GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 13. MAJA 1985 Zborovanje — Občinski svet Zveze sindikatov Kamnik je tudi letos pripravil tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici. Slavnostni govor na tem srečanju je imel Miran Potrč, vodja delegacije skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor Solidarnost, pihalna godba in folklorna skupina Kamniška Bistrica. Najprej je zbrane pozdravil Franc Sikošek, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Slavnostni govornik, Miran Potrč, je med drugim dejal: »Včasih se zdi, in v takšnem obdobju živimo tudi danes, kot da ne znamo dovolj razločevati upravičenega ponosa nad doseženimi rezultati, potrebne kritike lastnih slabosti, in potrebnih razprav ob iskanju novega in še boljšega, ki ga objektivno zahteva razvoj, za katerim stremimo. Zdi se, kot da ob enostranskem poudarjanju samo slabosti nekateri želijo razvrednotiti doseženo, postaviti pod dvom pravilnost naše poti in usmeritev ali vnašati negotovost v našo pripravljenost in sposobnost, da slabosti odpravimo in se enotno in odločno lotimo uresničevanja novih nalog. Takšnim ocenam in poskusom ne bomo nasedli. Smo odločno proti razvrednotenju naše revolucije in proti omalovaževanju doseženih uspehov samoupravnega razvoja. Na- sprotujemo poskusom sejanja razdorov med našimi narodi in narodnostmi. Smo proti malo-dušju in pasivnemu čakanju, da bi vse razrešil kdo drug namesto nas. Smo pa za konkretno kritiko posameznih slabosti, za večjo odločnost pri izvajanju dogovorjene politike zveze komunistov in sprejetega stabilizacijskega programa, za osebno odgovornost vsakega posameznika, ki mora biti tem večja, čim bolj odgovorno delo opravlja. Delavci dobro veste, da brez vestnega in poštenega dela, brez večje, kvalitetnejše in sodobnejše proizvodnje, brez produktivnosti, ki se lahko meri s produktivnostjo v najrazvitejših državah, breh dohodka in izvoza, ne more biti trajnih podlag za stabilnost dela in dohodka niti novega dela za še nezaposlene in naše otroke, za stabilno rast osebnih dohodkov, za zmanjševanje inflacije ter za še višjo raven uresničevanja splošnih življenjskih pogojev na delovnem mestu, v kraju, kjer živimo in v družbi kot celoti. Dobro veste, da so kolektivom potrebni tako dobri proizvodni delavci, dobri inženirji in organizatorji dela ter dobri poslovodni delavci. Da lahko le skupno, z medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem, z doslednim opravljanjem vsak svojih nalog in odgovornosti, ob polni enakopravnosti pri odločanju, toda hkrati polni odgovornosti in disciplini pri izvajanju dogovorjenega, dosegamo dobre rezultate. Dobro tudi veste, da delavskega ponosa Slavnostni govornik Miran Potrč na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici ne moremo živeti od danes do jutri, ne da bi skrbeli tudi za vedno novo znanje, tehnologijo in razvoj in ne da bi se pri tem povezovali in se skupno dogovarjali z vsemi drugimi kolektivi, od katerih je odvisna uspešnost proizvodnje in razvoja. Ne samo, da delavci to veste, praviloma tudi tako ravnate. In tako ravnate tudi delavci v vaših organizacijah v kamniški občini. Zato tudi pri proizvodnji in izvozu, pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo dosegate ugodne in nadpovprečne rezultate. Te dosegate tudi zato, ker povezujete strokovno delo in družbenopolitično aktivnost v organizacijah združenega dela in v občini in ker sproti ocenjujete rezultate poslovanja ter na ta način tudi pravočasno ugotavljate morebitne slabosti in jih sproti odpravljate,« je dejal Miran Potrč in dodal: »V takih odnosih in pri takem delu ima tudi delovanje sindikatov pomembno vlogo. Potrjuje se usmeritev, ki smo jo v sindikatih gojili vseh 40 let po vojni, od ustanovnega kongresa dalje, da lahko sindikati uspešno uresničujejo svojo družbeno vlogo le v neposredni aktivnosti med delavci, z družbenim usmerjanjem delavcev, da po samoupravni poti, kot odgovorni samoupravljala in gospodarji družbenih sredstev, uresničujejo svoje pravice in obveznosti.« Na srečanju je predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek podelil letošnje srebrne znake ZS in priznanja »Inovator leta« občine Kamnik, ki jih podeljuje OS ZSS Kamnik. Srebrni znak ZS Slovenije so letos v Kamniški Bistrici prejeli za aktivno in prizadevno delo: Konferenca OO ZSS TITAN, Angelca POUANSEK, zaposlena v Titanu Ivanka SKAMEN, zaposlena v Svilanitu, \ Marija STANIMIROVIČ, zaposlena v Meso, Jakob POGAČAR, zaposlen v Stolu, Marjan PLAHUTNIK, zaposlen v Eti, Srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije in priznanja »Inovator leta« je podelil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek. Od leve proti desni: Franc Sikošek predsednik občinskega sindikalnega sveta, in prejemniki: Ciril Vinšek, Janez Ipavec, Angelca Poljanšek, Jakob Pogačar, Janko Blagšič, Vincenc Rožič (za skupinski posnetek žal nismo mogli zbrati vseh prejemnikov). Nada PREK, zaposlena v Utoku, Janko BLAGŠIČ, zaposlen v Donit, TOZD Trival Občinski svet ZSS Kamnik je podelil priznanja »INOVATOR LETA 1985« na pobudo odbora za inovacijsko dejavnost in s tem dal tudi moralno priznanje inovatorjem, ki so s svojim vestnim in marljivim delom ter znanjem prispevali k večjemu dohodku delovne organizacije, katere delavci so oz. kjer te inovacije uporabljajo. Priznanje »INOVATOR LETA 1985« so sprejeli: Janez POHLIN in Vincenc ROŽIČ iz Stola za inovacijo »brusilna naprava za brušenje robu sedeža«; Janez IPAVEC in Stane OSTERMAN ou Titana za inovacijo »uporaba ostružkov v ku-polki«; Ciril VINSEK iz Kemijska industrija Kamnik za inovacijo »naprava za vstavljanje že pre-dobdelanih kosov v vpenjalno glavo na avtomatski stružnici in brušenje odrezanih vložnih ploščic Coromat«. Programu je sledilo prijetno tovariško srečanje. VERA MEJAČ Štafeta mladosti Neuradno okoli 20. marca, uradno pa je OK ZSMS Kamnik sprejela informacijo o datumu sprejema štafete mladosti 1. aprila: iz časovnice in trase štafete je bilo razvidno, da bo štafeta v naši občini tudi prenočevala. 3. aprila je bil izdelan idejni koncept prireditev, 12. aprila pa celotni operativni program, katerega je sprejelo predsedstvo OK ZSMS Kamnik. Razen nekaterih manjših organizacijskih pomankljivosti znotraj organizacijskega odbora P OK ZSMS ugotavlja, da je prireditev ob prihodu štafete mladosti dosegla namen, kar potrjuje tudi obisk vseh prireditev (osrednja prireditev na Titovem trgu, sprejem štafete v galeriji Janeza Repanška v Rudniku, prireditve po KS in delovnih organizacijah, v športni hali, ob tabornem ognju, večnamenskem prostoru OŠ Fran Alberth in v bivšem gasilnem domu ob razstavi težkih motorjev), zunanji izgled mesta Kamnik in KS ter OZD, katere je štafeta obiskala, število nastopajočih oz. sodelujočih, še posebno pa neprecenljiva pomoč združenega dela iz naše občine. Brez te pomoči takšne prireditve ne bi bilo moč izvesti, saj dodatnih sredstev iz proračuna ni bilo mogoče dobiti, poleg tega pa je OK ZSMS v svojem planu predvidevala le sprejem štafete. Prispevke za uspešno realiziran program so podarili: - vsi nastopajoči so sodelovali brez zahteve po povračilu stroškov, niti prevoznih - DO Graditelj - odobritev vsega potrebnega materiala za postavitev odra na Titovem trgu in mladi OO ZSMS Graditelj, ki so ta oder postavili ter razstavili brez zahteve po povračilu stroškov - turistično društvo - brezplačna odobritev stojnic (le pla- čilo montaže in demontaže s prevozom na Titov trg) - Komunalno podjetje -brezplačno razobešanje zastav in obračun minimalnih stroškov za halo - OŠ Fran Alberht - prostor za prenočevanje štafete in aparature, potrebne za projekcijo filmov, diapozitivov - Utok, Stol - prevoz raznega materiala - kamion - Stol, Titan, Svilanit, OŠ TO - avtomobil s šoferji za spremljanje štafete - Fructal - 150 sokov za nastopajoče - Žito - kruhki - Čistilnica Pucelj - brezplačno čiščenje zastav - Kočna - začasna odobritev dveh propagandnih panojev in 300 kom. PVC kozarcev - KIK - brezplačne bakle - OO ZSMS Utok - finančna pomoč - tov. Kovačeva - likovna oprema panojev. Za celotno prireditev smo porabili 160.000 oz. 16. starih milijonov, VEČ KO ZA 25 STARIH MILUONOV PA JE BILO VLOŽENEGA PROSTOVOLJNEGA DELA. Prireditev torej ni bila le prireditev peščice zanesnjakov, temveč velikega števila mladih, delovnih ljudi in občanov. Ob tem naj omenimo, da obisk ni bil »umetno« ustvarjen z poziv-nicami po šolah, kar potrjuje tudi veliko število »starejših« obiskovalcev. Menimo, da smo presegli tudi tradicionalne okvire podobnih prireditev, oz., da so prireditve vsaj delni odraz sprejetega koncepta takšnih prireditev, ki je opredeljen v programskih izhodiščih. Prav vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da smo v Kamniku dostojno sprejeli sim- Noč se je že spustila nad kamniško kotlino, ko je vzplamtel ogenj in je zadonela v ušesih občanov taborniška himna v pozdrav štafeti mladosti. Občutek sreče in veselja je spreletaval vsakogar izmed nas, ko je družabni taborniški večer spremljalo ne le občinstvo, temveč tudi simbol bratsva in ljubezni - štafeta mladosti. Podajali smo si jo iz roke v roko. Tako je štafeta občutila številne prijatelje in dobrosrčne prijeme. Darja OBG Kamnik bol nas mladih - štafeto mladosti, se iskreno zahvaljujemo. Naj še navedemo, da so se že pred sprejemom odvijale različne aktivnosti mladih v naši občini, le-te pa se nadaljujejo tudi v tem mesecu (razstava težkih motorjev članov OO ZSMS AMD sekcije MTC v starem gasilnem domu, nastop oz. koncert mladinskega pevskega zbora, kulturni in zabavni večer mladih OO ZSMS Mekinje (že) in različni nastopi športnih, kulturnih društev in družbenih organizacij). Na podlagi navedenega je za P OK ZSMS popolnoma nerazumljiv odnos uredništva »Kamniški občan«, ki je namenilo le delček svojega prostora v občinskem glasilu. Kljub dogovorom, da bodo poročilo oz. utrinki sprejema štafete v naši občini objavljeni na prvi strani, se le to ni dogodilo. Objavljena je bila le slika in članek, ki smo ga napisali po neprespanih dveh nočeh mladi