Solska roba. Vaje za spisje. Pridni učenec. Pridni učenec se rad in veselo uei in hodi rad v šolo. V šoli pazi na vsako učcmkovo besedoj ualoge na tanko usdelaje; za nank se vedno pripravlja. Pridnega učenca imajo radi učeniki in starši, in bo enkraf srečen čluvek. Primerjanje reči. Pero in kreda. Podobna sta si: Oba sta za pisanje, oba sta bela (če je gosno pero}, oba se rabita v šoli in tudi doma. — Podobua si nista: Pero je piipogljivo . ki-eda pa sc zdrobi. S peresom pišemo na papir, s kredo pa na desko ali na tablo. Pero pomakjemo pri (lisanji v černilo, krede pa ne. Pero je gosje ali pa jekleno; kreda pa se dobiva iz zemlje. Nož in vilice. Podobna sta si: Oba sta mizna oprava, ojstra in imata rog; oba nareja nožar. — Podobna si nista: Nož se mora večkrat brusiti. vilice pa ne. Nož inia klinjo, vilice pa imajo roglje. Z nožem režemo, z vilicanii pa nabadamo jedila. Kosa in serp. Podobna sta si: Kosa in serp režeta; oba sta kriva, imata ojstrino in rob. in sta iz jekla; oba se morata brusiti in klepati, da sta za rabo. Podobna si nista: Kosa je malo, serp pa je zelo zakrivljen. Kosa je široka, serp pa vozek. Kosa ima dolg, serp pa kratek ročnik. Koso rabijo kosci, da kose travo, serp pa rabijo žanjice, da žanjejo žilo. Zastavice. Jaz narediin mostove čez reke in jezera; vendar imam rad le varne in lalike popotnikc. (Led.) Prav malo jedo Ijudje brez mene. pa tudi malo jedu, če sem sama pri njih. (Sol.) Sem mala, pa tudi velika. voglata, pa tudi okrogla; včasi imani dovolj živeia; vcasi pa nie zelo stradajo; včasi me imajo zelo radi; včasi pa me nihče ne pogleda : vendar ni skoro Slovana, da bi ine ne rabil. (Peč.) Jaz govorim brez jezika, vpijem brez pljuč; se veselim in žalujem, in sem vendar brez serca. fZvon.)