393SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii ČEBELARSKI TURIZEM ga čebelarja g. Čirovića, ki nas je pogostil z medom. Tega uživajo skupaj s sirom in ocvrtki. Razkazal nam je nekakšen čebelarski turistični butik, ki sicer šele dobiva svojo pravo podobo, a bo lepo dopolnjeval turistično ponudbo etnovasi. Dan smo nadaljevali z ogledom lepot narodnega parka Žabljak in ga skle- nili z ogledom čebelarstva g. Komlena Kalpačine in domačo pogostitvijo. G. Kalpačina je ves svoj pride- lek medu že prodal mimo vozečim turistom na pokri- ti obcestni stojnici. Kot opaža, postaja čebelarjenje v goratem delu vse težavnejše, saj so poglavitni viri medenja zaraščajoči se travniki, v gozdu na tem ob- močju pa naj ne bi bilo paše. Čebelji pridelki in kakovost Na evropski ravni bi Črnogorci radi zaščitili svoj med, vendar še nimajo popolne podatkovne baze fizikalno-kemičnih in mikroskopskih lastnosti me- du, pridelanega v Črni gori. Naravne danosti v tej državi čebelarjem omogočajo le pridelavo cvetlič- nega in gozdnega medu. Povprečni donos medu je 15 kg/panj na leto, vendar letos narava v Črni gori ni bila naklonjena čebelarjem, saj je letina podpov- prečna. Zelo radi bi vzpostavili tudi svoj laboratorij za interno kontrolo medu, vendar jim primanjkuje strokovnjakov, ki bi jim pomagali pri tem. Zdaj lah- ko pošiljajo med zgolj v državne laboratorije, ki iz- vajajo plačljive analize samo določenih parametrov (radioaktivnost, antibiotiki itd.), vendar tega zaradi velikih stroškov ne počnejo. Usmeritev glede do- bre čebelarske prakse nimajo, prav tako ni ureje- no zdravstveno varstvo čebel. Na tem področju so največji problem varoje in različni virusi. Občutno jim primanjkuje tudi veterinarjev, specializiranih za čebelarstvo. Pridelava drugih čebeljih pridelkov je izjemno majhna oz. jih pridelujejo le za svoje potre- be. Velike težave imajo zaradi uvoza nekakovostnih satnic, ki vsebujejo parafin in druge primesi, ter s ponaredki medu – tak med smo na lokalnih prodaj- nih mestih opazili tudi sami. Čebelarska steklena skulptura Med Slovenci je mogoče najti nešteto talentira- nih ljudi, ki zmorejo narediti izjemne stvari. Navdih za takšne dosežke ali kreacije so tudi čebele. Eden izmed tistih, ki so ga navdihnile čebele, je g. Matijaž Gostečnik iz Slovenj Gradca. Sam sicer ni čebelar, vendar čebelari veliko njegovih sorodnikov in prijate- ljev. Je eden redkih, ki obvladujejo taljenje stekla s postopkom fuzije. S tem se ukvarja že 20 let. Po iz- obrazbi ni steklar, saj je končal višjo šolo za organi- zacijske vede, vendar ga je inovativna žilica privedla v steklarsko obrt. Tudi mesto Slovenj Gradec, kjer ustvarja, leži na nekdanji poti, po kateri so stekle- ne izdelke iz pohorskih glažut prevažali na Dunaj in drugam po svetu. Znamenite glažute so bile najbolj dejavne na prelomu z 18. v 19. stoletje, slavna prete- klost in znanje pa sta ohranjena le še redkokje. G. Gostečnik ustvarja izdelke domače in ume- tne obrti ter umetniške izdelke, vse od nakita, de- korativnih steklenih krožnikov do steklenih skulptur z različnimi vsebinami. Prvi izdelki, ki so jih navdihnile čebele, so bile čebelice v steklenih kapljah medu, ki jih je po naročilu izdeloval za državni protokol in Banko Slovenije. Pozneje, ko je sledil prizadevanjem za razglasitev svetovnega dneva čebel, kandidaturi Slovenije za kongres Apimondie 2021 v Celju ter polemikam glede zastrupljanja čebel in posledično človeka, so ga te teme znova privedle k čebelarskim motivom. Predstavil nam je steklene skulpture, ki vsebujejo logotipe čebelarskih organizacij, ipd. Ste- Fo to : M B Fo