sami, na drugi strani in še to popolnoma spodaj v kotu. Ta prireditev, množičnost in odmevi od vsepovsod prav gotovo potrjuje pravilnost zastavljenega programa naše mladinske organizacije obenem pa nam je vlila voljo in spodbudo za še temeljitejše in učinkovitejše uresničevanje interesov mlade generacije. PREDSEDSTVO OK ZSMS KAMNIK oddan v ponedeljek zjutraj nekaj ur pred tiskanjem Kamniškega občana (Delova tiskarna namreč v petek popoldne in v nedeljo pripravlja za tisk in tiska le Delo). In ker je bilo za praznično številko izjemno veliko gradiva (za današnjo številko ga je ostalo za tri tiskane strani), veliko tudi aktualnih in na čas in dogodke vezanih prispevkov, pač ni bilo mogoče objaviti vseh štirih priloženih fotografij, ampak le eno, medtem ko smo tekst objavili v celoti. In če predstavnikom mladinske organizacije ustno pojasnilo s predlogom, da v tej številki objavimo še slikovni zapis o sprejemu štafete ne zadostuje, smo ga pač morali napisati. UREDNIŠTVO Pripis: Ker predsedstvo naše mladinske organizacije nezadovoljstva okrog objave prispevka o sprejemu štafete mladosti očitno ni obravnavalo celovito, moramo nekatera dejstva ponovno pojasniti. Res smo bili dogovorjeni za objavo prispevka, a res je tudi, da smo gradivo za 7. številko Kamniškega občana oddali v tiskarno (kot vedno) v četrtek zjutraj, ko so se naši mladinci še pripravljali na sprejem štafete. Njihov prispevek je bil narejen v petek, v tiskarno pa Letošnji nosilec štafete v Kamniku je bil Pančur Rajko, mladinec iz Tuhinja. Foto: J. Hribovšek Ansambel Piramida je še popestril že tako pester program na Titovem trgu. Foto: J. Hribovšek Predsednik občinske konference SZDL Anton Fišer podeljuje priznanje OF Katarini Slapar Proslava dneva O F V petek, 26. aprila, jc občinska konferenca SZDL priredila ■proslavo ob 44. letnici ustanovitve OF, na kateri so s 'kvalitetno izbranim kulturnim programom sodelovali: - prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika - kamniška godba - ženski pevski zbor »Solidarnost« in - člani dramske sekcije KD »Svoboda« Duplica. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Anton Fišer, ki jc najprej orisal zgodovinski in revolucionarni' pomen OF na Slovenskem,' kakor tudi na Kamniškem, nato'pa opozoril na sedanje ca/mere in pogled v prihodnost. Na proslavi je tudi podelil letošnja občinska priznanja OF Petru Klavčiču, Stanetu Marcijanu. Ivanu Pavlicu, Antonu Podjedu,. Katarini Slapar, Milki Uršič in taborniškemu odredu Bistriških gamsov. (O prejemnikih priznanja OF smo poročali v 7. št. Kamniškega občana). Kvaliteten progam, tak je letos vsekakor bil, terja kar nekaj truda. Organizatorji in izvajalci so se potrudili, a odpovedalo je občinstvo, kajti proslava je bila skromno obiskana. Kje je vzrok? Ali so ljudje takih akademij že »siti« (so mogoče že preživete?) ali pa se jim pač ni dalo zaradi slabega vremena. Vera Mejač Kurirčkova pošta Prenašanje revolucionarnih tradicij NOIt na mladi rod, obujanje spominov na vojne dni in razvijanje pravilnega odnosa do naše revolucije in revolucionarne zgodovine; ; so najpomembnejše sestavine tradicionalne akcije slovenskih pionirjev — Ku-rirčkoVe pošte. Osrednja proslava je bila ob sprejemu v Komcndski dobravi, katere so se poleg pionirjev udeležili tudi družbeno politični delavci 1 dveh sosednjih občin, Kamnika in Kranja. Ob besedah dutlgplotnega aktivnega vojaka in inekdaAjfcga borca smo se spomnili na težke trenutke revolucije in NOB, na borbe in žrtve ter krvavo pot ustvarjanja naše domovine. Kurirčkova pošta je pot nadaljevala pot preko Tunjic in Stranj v Tuhinjsko dolino do spomenika na Prevojah, kjer je bila krajša proslava. Kurirčovo S skupne seje zborov občinske skupščine Ob uspešnem gospodarjenju lani tudi težav ni manjkalo Ocena gospodarjenja v naši občini v preteklem letu in poročila o delu skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih ter pravosodnih organov v letu 1984 so bile osrednje točke dnevnega reda na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine, ki so se sestali konec aprila v prostorih osnovne šole Frana Albrehta. Z doseženimi rezultati v letu 1984 smo lahko zadovoljni, saj smo dosegli skoraj vse cilje, ki smo jih začrtali z dolgoročnim programom stabilizacije in z letno resolucijo, je uvodoma poudaril predsednik izvršnega sveta Franc Jeras. Uspelo nam je zaustaviti padanje družbenega proizvoda, ki je v letu 1981 padel za 3,4%, v letih 1981-1984 pa poprečno naraščal po 2,7% letno, lani pa je porastel celo za 3%. Največji uspeh je bil dosežen s 7% porastom fizičnega obsega proizvodnje, kar je precej nad republiškim poprečjem. Pri enakem številu zaposlenih pomeni to velik porast produktivnosti, kljub veliki izrabljenosti proizvodnje opreme. Tudi izvoz, lani smo predvideli 15% povečanje, smo presegli, saj je bil konvertibilni izvoz večji za dobro petino. Tem rezultatom so sledili tudi osebni dohodki, saj so bili realni osebni dohodki v naši občini višji od uradno ugotovljene inflacije. Seveda pa nas ti rezultati ne smejo uspavati in se bomo morali izredno potruditi, da bi taka gibanja ohranili tudi v prihodnje. Ob dobrih rezultatih pa ni manjkalo tudi težav in problemov, med njimi je predsednik izvršnega sveta opozoril zlasti na zaostajanje pri posodabljanju proizvodne opreme, na poslabšanje plačilne sposobnosti v gospodarstvu, na povečevanje zalog in na posamične zastoje v proizvodnji. Kamniška industrija kot izrazito predelovalna se sooča tudi z izsiljevanjem dobaviteljev surovin po dodatnih plačilih, z zapiranjem v občinske in republiške meje, cene domačih surovin že marsikje prekašajo cene uvoženih surovin. Izvršni svet je posebej spremljal gospodarjenje v tistih OZD, ki sicer niso poslovale z izgubo, pač pa so se v njih že kazale negativne gospodarske težnje in problemi. S sodelovanjem izvršnega sveta so v teh OZD pripravili programe za odpravo motenj, ki jih je obravnavala tudi skupščina. ' V družbenih dejavnostih je kljub težavam uspelo zadržati vsaj nekoliko hitrejšo rast osebnih dohodkov zaposlenih od osebnih dohodkov v gospodarstvu. V razpravi so sodelovali predvsem delegati družbenopolitičnega zbora, ki so na seji posredovali stališča občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Pozitivno so ocenili gospodarska gibanja v lanskem letu, pri tem pa poudarili, da bo treba vse probleme in zastoje v proizvodnji tekoče reševati, več pozornosti pa nameniti tudi težavam v družbenih dejavnostih. Tri probleme moram izpostaviti, je nadaljeval predsednik izvršnega sveta. Naslov jim dajem: oviranje izvajanja demo- kratično sprejetih skupščinskih sklepov. V mislih imam ureditev prometa v Kamniku, preskrbo s toplotno energijo ter ureditev] prostora za širitev industrije in drobnega gospodarstva. K ureditvi cestnega prometa je občina Kamnik prispevala že veliko, saj je za izgradnjo obvoznice kamniško združeno delo žrtvovalo izredna sredstva in prevzelo več kot polovico finančnega bremena. Združevalo je tudi sredstva za prestavitev avtobusne postaje s Titovega trga in doseglo, da železniško gospodars.tvo ni ukinilo železniške proge, še več, ponovno je bil vpeljan tudi osebni promet in zgrajena potniška železniška postaja na Grabnu. Obvoznica pa ne bo zaživela, dokler ne razrešimo povezave v smeri Kranja preko Korenove poti, dokončno ne razrešimo priključka ob Kemijski industriji Kamnik, ne saniramo Cankarjeve ceste ter ne uredimo priključkov na samo mesto. Teh priključkov pa bo potrebno več, saj obvoznica v celi dolžini od železnega mostu do Duplice nima povezave z mestom. Tostran Bistrice pa je locirana večina kamniške industrije, : pa tudi mesto Kamnik se spaja z Duplico v mestno naselje. Za rešitev vseh teh problemov pa ni denarja in jih bo potrebno rešiti po dogovorjenem vrstnem redu. Skupščinska odločitev, podprta s soglasji vseh petih krajevnih skupnosti mesta je bila, da najprej realiziramo povezovalno ulico med staro Eto in Metalko na obvoznico. Z njo odpravimo večino prometnih zagat v mestu: iz obvoznice preko mostu se bodo napajala podjetja Utok, Meso in Alprem, preko povezovalne ulice pa bo speljan avtobusni in osebni promet. Združeno delo je za poziv skupščine imelo posluh in z ogromno večino pristalo, da združi za realizacijo te ulice po 1,5 milj. S din na zaposlenega, v letošnjem in prihodnjem letu. Nekateri ponovno pričenjajo pobude, da ne realiziramo tega sklepa, in to sedaj, ko je bil po široki, demokratični poti sprejet, ko je zbran denar in so naročeni izvedbeni načrti. Vprašajte jih, če se zavedajo, da prevzemajo odgovornost, da bodo delavci, ki so imeli izreden posluh, da iz že tako siromašne akumulacije združujejo znatna sredstva, odločitev spremenili in rekli, vi se kar prepirajte o variantah, mi pa denarja ne damo. Kdo bo potem prevzel odgovornost, da se bo Kamnik zadušil v prometu, kdo odgovornost za poškodbo stavb, pa vodovoda in kanalizacije, ki tečeta pod glavno ulico in kdo za počasno umiranje mesta, kajti prebivalci centra se že selijo iz njega. In kdo odgovornost za varnost tisočev otrok, ki prečkajo mesto, ko obiskujejo srednješolski center in za otroke, ki morajo skozi ves prometni vrvež v šole na jugu mesta. Nič manjši ni problem realizacije dolgoročne oskrbe mesta s toplotno energijo. Skupščina je lani odločitev o postopni gradnji toplifikacije sprejela, zavedajoč se, da s tem rešuje dva problema: ekološkega, kajti smog je posledica neštetih kurišč, ter prehod na novo vrsto energetskega vira, to je plin. Takoj, ko smo z realizacijo prve faze toplifikacije pričeli, pa so oživele razprave, ali toplovod po levi strani Bistrice ali po desni, ali naj bo to prosti vod ali vkopan v zemljo, čeprav so bila ta vprašanja strokovno rešena. Tudi tu vprašujem, kdo bo odgovarjal, če plina, kot garantiranega energetskega vira, ne sprejmemo, da o negospo-darnosti gradnje neštetih kotlovnic ne govorim. Podobno je vprašanje pridobitve prostora za širitev industrije, kajti industrija rabi svoj življenjski prostor in bo še dolgo časa največji ustvarjalec družbenega proizvoda občine- Industrijsko