černega morja, na obeh straneh Donave do jadranskega morja, in
v starih časih menda še veliko niže in zapopade zdaj južne Ruse, Kusine, Bulgare, Serbe, Ilirce, in Slovence. Pred Greki in Rimci so se bili imenovani Slavjani že v teh krajih naselili; njih jeziki so veliko mehkeji od severnih Slavjanov, in se med sabo žlahtajo. To je naneslo veliko gorkeji sonce in dotika z bolj mehkimi jeziki, kakor sta bila greški in latinski.
Brez vse dvombe se smé misliti, da v perziänskih vojskah zoper Greke, v Makedonskih zoper Perzijane, in v Mitridaških zoper Rimce so se Slavjani, pa brez lastnega imena, jako bojevali. Vse dežele od černe-ga do jadranskega morja, prek Donave, in sicer od Grecie do Tatranskih gor, in od Dunaja do Tirola, se zamorejo v starih časih od Slavjanov obljudene mislili. Greki, preošabni, se niso z jeziki njim proti severji prebivajočih ljudstev pečali; kako, če bi se Trakiäni, Makedonci, razun njih žlahnikov, Ilirci in Dalmatinci k Slavjanom šteli? Kako, če bi se tudi Panónci in vse ljudstva med Dunajem, Tirólom in Oglejem k Slav janom pridjae? — Rimcam so bili Nemci unkraj Donave in Bajne; ta kraj Donave so imeli Rhätijo (Rečje), Vindelicio, Norikum — s sla vjansko koreninio, Liburnio, Istrio in Ilirio, ki je pod njimi čedalje se širila; pa nobenega ljudstva vsih teh krajev ne imenujejo drugači kot po deželi; tudi od njih jezikov nič ne vejo; zakaj bi se jim ne dalo ime Slavjanov? Nemci in po njih tudi Rimci so Slavjane Vin de ali Vende imenovali; Dunaju so dali ime po Vindih, in so mu rekli »Vin-d ob o na"; in Augšburgu „Augusta Vindelicorum«, in tamošni deželi »Vindelica«. Tako so tudi Vindi ali Vendi, po razdjanji Ogleja, Venet k e sozidali, in leta 568 beži oglejski patrijarh pred Lombardi v »Grad« na morskem otoku, unkraj močvirja ; še dandanašnji mu pravijo Gr a d-o.
Leta 177 pred Krist. so se bili Rimci pervikrat v O glej i naselili. V letu 175 pred Krist. so bili Ciči ali Istriani pod svojim kraljem Epuloni rimsko armado pri reki Timavi vdarili in razkropili; tode konzul Manili jih je bil malo potein zmagal in Rirncem podvergel, in za dve leti pozneje so bili novih 1500 družin v Ogleji naselili. Bele gore, ki so se popred venetške — slavjanske — imenovale, so po Juliu Ce zaru, ki je bil s I rem i četami leta 59 pred Krist. v Ogleji prezimil, iu »Forum Julii« — Cedät — Cividale sozidaldobile novo ime, da se od tačas po njemu Julske gore imenujejo Strabo piše, da ob času cesarja Augusta so Ilirci vino in olje iz Ogleja tovorili, kar se jim je v Ogleju, kjer so svojev vina v perstenih posodah — anforah — hranili, prav čudno zdelo; Ciči tovorijo pa še vina do današnjega dne.
Vse gore med Donavo, Verono in Terstain — Rimci so mu .rekli »Tergeste" — so bile v silostarih časih od Slavjanov obljudene. Ce so se bili Elrurci, tudi še pred Rimci, iz leh gor v sred Talianskega na selili lahko bi bilo verjeti, da so bili Slavjani; Slavjan se berž novega jezika nauči. Kar je Venečanov med belimi gorami, ki zdaj laško govore, imajo slavjanske obličja, oči in lase. Ko k nam pridejo, kar se pogostoma primeri, se kar berš slovensko nauče in čisto izgovarjajo, kar ni pravemu Lahu dano.	(Konec sledi.)
Z in e s.
