,,DOM IN SVET!' 1890, štev. 7. 211 oba lepo in lično izrezana in živo pobarvana. Pod podobami bile so z neveščo roko vrezane besede: »Zhlovek, glej, povfod zbuva te Bofhje oko.« Vse to je Lovre večkrat opažal, ali vsled radovednosti, ali vsled dolgega časa, ko mu je živinica mirno mulila travo ter se šulila muham se braneč ob nizko grmovje. Sčasoma je začel tudi on rezljati take podobice in domačini so trdili, da delo ni napačno. Njegov boter je celo rekel, da bode Lovre dober žličar-ski mojster, ko doraste. Le napisa deček ni mogel nikakor uganiti, kaj pomenjajo one kljuke, pike, kolesca in zopet kljuke in zopet kolesca. Nekdaj pa se vendar ojači ter vpraša botra Medveda, o katerem so trdili, da ima celo črme bukve. Dobri mož je fantu sicer rad povedal, a vzdihnil je: »Lovre, škoda, da ne moreš kam v šolo!« Seveda deček ni umel tega vzdiha. Znano mu je bilo sicer v Črnem vrhu poslopje, kjer trde, da je šola. Znotraj ga vendar ni videl, krščanskega nauka učil se je v župniški hiši. (Dalje.) (S, VI Revni planinar. sjpPebo oblačno zdaj rni prsi stiska. eJJLsZakaj pač drugim vedro lice kaže, *> Zakaj nekterim le se sreča laže, Brezskrbnik pa v veselja raju vriska? Ko rojstni kraj sem mladolet ostavil, Iskat sem sreče stalne šel po svetu : Podobo svojo v volem zrl sem cvetu, Ki dež krepilni ni ga bil ozdravil. Domače želel spet sem si dobrave, Kjer svet uspenja v zračne se višine, Razgled prostran odpira se s planine: I tu življenja bednega trpim težave. Obupa vendar sence le bežite! Res, tožna mi je zemlja pod nogami, A svoboda in vzori so nad nami; Trdno stojim, kot skale vekovite. 4» Pisma iz slovanskih krajev. m. (Konec.) jfoklcr je trpel kulturni boj, bili *so z Radieie\vskim zadovoljni i povsodi, kjer vlada katoliško mišljenje. Ko so si pa priborili katoličani nekak mir, izpremenilo se je marsikaj v tem oziru, zlasti, ko je bil izvoljen vladika dr. Kopp za knezovladiko vratislavskega. Gospod Radieje\vski je spadal v poznanjsko vladikovino, zato je pritiskala vlada, da so ga poklicali domov. Nekoliko časa se je nadejal, da se bode mogel povrniti kmalu na prejšnje mesto, toda vlada je cula pazno nad njim. Namignili so mu, da dobi takoj katerokoli čisto poljsko župnijo, ako je le prosi. A do danes se ni mogel za to odločiti; sedaj je opravitelj dveh župnij v šrodskem (Szroda) okraju. Da bi Vam poročal o vseh posameznostih sedanje dobe,1 tega pač ne tirjate. 14*