cono v Podgorju smo zožili in je celo prav, da smo zemljo vrnili kmetijstvu. Toda, ko smo v prostorskem delu družbenega plana opredelili prostor za širjenje industrije med obvoznico in Kamniško Bistrico na za kmetijstvo nezanimivi zemlji, je Ustavno sodišče SRS dobilo pobudo za razveljavitev tega dela prostorskega plana. Na predlog republiškega komiteja za kmetijstvo je ustavno sodišče pobudo zavrnilo. Nič manjših zapletov ne pričakujemo z lokacijo obogatitve kalcita v KS Kamniška Bistrica. Rudnik kaolina bo skupaj s SOZD Slovenija papir vsak čas predložil investicijski program, ki bo tehnološko in ekološko sprejemljiv za obstoječo lokacijo in finančno pokrit, kar mu je lani naložila občinska skupščina. Potem pa bo potrebno sprejeti zazidalni načrt, za kar bo potrebno veliko naporov, da mu bodo krajani dali soglasje. Delegat OK ZKS je v zvezi s problemi pri uresničevanju nekaterih sprejetih stališč na področju komunalnega urejanja (toplifikacija, industrijska cona, povezovalna cesta) posredoval stališče OK ZKS o potrebi po zaostritvi politične odgovornosti posameznikov, ki zavirajo uresničevanje v občinski skupščini sprejetih odločitev. Pričakovati je bilo, da bodo o teh vprašanjih spregovorili tudi delegati zbora krajevnih skupnosti, vsaj delegati kamniške krajevne skupnosti, vendar se nihče ni oglasil. Delegati vseh treh zborov so sklenili, da naj izvršni svet ob pripravi poročila o gospodarjenju v prvem trimesečju 1985 pripravi tudi informacijo o naložbah, o tem, kako se uresničuje dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v naši občini in kako OZD z motnjami uresničujejo sprejete programe. K poročilu o delu občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih ter pravosodnih organov v preteklem letu je bilo v razpravi rečeno, da je treba doseči večjo aktivnost skupščin SIS kot četrtega zbora občinske skupščine, okrepiti delo posameznih komisij (npr. komisije za varstvo okolja) in zamenjati neaktivne člane. Izvršni svet in upravni organi naj zagotovijo več pomoči delegatom v skupinah za republiško skupščino in skupščino SFRJ. V razpravi o delu izvršnega sveta je predsednik občinske skupščine Tone Ipavic poudaril, da je izvršni svet v glavnem uresničeval svojo funkcijo, že zlasti je pozitivno oceno zaslužil odnos izvršnega sveta pri povezovanju z DO, ki poslujejo z motnjami. Več bo treba storiti pri vključevanju vseh dejavnikov od KS do DO v priprave planskih dokumentov. Tudi področje družbenih dejavnosti bo treba v IS bolje pokrivati in bolj upoštevati načelo dvofaznega postopka pri sprejemanju aktov v občinski skupščini. Predstavnik sodišča združenega dela tovariš Košir je opozoril na to, da število sporov pred sodiščem združenega dela sicer pada (lani 38 sporov), vendar se povečuje število delovnih sporov v nekaterih OZD npr. v Utoku so imeli lani 11 sporov. Med ostalimi sklepi so delegati sklenili, da naj izvršni svet obravnava probleme financiranja nekaterih pravosodnih organov in poskrbi za ureditev prostorskih pogojev za sodnika za prekrške in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Med delegatskimi vprašanji, na katera bo izvršni svet odgovoril konec maja, so delegati postavili naslednja: Kdo je odgovoren za nered v jami za odpadke na Duplici, kdaj bo prilagojen avtobusni vozni red Motnik--Vransko in kako odpraviti nesklepčnost v skupščinah SIS. F. S. pošto je nato vodila pot v Kamnik, kjer je obiskala vse šole, Duplico in Moste, kjer je končala svojo pot po naši občini. Pionirji šole Moste so jo predali 23. aprila svojim vrstnikom v Ljubljani na veličastnem partizanskem mitingu v kinu Šiška. Naši pionirji in PO so pripravili pestre programe in pazljivo prisluhnili besedam nekdanjih borcev in aktivistov NOV. Kurirčkova pošta bo svojo pot končala za Zboru pionirjev v Ljubljani, ki bo 10. in II. maja, iz naše občine se ga b® udeležilo dvajset pionirjev in mentorja. Kamniški pionirji se bodo na zboru predstavili z zbirko lončarskih izdelkov kiparskega društva na osnovni šoli Komenda-- Moste. Na zboru pionirjev Jugoslavije v Ljubljani se bo predstavila tudi kamniška godba na pihala. Niko Ob uspehih ne sme biti manj zavzetosti Tudi na seji občinskega komiteja ZKS Kamnik, ki je bila konec aprila, so osrednjo pozornost namenili uresničevanju lanskoletne resolucije o izvajanju tega srednjeročnega družbenega plana, pregledali podatke o letošnjem poslovanju in obravnavali poročilo o obravnavi zaključnih računov. Člani komiteja so obravnavali še poročilo o delu občinske skupščine v preteklem letu in poročilo o delu izvršnega sveta občinske skupščine v obdobju april 1985 - marec 1985. Uresničevanje lanske resolucije in letošnje kazalce gospodarjenja je na seji predstavil predsednik našega izvršnega sveta Franc Jeras, posebno pozornost pa namenil nasprotovanjem gradnji povezovalne ulice, toplifikacije in ureditve prostora za industrijo, ki so jim v razpravi tudi člani komiteja namenili precej pozornosti. Franc Jeras je opozoril tudi na probleme, ki zaradi omejevanja nastajajo v skupni in splošni porabi. Sredstva za skupno porabo so lani zaostajala celo več kot je bilo planirano, sredstva za splošno porabo so bila lani 2 odstotka nižja kot leta 1983. Franc Siko-šek, predsednik občinskega sindikalnega sveta je v svojem uvodu poudaril predvsem, da je letošnja akcija obravnave zaključnih računov dala rezultat, ki smo ga ves čas doslej želeli - mobilizirala je delavce, povečala zavest, da, lahko vsak prispeva za boljše rezultate gospodarjenja. Povedal je tudi, da smo ob letošnjih zaključnih računih prvič imeli tudi ocene dela poslovodnih organov (pripomoček - kriterije za ocene je pripravil občinski sindikat), kar je vsekakor še en spodbuden premik. V razpravi je bilo poudarjeno, da nas dobri lanskoletni rezultati gospodarjenja, ki so v letošnjih mesecih še vedno solidni, nikakor ne bi smeli uspavati, saj je že povečevanje zalog neprodanih izdelkov eno od dejstev, ki lahko spremeni uspešnost gospodarjenja. K temu je treba dodati še dve, na kateri so opozorili na seji in ki lahko zmanjšata gospodarsko uspešnost: namreč izredno iztrošeni stroji v naši industri- ji, ki jih prepočasi (zaradi najrazličnejših vzrokov, tudi pretiranega administriranja) nadomeščamo z novo in še našo kadrovsko strukturo, v kateri je še vedno premalo strokovnjakov. Skoraj vsi razpravljala so se dotaknili tudi problema povezovalne ulice, toplifikacije in industrijske cone. Takšna nasprotovanja samoupravnim odločitvam niso nova, na dan so prišla tudi ob urejanju Titovega trga in v drugih primerih. Do takih nasprotovanj prihaja tudi zato, je bilo rečeno, ker z uresničitvijo posameznih skupščinskih odločitev predolgo odlašamo, kar pušča prazen prostor »vzporedni strukturi odločanja«, ki hoče zanikati delegatske odločitve, s tem pa tudi delegatski sistem. Zato družbenopolitične organizacije, zlasti socialistična zveza, ne bi smele v svojem političnem delu prezreti takšnih ravnanj -to še zlasti velja za krajevne organizacije. Ob takšnih »akcijah« ljudje, zlasti delavci, ki kljub težkim razmeram želijo prispevati v korist Kamnika in njegovega razvoja, zgubljajo voljo in zaupanje. Ob poročilih o delu občinske skupščine in izvršnega sveta je bila razprava skromnejša, čeprav so v njej vendar kritično in samokritično opozorili na nekatere pomanjkljivosti in slabosti. Recimo na to, da v skupščini družbenopolitične skupnosti četrti zbori praktično na obstajajo (lani en sam poskus, pa še ta'je zaradi nesklepčnosti skupščine socialnega skrbstva propadel). Sicer pa bo poročilo o delu ,občinske skupščine dobra osnova za problemsko konferenco o delovanju delegatskega sistema v občini. Tudi v delu izvršnega sveta je bilo nekaj slabosti, ki jih v naslednjem mandatu ne bi smeli ponoviti. V sedanjem mandatu kontinuitete dela ni bilo dovolj, šibkosti so tudi zlasti pri pripravi strokovnih gradiv v odnosih med izvršnim svetom in upravnimi organi, kjer bo treba poskrbeti za večjo strokovnost in tudi družbenopolitično usposobljenost. J. T. 73 Seminar za mladinska vodstva Tudi letos je bil pripravljen seminar za vodstva mladinskih organizacij iz KS, OZD in šol kamniške občine. Za seminar nismo izbrali kakšnega dragega hotela, temveč smo se odločili za najcenejšo možnost; imeli smo ga, kot že nekajkrat, v domu obrambne vzgoje na Igu. Seminar, bil je tridnevni, je potekal po nekem že ustaljenem programu. Prvi dan popoldan nam je predsednik komisije za DER govoril o gospodarskih razmerah v občini Kamnik, drugi dan je potekalo delo po skupinah in okrogla miza na temo »Mladinska organizacija - politična organizacija, ali naj se ukvarja le s kulturo in športom«, s katero smo nadaljevali tudi zadnji dan dopoldne, ko je bila tudi seja OK ZSMS, na kateri smo sprejeli zaključke seminarja. Izdali smo tudi posebno številko glasila Štrumpfglas, v katerem so zajeta vsa poročila o dogajanju na seminarju. O gospodarstvu v Kamniku Kljub težkim preizkušnjam je kamniško gospodarstvo dobro, če pogledamo rezultate lanskega leta in začetek letošnjega leta. Problem pa je, da je mnogo strojev zastarelih prav tako pa tudi tehnologija, večji uvot sodobne tehnologije pa zaradi zbirokrati-ziranosti uvoznih postopkov ni mogoč. Manjka nam tudi strokovni kader, saj se večina strokovnjakov vozi na delo v Ljubljano in drugam, k nam pa prihaja več nekvalificiranih delavcev. Seznanili smo se tudi s stanjem v kmetijstvu, prometu, turizmu in drobnem gospodarstvu. O teh temah je potekala tudi široka razprava. S strani mladincev je bilo kritično izpostavljeno vprašanje prostorov, saj mladi še vedno nimamo svojega večnamenskega prostora. Seznanjeni smo bili tudi z vrsto informacij, ki nam bo- do koristile kasneje za lažje razumevanje procesov v Kamniku. Delo po skupinah V KMD (konferenci mladih delavcev) smo ugotovili, da delegatski sistem v OO ZSMS v DO ni zaživel v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. Še vedno so mladi postavljeni v nek »kot«, njihovo delo ni enako cenjeno kot delo ostalih. Vse ostale DPO sicer podpirajo delovanje mladinske organizacije, vendar