to : M B DOGODKI IN OBVESTILA 394 SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii DOGODKI IN OBVESTILA klena skulptura je izdelana iz 12 steklenih ploščic, ki so po postopku fuzije med seboj zataljene. Na pod- stavku je lahko nameščena pokončno ali poševno, z možnostjo različnih logotipov ter barv stekla. Mo- goče so tudi druge prilagoditve, ki prispevajo k uni- katnosti. Steklena skulptura je shranjena v prozorni plastični embalaži (blister), po posebnem naročilu pa lahko tudi v kartonskem tulcu. »Čebela si zaslu- ži posebno pozornost, saj ima posebno pozitivno energijo in bogato simbolno sporočilnost. Steklu, ki je hladen material, čebele vdihnejo toplino,« je ob koncu predstavitve še povedal g. Gostečnik. MB Slovesen zaključek akcije JUBINI gredo za med za obnovo šolskih čebelnjakov Akcija JUBINI gredo za med, ki je od februarja do konca avgusta letos potekala na območju celo- tne Slovenije, se je slovesno končala ob letnem po- svetu mentorjev čebelarskih krožkov 20. septembra 2016 na sedežu Čebelarske zveze Slovenije. Druž- ba JUB je v sedem mesecev trajajoči akciji v podpo- ro ČZS zbrala kar 660 litrov barv in premazov JUBIN, s katerimi bodo lahko obnovili najmanj 170 šolskih čebelnjakov. Družba JUB, ki je v akcijo s ČZS pritegnila tu- di svoje zveste kupce, je tako od vsakega prodane- ga izdelka iz družine JUBIN namenila lonček barve JUBIN Decor in JUBIN Lasur čebelarskim krožkom v osnovnih šolah. Med podporniki akcije so bili tudi številni slovenski čebelarji, ki jih je JUB zaradi po- slanstva, ki ga opravljajo, ob nakupu nagradil z do- datnimi ugodnostmi. Na sklepni slovesnosti je mentorje čebelarskih krožkov najprej nagovoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: »Pri nas je čebelar- stvo izjemno dobro in sistematično organizirano, kar nam priznavajo tudi tuje čebelarske zveze v Vzhodni Evropi. Ob podpori družbe JUB bomo lah- ko naredili korak naprej pri obnovi in nadaljnjem vzdrževanju šolskih čebelnjakov, ob tej priložnosti pa se družbi toplo zahvaljujemo za to gesto. Neka- teri čebelarski krožki imajo pri nas kar 40-letno tra- dicijo. Po šolah zdaj v okviru ČZS deluje kar 170 čebelarskih krožkov, v katere je vključenih 2.600 otrok, to pa je gotovo velik dosežek.« Več kot sto navzočih mentorjev je nagovoril tu- di direktor družbe JUB Željko Kovačevič: »Akcijo JUBINI gredo za med smo v družbi JUB podpr- li z velikim veseljem, saj gre za projekt, ki tesno povezuje šolarje z naravo. Naši, na vodni osnovi izdelani JUBINI, so primerni prav za zaščito lesa v panjih, saj so prijazni tako do čebel in ljudi kot tudi do okolja. Med pobudniki naše skupne akci- je s ČZS so bili prav zaposleni v JUB-u, ki so tudi sami čebelarji. Z rezultati akcije in zbranimi količi- nami smo zelo zadovoljni, saj bodo v šolah s 660 litri naših barv in premazov lahko obnovili res pre- cejšnje število šolskih čebelnjakov. Sodelovanja s slovenskimi čebelarji vseh generacij se veselimo tudi v prihodnje.« Družba JUB je za udeležence letnega posveta in druge zainteresirane čebelarje pripravila tudi dve delavnici, na katerih so njeni strokovnjaki praktično pokazali, kako naj poteka celostna ali delna obnova starih panjev in kako preprosto je s pravimi premazi mogoče vzdrževati nove. Po začetnem brušenju, ki Direktor družbe JUB Željko Kovačevič in predsednik ČZS Boštjan Noč ob sklenitvi akcije JUBINI gredo za med Fo to : M B Fo to : M B Na posvetu mentorjev čebelarskih krožkov je ga. Danijela Zalokar prejela zlato značko za 40 let vodenja čebelarskega krožka, g. Jakob Madjar pa srebrno značko za 20 let vodenja čebelarskega krožka.