Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slouenceo Velja za Avstro-Ogrsko . . K 4-— » Nemčijo.............» 5'— » ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o el as e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „M!r“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. PoštnohranilniEni račun št. 06.232. Leto XXXVI. Celovec, 1. junija 1917. Državni zbor. Celovec, 30. majnika. Danes so se zopet ljudskim zastopnikom otvorila vrata državne zbornice na Dunaju. Po več kakor 3 letnem neprostovoljnem odmoru so se sešli na posvetovanje zastopniki avstrijskih narodov, da po triletnem absolutizmu izrazijo toliko, toliko želj in pritožb ljudstva in prevzamejo zopet usodo države v svoje roke. Bog daj srečo! Danes pomeni državni zbor veliko več kakor prej kdaj. Še nikdar morda niso narodi na državni zbor stavili toliko upov, še nikdar morda niso delovanja parlamenta pričakovali tako težko kakor sedaj. Mnogo težkih butar naj jim parlament skuša olajšati, kolikor je še sploh mogoče, kolikor ni že zamujeno. Eno je gotovo. Državni zbor je z vladarjem edin v želji po skorajšnjem miru, četudi morda niso vsi poslanci edini v tem, kako doseči blagoslov miru. Nemalo bo tudi od poslancev odvisno, ali je mir že blizu ali smo še daleč od njega. Bodo vse stranke nastopile pravo pot, pot do miru in prave sreče ljube nam domovine? Kolikor je bilo iz izjav in postopanja slovanskih poslancev zadnji čas mogoče razbrati, so na najboljšem potu in bode njihovo delovanje uspešno, ako ne bodo od druge strani ovirani. Da se parlamentarno življenje ne bo čisto mirno razvilo, si lahko mislimo. Saj gre toliko krivic popraviti, da to sploh ne bo mogoče v tej meri, kakor bi bilo treba. To pa ne bo nobena ovira za uspešno delovanje. Več nevarnosti za parlament bo v poizkusu, državo lyi'òuWlli po l'y&òkratfcniii načelih, kakor se po celem svetu več ali manj pojavljajo. Kdor bo za ta svetovni razvoj gluh in slep, preko tega bo šlo kolo časa in ga strlo. Ce vlada ne bi bila kos tej veliki in težavni nalogi, potem ne bo vprašanje, ali naj gre parlament narazen, ampak bo vprašanje, ali naj naredi vlada prostor dingi, z boljšim, srečnejšim programom ali pa dosedanje stališče zapusti in ubere boljšo pot, kakor so ji jo bile nakazale nemške stranke. Ves svet zre na naš državni zbor, in če se ne bi obnesel, če bi se del poslancev ne maral ukloniti zahtevam demokratičnega časa, bo vzel nàse strašno odgovornost, odgovornost za mir in življenje tisočev. Demokratične zahteve sedanjega časa pa so: Enakopravnost vseh narodov, kulturna svoboda vsakega naroda, možnost samoodlocevanja narodov o svoji lastni usodi in na podlagi vsega tega ustvaritev srečne in trdne države! G. dr. Sommeregger je v „Karntner Tagbl.“ z dne 29.4. v slavo Vsenemcev zapisal te-le besede: „Bili bi krivični proti tistim radikalno-naci-onalnim strankam, ki so ostale avstrijske kakor je nemška v svojem programu in v svojem delovanju ostala vedno avstrijska stranka. Nemške iredente ni bilo, ker v nemško-avstrijskem državnem narodu ni našla o d m e v a. “ . To so besede, zgolj besede! Na shodu nemških zaupnikov v Celovcu, o katerem smo že zadnjič nekaj poročali, je povedal dr. Angerer ob odobravanju zborovalcev, zakaj se Nemci vojskujejo. Rekel je to-le: . . (zaplenjeno). To vendar ne more biti namen vojske, ker potem bi morali borilci obrniti svoje orožje proti tem bevskačem, ki vse človeštvo izsesavajo in uničujejo. Ali naj je vojni cilj slovanski režim v Avstriji, naj se stari kurz zopet pojavi? Proti panslavizmu se borijo naši sinovi z orožjem v roki in sedaj naj bo panslavistični tok merodajen v novi Avstriji? Potem bi morali reči: Čemu vojska, čemu velikanske žrtve, čemu vsi napori? Potem bi bilo vendar vse zaman, ker slovansko Avstrijo bi bili lahko imeli brez vojske. In sedaj smo pred dejstvom,^ da se velik zgodovinski preobrat pred našimi očmi vrši — kakor je že posl. Dobernig to povedal — in jaz mu dam prav; velik, enega izmed največjih preobratov avstrijske zgodovine doživljamo sedaj. Kako se bo Avstrija odločila, ali se hoče vložiti v okvir velike, od nemške kulture do procvita vódene sredujo Evrope ali pa hoče iz političnih razJ«t narodnosti v drž^v > ', j jd edini steber er ponavljajo, da Je T, Snški narod ni 'žave. Kdo pa je taj j > Toda nič več oril v vojski svoje dolžnost .mel. nekoč gta_ ikor drugi narodi! Ce dot ozjroma oprostit-stiko o vpoklicih pod oror^ jzve(jeii) koliko ih od vojaške službe, če . ge(jei0 med vojsko Istotkov katere narodno' J . loh) ge bomo 3 raznih pisarnah in v: ^ narodnosti je obil Statistiko, koliko^. ^ donlovino, no, vojski dalo kri in dati morda, kdo da je za otem bo mogoče po-" torej zanj0 največ storil, ržavo največ trp" pr0giagati katerikoli na-Dotedaj pa nf države, zlasti kadar jasna >d za edini ste * ejstva govoré