verjetno zaradi statutarnih določil, izjema so le nekatere DPO v določenih DO. Ugotovili smo tudi, da je povezovanje med mladinskimi organizacijami in z OK premajhno ali ga skoraj ni; za dobro delovanje, reševanje vseh problemov, uresničevanje interesov i. p. d. pa je to nujno potrebno. Zato smo se dogovorili, da bi se enkrat mesečno sestajala KMD, vedno v drugi delovni organizaciji. Mladinske organizacije še vedno zapostavljajo vlogo štipendistov. Le-ti naj bi se udeleževali MDA in tako razbremenili združeno delo, ki pa bi s tem zagotovilo dovolj brigadirjev. MO se mora zavzemati tudi za zaposlovanje štipendistov za nedoločen čas ne le za dobo pripravništva. MO se srečujejo tudi z nerazumevanjem nadrejenih do njihovih aktivnosti. OO ZSMS bi morala preko ostalih DPO vplivati na te posameznike in jih po potrebi tudi sankcionirati. - V KMKS smo se pogovarjali o konkretnih problemih vsake OO ZSMS. Glavni problem večine mladinskih organizacij je neaktivnost. Tudi prostora za njihovo deldVanje ni. Osnovne organizacije bi morale za boljšo propagiranje MDA in pridobivanje brigadirjev organizirati delovni posvet o MDA, na katerega bi povabili tudi starše, ki bi se tako seznanili z življenjem in delom na mladinski delovni akciji. Mladinske organizacije se med seboj vse premalo povezujejo, potrebno bi bilo tesnejše sodelovanje med mladinskimi organizacijami in OK ter njenimi organi. Mladinskim organizacijam je treba pomagati pri vključevanju v delo, pri tem pa jim lahko veliko pomagajo mentorji, mnogo znanja pa bi pridobili tudi z izmenjavo izkušenj z drugimi mladinskimi organizacijami. Mladi imajo premalo izkušenj za delo v mladinski organizaciji, tisti pa, ki jih imajo, navadno delujejo v organih OK in so s tem delom preobremenjeni, da bi lahko aktivno delovali v svoji mladinski organizaciji. - V KMVI smo se pogovarjali o dosedanjem delu posameznih mladinskih organizacij, ki je še vedno premalo aktivno. Aktivnost je omejena le na posameznike, saj so vedno aktivni eni in isti — teh pa je le malo. Bolj bi se morali povezovati z nižjimi, sedmimi razredi, saj se izredno pozna menjava generacij, ki se v osnovnih šolah menja vsako leto. Na seje KMVI naj bi hodili vedno isti mladinci, ne pa vsakokrat drugi, tako bi se lahko bolj seznanili z delom in lažje bi reševali probleme. Tudi mladinske organizacije in športna društva v šolah bi morala tesneje sodelovati. Sprva smo nameravali organizirati skupen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, ker pa to ne bo mogoče, bodo pionirji sprejeti v mladinsko organizacijo na matičnih šolah. Okrogla miza Mladinska organizacija je ena od petih DPO, vendar zanjo to največkrat ne velja, saj je največkrat usmerjena k športu in kulturi, ki tudi izgubljata veljavo, kakršno sta imeli včasih. Mladinsko organizacijo bi morali narediti takšno, da bi mlade zanimala, česar pa ne bomo doseglio s starimi neustreznimi programi, ki zajemajo seminarje, delovne akcije, financiranje, kadrovanje in Letovanje otrok V letu 1985 bo OZPM Kamnik ponovno organizirala letovanje za predšolske in šolske otroke. Letovanje bo tudi tokrat v počitniškem domu ZPM Ljubljana Center v Savudriji. Razpolagamo s sledečimi termini: od 30. 5. do 6. 6. 1985 predšolski 56 otrok od 6. 6. do 13. 6. 1985 predšolski 56 otrok od 11. 7. do 25. 7. 1985 šolski 84 otrok od 25. 7. do 8. 8. 1985 šolski 56 otrok Ekonomska cena za predšolske otroke znaša 6.700 din za sedem (7) dni, ter 12.500 za šolske Dohodek na čl. družine cena predšolski cena šolski do 9.000 2.350 4.380 od 9.001 do 13.900 3.700 6.900 od 13.901 do 23.900 5.025 9.280 od 23.901 naprej 6.370 11.900 Soudeležba staršev se izračunava na podlagi prvega trimesečja leta 1985. Ob prijavi morajo starši predložiti potrdilo o OD v prvem trimesečju leta 1985, zaradi izraču-nave njihovega prispevka. Starši, oz. skrbniki, ki za svojega otroka ne morejo plačati niti osnovnega prispevka, vendar menijo, da je otrok potreben letovanja, naj se zglasijo pri socialnih delavkah na šoli. Prijave za predšolske otroke sprejemamo do 17. 5. 1985 in sicer na naslov: OZPM Kamnik, Kajuhova pot 12, Kamnik — letovanje. Šolski otroci se prijavljajo pri socialnih delavkah na šolah in sicer do 20. 5. 1985. K sodelovanju vabimo tudi vzgojitelje, ki imajo veselje do dela z otroki, v počitniških kolonijah in so opravili tečaj učenja plavanja. podobno. Kdor se želi ukvarjati s športom ali kulturo, to lahko počne v raznih društvih, vendar pa moramo vedeti, da so tudi ta del mladinske organizacije. Ob okrogli mizi smo izpostavili dejstvo, da je izredno težko pridobiti mlade za delo v mladinski organizaciji, ker mlade to delo ne zanima. Mladinska organizacija pa naj bi bila tista, ki bi mladim pomagala reševati njihove probleme od nadaljnjega šolanja, do zaposlovanja pripravnikov, reševanja stanovanjskega problema, otroškega varstva in podobno. Vendar pa, kaj lahko mladinska organizacija pri tem stori? Problemi se težko rešujejo, če mladi v organih samoupravljanja nimamo pravih ljudi; svoje predstavnike že morda imamo, a ti nas ne zastopajo tako kot bi nas morali. Večkrat bi se morali pogovarjati o konkretnih problemih in jrh tudi reševati, dokler ne bi bili dokončno rešeni, saj mora vsak problem imeti neko rešitev. MAJA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK vabi vse občane, da si v prostorih Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 do 31. 5. 1985 ogledajo z javnim natečajem pridobljene predloge o urbanistično arhitektonski ureditvi zazidalnega otoka CO-1 Graben. Hkrati izvršni svet obvešča, da so v prostorih Skupščine občine Kamnik JAVNO RAZGRNJENI OSNUTKI zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-2 v Kamniku (Bakovnik), zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP 2 in ŠS-3 Šmarca in ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Podgorju. Občani si lahko ogledajo javno razgrnjene osnutke prostorskih izvedbenih aktov in nanje dajo pripombe tudi v prostorih KS in sicer: - osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP-2 v Kamniku v prostorih KS Duplica, - osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠP-2 in ŠS-3 Šmarca v prostorih KS Šmarca, - osnutek ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Podgorju v Kulturnem domu KS Podgorje. JAVNA RAZPRAVA o osnutkih zazidalnega načrta BP-2 v Kamniku in zazidalnega načrta ŠP-2 in ŠS-3 Šmarca bo v torek, 28. 5. 1985 ob 19. uri v prostorih KS Duplica. O osnutku ureditvenega načrta pokopališča v Podgorju bo javna razprava v sredo, 29. 5. 1985 ob 19. uri v Kulturnem domu KS Podgorje. Še enkrat: preskrba Most Zaposlene v trgovini v Mostah se oglašamo zaradi članka V. O. v Kamniškem občanu (Urbanizem, šola, društveni prostori, leto XXV, št. 7, 22. 4. 1985), v katerem pisec v petih stavkih pove vse najslabše o našem obratu. Ne vemo, kakšne veletrgovine si želi V. O.! Od Most do Kamnika je sedem kilometrov, do Kranja 16, do Ljubljane 20 km. Danes vsem trgovinam upada promet, Moste pa naj bi bile izjema in naj bi zgradile lasten preskrbovalni center. Da se razumemo: tudi same si želimo več prodajnih in skladiščnih površin, a dvomimo, da Kočna razpolaga s toliko denarja. Če seveda smemo soditi po naših osebnih dohodkih, ki jih s tistimi v industriji ne morem oprimerjati. V. O. graja postrežbo v trgovini. Morda ne ve, da nas je zaposlenih le osem in da bi takoj sprejele medse vsaj še dve dekleti, če bi nam kadrovska služba to dovolila. Vsaka od nas se trudi po svojih najboljših močeh. Kdo nam lahko očita, da smo kdaj pustile kupce čakati, da nismo vsakomur postregle z blagom, ki ga imamo, da mu nismo odgovorile na vprašanje...?! Ne mnoremo si privoščiti pol ure za topel obrok, še zlasti ne ob sobotah in predprazničnih dneh. V. O. in kupci pa vedo, da smo zaposlene tudi poročene, da imamo otroke — tudi nam lahko po glavi rojijo skrbi, zaradi katerih se ne moremo vedno smejati do ušes. Čisto razumljivo je, da v soboto ob 18b (zapiramo ob 19") kdaj pa kdaj lahko zmanjka osnovnih živil. In zato smo že deležne vse kritike in graje. Čudno, nihče pa nas ne pohvali tedaj, ko pekarni vračamo košare kruha in peciva (pred prvim majem nam je ostalo 320 kg kruha!), ko Živilom vračamo nagnito sadje in zelenjavo ... Po mnenju nekaterih krajanov naj bi bile trgovke torej tudi čarovnice, ki naj bi uganile povpraševanje za vsak dan sproti. Ne, takšnih sposobnosti pa žal nimamo. Poleg tega pa trajnejšega blaga ne smemo nabavljati »na zalogo« zaradi previsokih stroškov skladiščenja. Naj se torej začnemo zaletavati z glavo ob zid, ko zmanjka nogavic št. 4, čeprav so vse druge številke še na voljo?! Tudi za zanemarjeno okolico smo same odgovorne. Tega se zavedamo. Pa bi bil V. O. in še kdo zadovoljen, če bi vsak dan dve uri prej zaprle lokal in šle pobirat papirčke in pometat parkirišča? Dokler bomo v izmeni delale le tri ali štiri, bo okolica na veliko pohujšanje vseh mimoidočih še naprej »zanemarjena«. Naj dodamo še, da trgovina stoji ob šoli. Naj torej stražimo za vsakim otrokom in ga opozarjamo, da naj papir vrže v smetnjak in ne obenj? Zdaj tudi razumete, zakaj ena trgovka streže v bifeju in delikatesi. Zavedamo se, da za takšno ravnanje ne bomo dobile petih zvezdic. A drugače ne gre, dokler nas je samo osem. Mimogrede pa še: Tobačni dim in naše roke vidite. Pa mislite, da je ves ta strup kaj v primeri z nevidnimi kemikalijami in konzervansi, ki jih zauživamo v živilih? Ne branimo se konstruktivne kritike, ne bi se pa pritožile, če bi nas kdaj kdo tudi pohvali. Ni nam vseeno, kakšno mnenje imajo sovaščani o nas. Trudimo se, da bi vsakomur ustregle. Pa si tudi kupci vselej prizadevate, da ne bi prav na nas izlili vsega žolča? Zaposlene v trgovini Kočna v Mostah Popolna osemletka na Duplici Po precej burnih in razgibanih razpravah v okviru občinske izobraževalne skupnosti so delegati te skupščine pripravili predlog programa uporabe deleža sredstev krajevnega samoprispevka, ki se bo od 1. maja 1985 dalje zbiral za naložbe v izobraževanju._ Nadomestni most čez Kamniško Bistrico Vprašanje o