Koledurčik. slovenski za navadno leto 185 3. Na svitlo izdal Dr. Janez Bleiweis.
Leži pred nami slovenski koledarček za prihodnje leto, od znotraj in zvunaj prav krasno in bogato opravljen. Na čelu nosi prav zalo po dobo preslavnega Slovenca barona Valvasorja, čigar živlenje je v 2 delu koledarčka »koleda« imenovanem prav mično popisano. S tim slavnim zgodovinarjem je začel g. izdatelj nabero podob slavnih Slovencev, kterih nam hoče vsako leto eno ali dve podati. Ne moremo se mu za to žlahtno misel dosti zahvaliti. Drugi prozaički sostavek „zgodovina papirja je zgodovina otnike človeške« s podobo bičja na Nilskih bregovih okinčan, nam prav prijetno popisuje, na čem so stari narodi pisali, kakó se je s časoma papir iznajdel in koliko k omiki človečanslva pri pomore. Za tim sledi sostavek: „stari S la v j an i« iz rokopisa občne zgodovine Mat. Vertovca. Da je izverslen, že ime spisatelja kaže. Pri tej priložnosti g. Dr. Bleivveisa v imenu vsili Slovencev še enkrat serčno poprosimo, g. Vertovcovo zgodovino ali na naročilo ali scer na kak način izdali. Gotovo vsi Slovenci po taistej hrepenijo. Potem pridete prav mični povestici „obujeuje od smerli" in „kar kolj je zdaj zakrito bo neki dan očito." To in še ena pesmica „želja koledarčika« je zapopadek kratkočasnega dela lelašnjega koledarčka, ki se bode gotovo vsakemu Slovencu jako prikupil. Svojega lanskega bratca daleč prekosi. Po pravici se more letaš od njega reči, „vse je izverstno, vse doveršeno.® Živo ga priporočimo vsakemu Slovencu.
V pervem delu zapopade navadno praiiko in druge pratikarske reči. Na dvanajsterki natisnjen šteje 64 strani. Mehko vezan velja 24 in tverdo z zlato obrezo le 32 kr. sr. Dobi se po vsih slov. mestih in v Celovcu pri Sigmundu. Natis je iz Blaznikove tiskarne, kakor sploh krasen, da ne more bolj biti.
Bog daj, da bi naui še prav dolgo in v takodoveršenej obliki izhajal!
Pogovori vrednlstva.
ti. H. v. G. Za lerdno smo sklenili, v Bčeli vprihodnje nobene pušice ali scer kakega paskvila ne terpeti. Skerbno se hočemo vsakega prepira varvati. Zatorej tudi vaš dopis uversliti ne moremo. — G. L. R. v K. Vaša pesem bi znala nekterim Slovenkam dopasti, večini Bčelinih bravcev gotovo ne. Vsako zaljubljeno kvanto hočemo odslej iz Bčele iztrebiti; če se pa od ljubezni govoriti, kakor post. v kakej povesti itd., zog-niti ne more, naj se vsaj pošteno govori, kar leposlovnemu listu nikdo zameriti ne more. — G. P. v A. Hvala za poslano povest — G. K. Pridige Dr. Radlinski-ga še niso izšle. — G. A. M. v. G. Na Vaše vprašanje ali in v kakej obliki bo Bčela v prihodnjem letu izhajala, odgovo-/ rimo, da jo bomo v novem letu ravno tako izdajali kakor letaš; le samo toliko jo bomo premenili, da bo veliko več podučivnih kakor zgolj krat-kočasnih sostavkov donašala Večina naših bravcev so častili duhovniki in drugi odrasli domorodci, klerim bomo gotovo vstregli, če jim bo Bčela v prijetnej kratkočasnej obliki razun poštenih pesmic, povesti, živ-ljenjopisov itd. ludi več sostavkov iz narodopisa, zgodovine, naravopisja, krajopisja, literature itd. donašala. G. R. v M. Ce bodo sostavki v čistej, lahkorazuinljivej slovenščini pisani, bodo nam vselej po godu.
Iidatel in tiskar : F c r ti. ž 1. K ) e i n m a j r v Celovcu.