obnovi brvi v tovarni Utok se porajajo že od leta 1983. Takrat sta Samoupravno interesno komunalno cestno skupnost občine Kamnik Srednješolski center Rudolfa Maistra in Krajevna skupnost Novi trg opozorila, da je nujno na dani lokaciji ohraniti most, ki bo še nadalje namenjen peš prometu. Nobembra 1984 je posebna komisija po dolgotrajnem deževju ugotovila, da je brv skrajno dotrajana in že nevarna za uporabnike. Aprila letos pa je gradbeni inšpektor Občinskega inšpektorata Kamnik izdal odločbo o zapori brvi. Lokacija brvi na tem mestu je že zgodovinsko pogojena. S širitvijo mesta se je pojavila potreba povezave mesta preko reke z levim bregom, na katerem je nastal Novi trg, povezava med Nevljico in Bistrico - Mekinje. Tako je imelo mesto že v prejšnjem stoletju več mostov preko reke. Na lokaciji sedanjega mo- stu pri Utoku je moč zaslediti most že v kartah frančiškanskega katastra, kjer je bil utemeljen kot nujna vez z Novim trgom. S kasnejšim razvojem mesta so se pojavili mostovi še drugje, leseni most pri smodnišnici, brv pri Žebljarski ulici, urejen železni most..., dokler končno ni bil zgrajen še most severnega dela obvoznice. Z analiziranjem intervalizacije teh mostov ugotovimo, da so leti domala v pravilnih, enakomernih intervalih (cca 270-300 m), pri čemer je vsak drugi namenjen tudi motoriziranemu prometu. Navedena povezava pri tovarni Utok je pomembna predvsem z vidika povezave prebivalcev Novega trga z mestnim jedrom in centralno avtobusno in železniško postajališče. Povezava bo omogočila hiter in varen prehod šolarjem, gojencem zavoda za usposabljanje invalidne mladine in uporabnikom zdravstvenih uslug in trenutno najkrajšo komunikacijo med obema šolskima kompleksoma in zdravstvenima domovoma. Glede na to je Samoupravna interesna komunalana cestna skupnost občine Kamnik v soglasju s Komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik začela nadomeščati dotrajani most. Zaradi cenejše izvedbe bo most izveden s prednapetimi betonskimi nosilci, s tem da bo moralo biti oblikovanje ograje in ostalih vidnih delov mostu prilagojeno ambientu starega mestnega jedra. Dela izvaja Komunalno podjetje Kamnik v sodelovanju z GIP Gradiš Ljubljana in bodo predvidoma zaključena do 15. junija 1985. BIRO KAMNIK - ZAVOD ZA UREJANJE PROSTORA ZA SIKCS OBČINE KAMNIK Z odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka s 1. majem 1981 za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik je bil del sredstev namenjen tudi za soudeležbo pri gradnji prizidka k OŠ Komenda, za adaptacijo šole v Mostah, adaptacijo OŠ Toma Brejca, za skupno gradnjo OŠ s prilagojenim programom z občino Domžale in za III. fazo osnovne šole na Duplici. Del tega programa je bil že uresničen s sredstvi iz prispevka od osebnih dohodkov (OS Moste, Dijaški dom za potrebe OŠ 27. julij in I. faza adaptacije OŠ Toma Brejca). Ker letos ne bo mogoče združevati sredstev za naložbe v šolstvu preko prispevne stopnje, bodo za to na voljo le sredstva samoprispevka. Zato je skupščina izobraževalne skupnosti pred- Zanimivo predavanje v Tuhinju V ponedeljek, 22. aprila ob 20. uri so bila vrata kulturnega doma v Lazah odprta vsem, ki jih je zanimalo predavanje in razgovor o temi: odnos zveze komunistov do religije, cerkve in klerikalizma. Nalogo, da organizira to predavanje, si je OO ZK Tuhinj zadala že na programski konferenci. Vabljene so bile tudi sosednje osnovne organizacije, a se žal tega predavanja člani OO Motnik niso udeležili, iz OO ZK Šmartno pa je prisostvoval le en član. Tako so se v prostorih kulturnega doma Laze zbrali predvsem člani OO ZK Tuhinj, bilo pa je tudi nekaj mladincev OO ZSMS Tuhinj, ki so z zanimanjem prisluhnili besedam predavatelja - magistra Ivana Justin-ka, ki nam je na zanimiv način predstavil nastanek in uveljavljanje religije v različnih obdobjih in različnih sistemih. Po končanem predavanju je tov. Justinek odgovoril na nekatera vprašanja, ki so jih zastavili slušatelji predavanja. Čas je ob prijetnem poslušanju in pogovoru zelo hitro minil. Razšli pa smo se z mislijo, da moramo takšna predavanja še pripraviti, saj so zelo koristna in poučna, a ne samo za ožji krog ljudi, pač pa za vse krajane. HELENA IVANČIČ lagala, da bi s temi sredstvi dogradili le 8 učilnic osnovne šole na Duplici. Ostale naložbe pa naj bi uresničili v naslednjem srednjeročnem obdobju, za kar naj bi preučili možnost podaljšanja oziroma ponovne uvedbe samoprispevka. Občinska skupščina je soglašala s predlogom, da se zaradi velikih potreb po šolskem prostoru na Duplici najprej dogradi 8 učilnic in tako omogoči delovanje popolne osemletke v tej naglo se razvijajoči krajevni skupnosti. Po oceni izvršnega sveta bi bilo potrebno za dograditev OŠ Duplica zagotoviti 144 milijonov din. Od tega naj bi s samoprispevkom do 1.5. 1986 zbrali 130 milijonov din, ostalo pa s sredstvi amortizacije. Delegati občinske skupščine so tudi menili, da je treba pripraviti celovii program razvoja šolstva v občini Kamnik do leta 1990 in se v SZDL dogovoriti, kako bo s samoprispevkom v prihodnjem srednjeročnem obdobju. F. S. Montaža in popravilo TV anten. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel: 737-194. V popoldanskem času vsak dan od 16. do 20. ure pomagam pri kakršnem koli delu. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega občana. 13. MAJ - DAN VARNOSTI Portret miličnika - Matjaž Ravnikar V spomin na ustanovitev organov za notranje zadeve leta 1945 praznujemo 13. maja DAN VARNOSTI - praznik naših organov, ki skrbijo za varnost občanov. Miličniki? Vsak dan jih srečujemo ob cesti, v križiščih, v krajevni skupnosti. In ko jih tako srečamo, kaj si takrat mislimo? Ko vas ustavi in pobara, če ste kaj popili, se v vas kuha jeza in si mislite, presneti policaj, saj veste, da je bila merica prevelika. Ko pa ste v nevarnosti, ko vam je kdo ogrozil življenje, pravite: »Tovariš miličnik, prosim pridite in pomagajte!« Kako to, da je naenkrat policaj postal miličnik? Kaj se je med tem z nami dogodilo? Ni moj namen, da odgovorim na zastavljeno vprašanje. Odgovor s sogovornikom, miličnikom Matjažem Ravnikarjem, prepuščava bralcem tega sestavka. Matjaž je eden izmed miličnikov, ki jih srečujemo v modrih uniformah. V mnogih družinah sin nadaljuje tradicijo očeta in tako je storil tudi Matjaž, ki je luč sveta ugledal v Grosupljem leta 1957. Svojo mladost je preživel v krogu miličnikov, zato ga je poklic zelo zanimal in je odšel v Tacen na šolanje. Potem začne brskati po spominu in pravi: »Še dobro se spomnim, da nas je bilo takrat veliko mladih fantov, ki bi želeli postati miličniki. Pa vendar, selekcija je velika in tako se po letu dni kmalu izkaže, kdo bo lahko nadaljeval šolo. Najprej omagajo tisti, ki si ta poklic predstavljajo kot avanturo ali prijetno zabavo. Kmalu odnehajo tudi tisti, ki jih premaga do-motožje. Ostali smo ostali in se lotili šole, ki je po svoje zahtevna, a tudi zanimiva.« Šolo je končal 1976. leta in so ga na njegovo željo premestili na PM Kamnik. »Veš, oče je iz Komende, pa sem želel v ta kraj, razen tega mi je bil Kamnik zelo všeč,« pove o svoji poti do Kamnika. »Spočetka je bilo težko, da se navadiš okolice, uniforme, no potem pa se zasidraš.« V tem času si je ustvaril družino. Z ženo, ki je zaposlena kot trgovka v prodajalni Bakovnik, imata 6-letnega Samota in 3-let-no Nino. Ko sva ravno pri družini, mi pove, da so nekoč nadlegovali celo ženo, ker je ukrepal in nekemu vinjenemu vozniku odvzel vozniško dovoljenje. »Poglej, dobro se spomnim tistega voznika, kako je bil vinjen. Kaj bi lahko bilo, da sem ga pustil naprej? Morda bi povzročil nesrečo v kateri bi lahko sam izgubil življenje ali kdo drug. Zato so potrebni takšni ukrepi, ne pa zaradi kapric miličnikov.« Spet sva pri šoli in vzgoji v Tacnu. »Včasih se kakšen občan pritožuje čez miličnike, češ, da so to nemogoči ljudje. Saj ne rečem, da se tudi v naših vrstah ne pokaže kakšna črna ovca, pa vendar takšen kaj kmalu zapusti naše vrste. V šoli in kasneje na delu pa nas predvsem vzgajajo v duhu, da smo z občani tovariški, da rešujemo posamezne primere z vso človeško odgovornostjo. Silo pa se uporabi le v primerih, ko drugače res ne gre.« Matjaž je začel kot miličnik pripravnik ter nadaljeval kot pomočnik vodje varnostnega okoliša, sedaj pa je vodja varnostnega okoliša v KS Kamniška Bistrica,' Črna, Gbdič. Ta varnostni okoliš je povezan tudi z njegovo ljubeznijo - gorami. »Ko sem prišel v Kamnik, so me zanimale gore in sem jim ostal zvest do danes. V tem času sem končal plezalno šolo in sem član Gorske reševalne službe. Veš, plezalci so svojevrstni ljudje. Druži jih tovarištvo in ljubezen, da pomagajo človeku v težavah. Pri preko 50 akcijah sem že sodeloval s tovariši. Nismo izbirali ne vremena ne dneva. Ko je bil dan znak, da je nekdo potreben pomoči, smo odšli reševat z željo, da bomo pravočasno prišli na kraj nesreče. Včasih smo prepozni in ni nam vseeno, ko prinesemo mrtvega človeka v dolino. Zato pa je radost toliko večja, ko lahko domačim pogrešanega planinca sporočimo, da je ta živ.« Še eno ljubezen ima, to je ljubezen do psov. Kdor Matjaža pozna, se gotovo spomni nemškega ovčarja, ki je slišal na Čar-go in je bil usposobljen za iskanje ponesrečencev v snegu. Razen tega je imel še MIŠO pasme CHIVAVA iz Kitajske, to je najmanjše pasme psov. Od lanske jeseni je brez obeh. Živinoz-dravnik je ugotovil »zastrupitev«. Le kdo je mogel kaj tako podlega storiti? Zakaj? Bilo mu je težko, pa tudi otrokoma, a vendar se ni predal samo žalosti. Spet ima prijatelja, nemškega ovčarja HANI, ki že obiskuje tečaj, da bo usposobljen za iskanje ponesrečencev v snegu. Matjaž je tudi član kinološkega društva in v Kamniku že 4 leta vodi tečaj. Sogovornik postaja počasi nestrpen in kako tudi ne bi bil. Pogovarjava se na nedeljo, tik pred kosilom. Še to nedeljo je bil z družino, potem pa jo je za cel mesec zapustil. Odšel je v Beograd, kjer je sodeloval v paradi. Tako smo imeli Kamničani tudi svojega predstavnika. Jaz pa ne popustim njegovi napetosti in drezam vanj z vprašanji. Pogovarjava se tudi o mladih in pravi, da je zelo zaskrbljen zaradi porasta mladoletniškega prestopništva. »Seveda tega problema ne bomo nikakor rešili miličniki. Ko nastopimo miličniki, je lahko že prepozno ali pa resen alarm za starše, ustrezne službe, šole itd.« Ko ga pobaram, če je kdaj razmislil, da bi zapustil sedanjo službo je odgovoril: »NE!« Služba mi je prirasla k srcu. Veš, tisto kar vidijo občani na cesti, to je le majhen del naših mnogih nalog, ki so po svoje zanimive in tudi naporne. A vendar sedaj tudi plače niso najslabše, tudi stanovanjske razmere nam še kar ugodno rešujejo. Pa še nekaj je. V našem kolektivu PM Kamnik vlada veliko tovarištvo in to je veliko vredno. Tega ne dobiš povsod. Zato mladi, ki se odločate za svoj bodoči poklic, pomislite tudi na to, da lahko postanete miličnik. Stopite do postaje milice in tam boste dobili vse ustrezne podatke«. Še bi kramljala, a žal je čas neusmiljeno bežal. Matjaž - vodja varnostnega okoliša - miličnik, je odšel naproti svojim zadolžitvam. To pot v Beograd na parado. Tudi Matjaž, kakor vsi delavci v organih, ki skrbijo za našo varnost, je praznoval 13. maj, DAN VARNOSTI. Naj jim ob tem iskreno čestitamo. FRANC PESTOTNIK Ob mednarodnem dnevu invalidov Na slovesni akademiji smo se v petek, 29. marca zbrali člani društva invalidov Kamnik, pa tudi ostali občani, med njimi so bili tudi povabljeni gostje tako iz naše občine kakor tudi iz Radovljice, Škofje Loke in Domžal, da tako obeležimo in proslavimo mednarodni dan invalidov. Mešani pevski zbor Titan pod vodstvom Alenke Zupan je zapel slovensko himno, sledil je slavnostni govor, podpredsednika društva invalidov Kamnik. Govoril je o pomenu in namenu mednarodnega praznika, o delu društev in o problematiki invalidov. Ko tako ocenjujemo delo. moramo žal ugotoviti, da kljub pozitivnim premikom le nismo vsega storili za naše invalide. Moramo poudariti, da tisti, ki. jim jc družba zaupala odgovorne naloge včasih pozabljajo na reševanje za invalide življenjsko važnih problemov, posebno na področju socialnega varstva, reševanje stanovanjskih vprašanj in drugih pomembnih stvari. Vprašujemo se, ali bi moralo biti več ■ mednarodnih dni invalidov, da bi se stvari le premaknile na bolje. Naša družba nam je že veliko dala, a ni še ves tako, kakor bi si mi želeli, ne more pa nam dati sama od sebe in popolnoma urediti človeške odnose. Prav na področju medsebojnih odnosov nam še veliko manjka. Niti okoli sebe ne znamo več pogledati, kaj šele. da bi videli težave soseda. Kam pelje ta brezčutnost? Vsi. pa ne samo naše invalidsko društvo, bi si morali prizadevati za ustavitev padanja živ-' Ijenjskega standarda. Znano je, da od januarja letos znaša povprečna pokojnina invalida v naši republiki 14.700 din, kar vsekakor ni dovolj niti za skromno preživljanje. V naši republiki imamo 65.000 invalidov. Prav zato naj bo težišče našega dela na socialnem področju). Vemo. da gospodarske razmere v naši državi niso rožnate, pa vendar bi se moral še kje najti kakšen dinar, da bi lahko pomagali ljudem, ki so naše pomoči res potrebni. Ko so marca interesne skupnosti razdeljevale finančna sredstva posameznim društvom, je bilo naše društvo kljub 1300 članom na zadnjem mestu, nekje pa so na nas celo pozabili. Naše društvo živi od dotacij, nima stalnega vira dohodka, od finančnih sredstev pa je odvisno, koliko bomo lahko pomagali našim članom. Sledil je kulturni program. Mešani pevski zbor Titana je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi, za kar so jih poslušalci nagradili z bučnim aplavzom. Nastopili so tudi člani društva slepih in slabovidnih Ka- rel Jeraj iz Ljubljane in gojenci ZUIM Kamnik. Z glasbo in besedo so nam vsi nastopajoči pričarali pomlad in ogreli naša srca in tako prispevali, da smo preživeli lep večer in se razšli z zavestjo, da smo s to slovesnostjo vsaj malo prispevali k praznovanju mednarodnega dneva invalidov. TONE OSENAR Naše šolske zadrege Vsaka krajevna skupnost se v svojem delovanju sooča tudi s številnimi problemi. Trenutno je največji problem naše KS šolstvo - kombiniran pouk. V podružnični šoli toma Brejca Zg. Tuhinj traja tak pouk že od začetka šolskega leta. O tem problemu je že veliko razpravljala izobraževalna skupnost, saj je morala odgovarjati na nenehne pritožbe staršev. To vprašanje je bilo postavljeno tudi izvršnemu svetu občine Kamnik in delovni skupini CK ZKS, ki je imela delovni sestanek v naši občini in tudi v KS Tuhinj. Ker niso našli ustrezne rešitve, so se dogovorili, da ta problem reši KS Tuhinj s KS Šmartno, saj imata enake težave. Zato so se krajani obeh KS zbrali na zboru krajanov v kulturnem domu Laze z namenom, da bi poiskali ugodno pot iz težave, ki nas tare. Zboru krajanov so prisostvovali: ravnatelj OŠ Toma Brejca Kamnik tov. Cmiljanovič, predsednik, OK SZDL tov. Fišer, predsednik izobraževalne skupnosti tov. Božič in učiteljice obeh podružničnih šol. Zahteva vseh staršev je bila, da bi v obeh šolah imeli čiste oddelke, kar Da onemogoča za- kon, ki predpisuje določeno število otrok za samostojni razred. Zahteva izhaja predvsem iz želje, da bi se otroci čimveč naučili v šoli, kajti v večini so to kmečki otroci, katerih starši nimajo dovolj časa ukvarjati se z njimi. Podan je bil predlog, da bi imeli v vsaki šoli čisti oddelek tako, da bi se otroci enega razreda iz obeh KS šolali v Zg. Tuhinju, učenci drugega razreda pa v Šmartnem. To pa pomeni, da bi veliko časa porabili za vožnjo v šolo, kajti pot učencev v šolo je zelo dolga, saj so nekateri oddaljeni tudi do 7 kilometrov od šole, povrh vsega pa so še iz raznih koncev (npr. šolski kombi bi moral iz Rakitovca pripeljati otroke v Šmartno, nato bi odšel v Ravne in od tu spet v Šmartno in šele zatem bi vse skupaj peljal iz Šmartna v Zg. Tuhinj-in od tu v Šmartno). Vsi starši so se temu odločno uprli, seveda upravičeno, kajti pot je dolga in otorci na prvi vstopni postaji bi morali vstajati zelo zgodaj (tudo ob 5h), kar pa od sedem in osemletnih otrok ne smemo zahtevati. Poleg tega pa bi se tudi pozno vračali. Pomisliti pa moramo tudi na razmere v zimskem času, ko ceste niso prevozne in dostikrat pre- voz ne bi bil mogoč. Podan pa je bil tudi predlog, da bi v podružnično šolo otroke do čistega oddelka pripeljali iz Kamnika, kjer je otrok preveč. Prevoz Kamničanov bi bil lažji in cenejši. Po daljšem pregovarjanju so krajani na pobudo predsednika izobraževalne skupnosti tov. Božiča sklenili, da sestavijo komisijo iz predstavnikov staršev in šole obeh KS ter izračunajo kilo-, metre in čas vožnje in s tem dokažejo, ali bi bil takšen prevoz otrok v šolo cenejši ali nemogoč. S tem je bila točka zaključena. Zavedati pa se moramo, da je to dovolj pereč problem, ki ga moramo rešiti s skupnimi močmi, kajti pri vzgoji in izobraževanju otrok se ne bi smeli obnašati tako stabilizacijsko, pač pa bi takšno varčevanje lahko prenesli na druga področja. Tudi planiranju oddelkov bi morali odgovorni v OŠ Toma Brejca in izobraževalni skupnosti posvetiti več pozornosti. Za krajane KS Šmartno je bil zbor zaključen, krajani KS Tuhinj pa so ostali in pregledali delovanje KS, finančno poročilo in planiranje za naslednje obdobje. Helena IVANČIČ MORDA ŠE NE VESTE ZA NOVO PRIDOBITEV V KAMNIKU? Naj vam povemo, da se je SERVIS AVTOGUM Janeza Sitarja iz Vrhpolja preselil v obnovljene prostore bivših Viatorjevih delavnic na Fužine 5. Poleg vulkanizerske delavnice pa je prav gotovo za Kamnik pomembna pridobitev tudi na novo odprta AVTOMATSKA AVTOPRALNICA. Razen vrhnjega pranja avtomobila, operejo tudi podvozje, menjajo olje in podmažejo vozilo. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 12. in od 14. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure (Vera Mejač). Gospodarska kriminaliteta nadaljevanje iz prejšnje številke Od skupnega števila 430 kaznivih dejanj je bilo lani obravnavanih 28 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete (leta 1983 14). Kljub temu, da je bilo v tekočem letu obravnavanih 14 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete več kot leto prej ocenjujemo, da jih je še vedno več. Odgovorni v nekaterih DO in drugih ustanovah kaznivih dejanj ne prijavljajo. Še vedno ni dovolj odgovornosti in aktivnosti samoupravnih delavskih kontrol, individualnih poslovodnih organov in komitejev za SLO in DS v OZD, kar bi prispevalo k večji raziskanosti, predvsem pa pri preprečevanju tovrstnih kaznivih dejanj. 1982 1983 1984 - nevestno gospodarjenje 0 0 2 - zloraba položaja ali uradnih pravic 7 1 3 - poseben primer goljufije 3 0 0 - poneverbe 13 1 9 - grabež 1 2 0 — neupravičena uporaba 0 0 2 - ponarejanje in uničevanje poslovnih listin 5 3 7 - nedovoljena trgovina 0 3 1. - zatajitev davščin in drugih dajatev 0 0 1 - nedovoljena razpolaganja s stanovanji 0 0 1 - gozdne tatvine 5 3 0 - nezakonit lov 0 1 1 - nezakonit ribolov 0 0 1 SKUPAJ: 34 14 28 Delavci PM se bodo v bodoče na tem področju še bolj povezovali z delavci oddelka za zatiranje kriminalitete za preprečevanje in čimkojšnje odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj. Sproti bodo sporočali o vseh zaznavah kaznivega dejanja s tega področja. V posameznih delovnih organizacijah bodo nadaljevali razgovore z odgovornimi in jih seznanjali o načinu preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in opozarjali na čimvečjo angažiranost notranje samoupravne delavske kontrole in drugih. Preko OK za SLO in DS bodo vsi odgovorni v OZD in delovnih skupnostih pismeno opozorjeni na večjo aktivnost in odpravljanje vseh nepravilnosti, o katerih jih bodo sproti obveščali. V tekočem letu je bilo v sodelovanju z delavci OZK opravljenih več kontrol varovanja družbenega premoženja v OZD in delovnih skupnostih. Pomanjkljivosti varovanja družbenega premoženja so bile ugotovljene v ABC Po-murka TP KOČNA Kamnik, Metalka Ljubljana, poslovalnica Kamnik, Emona Ljubljana -Kmetijska kooperacija Kamnik in kmetijska kooperacija v Komendi. Pri nadzorih je bilo ugo- tovljeno, da imajo navedeni razne stroje in drug kmetijski ter gradbeni material nezavarovan na prostem. Vsi odgovorni so bili pismeno na nepravilnosti opozorjeni. Nepravilnosti so odpravili v ABC Pomurka TP Kočna Kamnik in Metalka Ljubljana poslovalnica Kamnik, Kmetijska kooperacija Kamnik in Komenda teh nepravilnosti kljub pismenim opozorilom še niso odpravili. Še nadalje bodo sodelovali z delavci UNZ Ljubljana-okolica in odgovornimi v SO Kamnik pri okrepljenem nadzoru in ugotavljali pomanjkljivosti pri varovanju družbenega premoženja. Še vedno ugotavljamo, da so le redke samoupravne delavske kontrole, ki upravičujejo svoje delo v manjših manj pomembnih zadevah, kot so pregledi opravičenosti potnih stroškov, dnevnic, kilometrin, primanjkljaji, poneverjanje in neupravičeno odtujevanje družbenega premoženja. Od redkih delavskih kontrol in drugih odgovornih oseb dobiva PM informacije o kaznivih dejanjih zlorabe uradnega položaja, koristoljubja, škodljivih pogodbah, nedovoljenih skladih itd. PAPIRNA GALANTERIJA Janko Kropivšek Križ 23/b, tel. 841-447 Knjigotisk, offset tisk, fotokopiranje; izdelava vseh vrst pisarniških obrazcev, blokov, vizitk, čestitk Itd. Cene solidne, dobavni roki kratki. Mercator-ETA, živilska Industrija Kamnik kupi za svojo delavko starejšo garsonjero na območju Kamnika ali Domžal. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba delovne oganizacije, Kajuhova pot 4, 61240 Kamnik, do 25. 5. 1985. Ekslibrisi spet v Mostah Kakor da bi se še vreme veselilo z nami tisto sončno petkovo dopoldne se je zdelo mentorjem, učencem in gostom, ki so se zbrali v dobri stari osnovni šoli v Mostah pri Komendi 19. aprila ob 11. uri. Moščanska šola je spet sprejela pod svojo streho male otroške grafike, eks-librise. Ekslibris (=iz knjig) je latinski izraz za knjižno nalepni-co, je torej lastniško znamenje, nalepljeno na notranji strani knjige. Udeleženci iz različnih krajev Slovenije so najprej prisluhnili kratki proslavi v šolski dvorani. Dekle in fant sta vse pozdravila, nasula nekaj misli o kulturi (Cankar, Župančič), zapel pa je dekliški oktet. Dve pesmici so naštudirala dekleta: Cvili možek in Slišala sem ptičko pet. Lepo petje, a strah je posegel vmes tako, da se dekleta niso bolj raz-živela in opogumila. Vsi obiskovalci pa še dolgo ne bodo pozabili sproščeno zaigrane igrice z naslovom Hotel Hrast, ki jo je zrežirala mentorica Franja Kraljeva. V njej se otroci kot gozdne živali uprejo gozdarjema, ki želita posekati še zadnje drevo. Začuda tudi uspejo. Kdor nima kosmatih ušes, je moral razbrati sporočilo igre: ne (od)žagajmo si veje, na kateri sedimo. Po tem prisrčnem programu se je zvrstilo še nekaj pozdravov in nagovorov. Vsi smo se razveselili pozornosti dr. Matjaža Kmecla, predsednika republiškega komiteja za kulturo. Njemu in še nekaterim drugim gostom je v imenu šole gostiteljice ravnateljica Mojca Podobnik tudi podarila grafike učencev. Glavni urednik revije Pionir Igor Longvka pa je podaril srebrne značke Pionirja in društva Exli-bris Sloveniae mentorici Stani Pibernikovi, njeni »asistentki« pri postavljanju razstave, Moniki Žerovnikovi in dr. Kmeclu. Gostje so si zatem še sami ogledali vsa ta mala čudesa. Komisija je med 770 prispelimi prispevki (s 55 slovenskih šol) izbrala 190 lističev in jih ponudila v ogled. Grafike oblikujejo učenci višje stopnje osnovne šole. Vanje skušajo vtisniti tisto, čemur posvečajo največ časa in veselja, torej svoje konjičke, okolje, delo. Otroški domišljiji zares ni konca. Nekateri motivi se pojavljajo iz leta v leto: npr. vseh vrst računalniki, varstvo narave ipd. Opazna je razlika med njimi. Začetnikom nožiček še uide malo po svoje, izurjeni učencev pa njihovo orodje ne pusti več na cedilu. Vendar bi ostali daleč od otroškega sveta, če bi njihova dela gledali le skozi očala likovnega kritika. Gre nam za to, da učenci v osnovni šoli vzljubijo knjigo in to'tako močno, da se od nje ne bodo nikoli več ločili. Komur od učiteljev to uspe, tisti ne more biti razočaran nad svojim delom. Pri ekslibrisu pa se morda bolj kot pri drugih likovnih delih pokaže otroška duša, tu morajo na prav majhnem prostoru pokazati svoj notranji svet. Tu se učijo izpovedovati, tu preskušajo svoje sposobnosti. Vsaj nekaterim od teh mladih bo navdušenje ostalo tudi še čez leta, ko se bodo spominjali svojih prvih korakov. Le kako bi ne bili vsi, ki so se v Mostah nekaj tednov pripravljali na ta dan, zadovoljni. To pa je tudi vse, kar vztrajnim pedagogom na koncu ostane. Če bi jih delo z otroki ne osrečevalo, bi se morali od njih posloviti prvi dan. Kajti učitelj, ki noč in dan živi s šolo in učenci, zato ne dobi več dohodka kot manj »vnet« kolega v zbornici. Upam, da poročilo ne bo izvenelo preveč čustveno, če zapišem, da šola tudi danes raste z idealisti... Tokrat so razstavo pripravili že petič. Prihodnje leto nameravajo razpisati natečaj v jugoslovanskem merilu. IRENA URBANEC Novosti v kamniški knjižnici KOS M.: Konstrukcijski biro, Organizacija, Poslovanje, Kadri -Delo-Gospodarski vestnik 1985 Bibič A.: Zasebništvo in Skupnost - Delavska enotnost 1984 Jogan S.: Pariška komuna 1871 in sodobna jugoslovanska občina - Delavska enotnost 1984 "'i"' Svetličič M.: Zlate mreže transnacionalnih podjetij - Delavska enotnost 1985 Foucault M.: Nadzorovanje in kaznovanje - Delavska enotnost 1984 Jerovšek J.-V. Pertot, V. Rus...: Integracije v gospodarstvu - Delavska enotnost 1984 Balzac H. de: Evgenija Grandetova - Pomurska založba 1985 - Požarnik H.: Alternative - Poti in stranpoti razvoja KRT 1985. Aktualna tema 29 - Delavska enotnost 1985 Grosman B.: Partizanska zdravnica - Partizanska knjiga 1985v Pregl S.: Smejalnik in cvililna zavora — Mladinska knjiga 1985 " Vojnović V.: Življenje in nenavadne prigode vojska Ivana Čon- kina - Založba Obzorja 1985 Pričevanja, December 1984 1. in 2. zv. - Partizanska knjiga 1984 Jenšterle M.: Skeptična levica - Založba Obzorja 1985 Makarovič J.: Odkrivanje talentov - Mladinska knjiga 1985 Štukelj P.: Osnove civilne zaščite - Partizanska knjiga 1985 "* Stanovnik J.: Svet v dolgovih in Mednarodni monetarni sklad'- Državna založba Slovenije 1985 Likar M.: Prevare in zmote v medicini in biologiji - Državna založba Slovenije 1985. Kovač P.: Vesoljsko jajce ... - Državna založba Slovenije 1985 Bressan A.: Pustolovščina besede - Založba Lipa... 1985 Mann Th.: Jožef in njegovi bratje - Cankarjeva založba 1985 (Nobelovci) Golding W.: Grabljivec Martin - Cankarjeva založba 1985 (Nobelovci) Oljača M.: Molitev za moje brate - Mladinska knjiga 1985 Brelon Th. - D. Beneich: Softwar, mehka vojna - Mladinska knjiga 1985 -Svetina L: Lepotica in zver... - Založba Obzorja 1985. Seidzl S.: Japonski vojak - Mladinska knjiga 1985 • i Sto let šole v Stranjah Ivana Uršič, Jakova mama iz Županjih njiv je začela obiskovati šolo v Stranjah leta 1913, s prvo generacijo v novozgrajeni šoli. Takole nam je pripovedovala: »Prej sem se pisala Kuhar. Doma sem bila v Slatni. Daleč sem imela do šole. Šolo sem obiskovala tri leta. Prve učiteljice, pisala se je Schnabel, se še dobro spominjam. Stanovala je v Kamniku. Učili smo se brati, pisati in računati. Včasih smo tudi peli. Enkrat na teden smo imeli verouk, ki ga je poučeval gospod Ceg-nar. Šolske potrebščine, takrat jih nismo imeli veliko, sem nosila v cekarju, ki so mi ga doma naredili iz slame. Imela sem svinčnik, »federštilc«, zvezke, knjigi »PRATOFEL« in računico. Za malico sem nosila v šolo kruh, suhe hruške ali jabolka. V razredu nas je bilo zelo veliko. Če kdo ni znal, jih je pošteno dobil s palico. Oddaljeni učenci smo hodili v šolo trikrat, pozimi pa samo dvakrat na teden, zato sc nismo veliko naučili.« TONETA BALANTIČA iz Stahovice smo povabili kar v šolo. V zanimivem pogovoru nam je med drugim povedal: »V šplo sem začel hoditi med prvo svetovno vojno, leta 1916. Učili so me Nefimova, Fišerjeva in nadučitelj Koman. Poleg splošnih predmetov smo imeli tudi sadjarstvo in vrtnarstvo. V šoli mi je šlo kar dobro. Vse manjkljiva. Bili smo revno oblečeni, pogostokrat tudi strgani. Spodnjega perila nismo imeli, zato smo spali kar oblečeni. Jeseni in spomladi smo hodili v šolo bosi, pozimi pa v doma narejenih lesenih coklah. Le za večje Film malce drugače To, da bi namesto slovenščine lahko gledali film, včasih ni bilo mogoče. Na mnogih šolah še danes ni, pri nas pa imamo video-rekorder, tovariša Praperja in tovarišico Hribarjevo. Tovariš Praper snema filme na videoka-sete in tako smo si pred kratkim v okviru programa o filmskih zvrsteh ogledali francosko komedijo Prometna zmeda. Film smo si sicer že ogledali na televiziji, toda tokrat smo ga gledali z drugačnimi očmi. Opazovali smo značilnosti komedije, igro in še druge podrobnosti, ki jih doma verjetno nismo opazili. Naslednjo uro smo pri uri slovenskega jezika izvedeli, kako nastane film in tudi o komediji smo razmišljali. Filmska vzgoja je dobra stvar - pa ne le zato, ker odpade redni pouk. Nataša Šimunovič novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Ob zaključku tekmovanja za bralno značko Učenci, ki tekmujejo za bralno značko, so ob koncu tekmovanja tako ali drugače nagrajeni. Na šolah gostujejo pesniki, pisatelji, ilustratorji in še kdo. Kamniški slavisti so letos drugače nagradili mlade bralce. Organizirali so skupno zaključno prireditev v kinu Dom. Vsi zna-čkarji iz višjih razredov smo si ogledali gledališko predstavo Charlijeva tetka v izvedbi amaterske skupine iz Komende. Predstava je bila zabavna in čeprav je trajala dobri dve uri, najbrž ni bilo nikomur žal, da si jo je ogledal, saj smo se lahko od srca nasmejali. Hkrati smo imeli priložnost, da smo malce poklepetali s sovrstniki z drugih šol. Posebno smo bili veseli, ker so se nam pridružili tudi učenci, iz ZUIM-a, saj so srečanja z njimi sila redka ali pa jih sploh ni. Prireditev je bila dobra, nam je bila všeč in želimo si, da bilo tako tudi prihodnje leto. Nataša Palma, novinarski krožek, , OŠ Frana Albrehta, Kamnik Šola v naravi Že ves mesec smo se veselili šole v naravi. Drugega marca smo šli na Jezersko, v dveh skupinah. Vozili smo se po dolini reke Kokre. Na Jezersko smo prišli ob 12. uri. Šli smo na kosilo. Po kosilu smo počivali. V soboto popoldne smo čistili smuči in palice. Namazali smo jih z mastjo, ki jo je prinesel Bojan Križaj. V nedeljo so tovarišice šle iskat sneg. Ob večerih smo igrali družabne igre. Šolo smo imeli dve uri dopoldne in dve popoldne. Sankali in smučali smo se na »hribu pogumnih«. Obiskali smo šolo Matija Valjavec. Pripravili smo jim kratek program, prav tako tudi oni nam. Šli smo tudi k Planšarskemu jezeru. Stanovali smo v hotelu Kazina. Tako sem preživel šolo v naravi. Tam mi je bilo zelo, zelo všeč. Repič Viktor 4. r. ZUIM Kamnik praznike smo imeli čevlje, pa ne vsak svoje. Ene ali dvoje smo imeli za vso družino. Da, težko je bilo nam, takratnim učencem. Možnosti za šolanje nismo imeli, doma pa ni bilo kruha za vse. Industrije še ni bilo, zato je bilo treba s trebuhom za kruhom. Veliko mojih vrstnikov je moralo že v rani otroški dobi služit h kmetom za pastirje in hlapce. Nekateri pa so šli kasneje celo v Ameriko služit denar.« predmete sem imel rad, risanje sem pa sovražil, ker mi ni šlo. Učenci smo bili v šoli mirni in ubogljivi. Na poti iz šole pa je velikokrat prihajalo do pretepov. V šoli je bila palica edino vzgojno sredstvo; le-ta je bila vedno na katedru. Kdor ni znal, je klečal v kotu ali pa je bil po šoli zaprt. Učenci leta 1935 s katehetom Langerholzem Tone Balantič, nekdanji učenec šole v Stranjah. Takrat so bili težki časi. Vsega je primanjkovalo. Pri hiši nas je bilo veliko. Pa še dva tuja otroka so starši vzeli k hiši. Takrat ni bilo kruha za vse. Jedli smo zelje, kašo, žgance in močnik, vsi iz ene sklede. Če kdo pri jedi ni dovolj pohitel, je ostal lačen. Kruha ni bilo veliko, pa še tega so imeli zaklenjenega. Otroci ' smo spali v hlevu ali pa na senu., Hiše so bile majhne, zato v njih ni bilo prostora za vse. Pa tudi higiena je bila zelo po-Thanjkljiva. Bili smo revno oblečeni, pogostokrat tudi strgani. Spodnjega perila nismo imeli, zato smo spali kar oblečeni. Je-1 seni in spomladi smo hodili v šolo bosi, pozimi pa v doma narejenih lesenih coklah. Le za večje praznike smo imeli čevlje, pa ne vsak svoje. Ene ali dvoje smo imeli za vso družino. Da, težko je bilo nam, takratnim učencem. Možnosti za šola-,, nje nismo imeli, doma pa ni bilo kruha za vse. Industrije še ni bilo, zato je bilo treba s trebuhom za ičru-' hom. Veliko mojih vrstnikov je moralo že v rani otroški dobil služit h kmetom za pastirje in hlapce. Nekateri pa so šli kasne-' je celo v Ameriko služit denar.« ■ Pogovor z REZKO REPOLUS je stekel takole: Kje ste bili doma in kako se spominjate svojih šolskih dni? »Doma sem bila v Stranjah. Moji spomini na otroštvo so zelo žalostni. Veliko otrok nas je bilo pri hiši. Vedno nas je spremljalo pomanjkanje. Tako smo bili revni, da sem celo pozimi hodila v šolo največkrat bosa. Še sreča, da nisem imela daleč. S premra-ženimi nogami, slabo oblečena sem prezebala v premalo zakurjeni učilnici. V šoli nismo dobivali toplega čaja in kruha. Revni otroci smo hodili v šolo največkrat lačni in brez malice. Otroci bogatejših kmetov pa so nas vsak dan izzivali z velikimi kosi kruha. Nihče pa nam ga ni bil pripravljen dati niti grižljaja. Na vsakem koraku pa so revne otroke prezirali in zaničevali.« Kako se kot soseda spominjate šole? »Zelo dobro se je še spominjam. Šola je bila lepa in lepo . urejena. Šoli v okras je bil lepo urejen šolski vrt. vhod v šolo je a bil s ceste. Otroci smo bili mirni " in boječi. Nekaj nagajivcev pa;-sem si zapomnila še do danes. V šoli je stanoval le šolski upravitelj. Ostali učitelji so prihajali vsak dan peš iz Kamnika. Učitelje smo takrat zares spoštovali.« Veliko let ste delali na šoli Rof *< snažilka. Kdaj ste začeli delati na šoli? »Že med prvo svetovno vojno. ~ Bilo mi je trinajst let.' Dvakrat ~* na teden sem hodila še "v ponavljalo šolo. Nekega dne pa je pri-*"'* šel k moji mami šolski upravitelj" Koman in ji svetoval, naj bi jaa£ prevzela čiščenje šole, da bi>r. tem dobili kakšen dinar. In take-sem postala šolska snažilka. Bito je strašno. Morala sem ribati, učilnice in vsak dan sproti z roč-^ . no žago žagati drva. Tega sevej da nisem zmogla sama, zato mi -je pomagal brat France.« Kje so pa dobili delo vaši >rst- % ■liki? H, »Moje sosede so hodile delat v*>-<' Titan in na »Cesarsko« (zdaj f KIK). Celih 30 let so hodile peš na delo. Nekateri so imeli pa več sreče in so dobili delo na žagi v Stahovici. . V ' Vas se še danes vsi spominjajo kot zelo dobre delavke. »Hvala, to me veseli. Veliko let sem delala na tej šoli. Vedno sem se trudila, da je bilo moje delo opravljeno tako kot je* treba. Tudi z učitelji in učenci-sem se dobro razumela. To mi je danes še v posebno zadovoljstvo.« Se nadaljnje Zgodovinarski krožek OŠ Stranje Kaj pripravlja Galerija Repanšek Veliko je bilo takih in nekaj jih je vedno, ki imajo pomisleke o galeriji Janeza Repanška. A vendar, v nasprotje takšnim pogledom se kar vrstijo aktivnosti. Da mnogokrat ne znamo ceniti takšnih plemenitih nagibov, ko gre za predanost kulturi, dokazuje tudi misel visokega belgijskega funkcionarja, ki je bil pred kratkim gost v galeriji. Bil je zelo presenečen, da v Jugoslaviji vidi tako veliko zasebno galerijo. Zavzel se je, da bo posredoval pri mednarodnem sodelovanju na področju umetnosti. Tako bo naš Kamnik poznan zunaj meja tudi po tej strani. Predstavniki kulturnih skupnosti Kamnika in Domžal ter turizma so pred kratkim v galeriji sedli za isto mizo in sprejeli okvirni program sodelova- nja na teh področjih. Tako tudi kulturni in turistični delavci podirajo občinske meje, ki so mogoče bile v preteklosti le prevelika ovira. Pa preletimo koledar načrtovanih prireditev v galeriji REPANŠEK do konca leta, saj tistih, ki so se že zvrstile, najbrž ljubiteljem umetnosti ni treba ponavljati. MAJ - od 10. do 15. bo razstavljal Matjaž BROJAN iz Domžal - OBLIKOVANJE V LESU. - 18. bo od 13. do 19. ure v galeriji potekala radijska oddaja, Likovni umetnik v sedanjem času, ki jo vodi Silvo Teršek. - od 24. maja do 6. junija bodo razstavljali člani društva »PETER LOBODA« iz Domžal JUNU — od 7. do 17. junija razstava neznanega slikarja - od 19. junija do 30. septembra razstava iz zakladnice moderne galerije. Otvoritev bo povezana z grafičnim bi-enalom. aka- JULU - ALADIN LANC demski slikar - predstavitev življenjskega dela - likovna dela - poezija in proza v juniju, juliju in avgustu bodo tudi trije samostojni koncerti. Eden izmed njih bo v naravnem okolju (na jasi v gozdu). Ob svetovnem kongresu turističnih novinarjev in pisateljev, bodo le-ti gostje v galeriji Repanšek. Isti dan si bodo ogledali znamenitosti Domžal in Kamnika. Ta obisk novinar-, je v je tudi izziv za našo indu-. strijo, če bo znala izkoristiti ta obisk. NOVEMBER - Samostojna razstava arh. Janeza GOLOBA - oblikovanje v lesu in dipl. ing. Franca STELETA - umetniška fotografija. Kulturni koledar, bo še dopolnjen med letom. Pa še to: Nemalo je tistih, ki še vedno mislijo, da je ta dejavnost samo za »visoko družbo«. Pridite na kakšno otvoritev ali ogled razstave, pahse boste prepričali o nasprotnem. In kdaj lahko pridete? O otvoritvah vas bomo sproti obveščali. Drugače pa bo galerija odprta: PETEK, od 18. do 01. ure, NEDELJA, od 13. do 18. ure. Franc PESTOTNIK 4515 Prednost kadrovskim štipendijam Na področju štipendiranja se oživljajo naloge v skladu s smernicami dogovorjene kadrovske politike. Kljub težkim gospodarskim pogojem se je padec kadrovskih štipendij v lanskem letu ustavil in v letošnjem letu lahko ugotovimo celo porast razpisanih štipendij. To predstavlja pomemben uspeh za čimprejšnje povezovanje šolajoče mladine z združenim delom. Pregled razpisov kadrovskih štipendij in aktivnih štipendistov po stopnji zahtevnosti: š. I. 1983/84 š. 1. 1984/85 1985/86 Stopnja zahtevnosti razpis št. k. štip. razpis št. k. štip. razpis II. 17 - - 4 13 III. ozek profil 14 10 26 3 19 IV. širok profil 135 113 135 122 168 V. profil tehnika 18 61 15 71 35 VI. višji profil 6 22 8 21 10 ll , t i, VII. visok profil 14 23 33 Skupaj 204 229 206 243 270 Delež kadrovskih štipendij je 2,3% glede na število zaposlenih (v decembru 1984 10.323 zaposlenih), boljši kot v preteklem letu, vendar je še vedno pod republiškim poprečjem. Ob problemu pokrivanja nepodeljenih kadrovskih štipendij (v š. 1. 1984/85 je bilo 94 štip. do IV. st. zaht. in 5 štip. na VI. ter VII. st. zaht. nepodeljenih) bi bilo potrebno upoštevati generacijski priliv fantov, ker za kandidate nepodeljenih štipendij v rudarstvu, kemiji, gradbeništvu in lesarstvu iščejo učence moškega spola. V letu 1984 so DO zaposlile večino svojih štipendistov, vsaj kot pripravnike in tako upoštevale SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Vsebinsko uresničevanje delovne prakse in pripravništva pa je potrebno še dograjevati. Problem kadrovskega štipendiranja za neproizvodne dejavnosti rešujejo štipendije iz združenih sredstev kot socialni korektiv za izenačevanje življenjskih pogojev učencem in študentom, ki se izobražujejo v usmeritvah, za katere še ni neposrednega kadrovskega interesa. Trend števila kadrovskih štipendistov in štipendistov iz združenih sredstev je naslednji: štipendisti š. 1. 1982/83 š. 1. 1983/84 š. 1. 1984/85 1. št. kadr. štip. 2. št. štip. iz zdr. sred. 245 271 229 277 243 285 razmerje 1:2 47,4:52,5 45,2:54,7 42,4:57,5 Navzlic temu, da se število razpisanih kadrovskih štipendij povečuje, število aktivnih štipendistov ni v porastu, kar je posledica neugodnih razpisov v preteklih letih in strukturnih neskladij. Tak trend nam nakazuje več možnih prosilcev za štipendijo iz združenih sredstev, ker tudi materialni standard njihovih družinskih skupnosti pada.. SILVA VAVPETIČ RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LET01985/86 Poklic st. zah. štev. Naslov štipenditorja oz. program poklica štip. sadjar II. 1 ABC Kočna - TOZD Prodaja na debelo vrtnar II. 1 ABC Kočna - TOZD Prodaja na debelo mesar - predelovalec IV. 2 ABC Pomurka - Meso Kamnik predel, sadja in zelenjave II. 2 Mercator - ETA, Kamnik rudar IV. 10 Rudnik kaolina in kalcita kemijski procesničar IV. 5 Kemijska industrija »Kamnik« 2 -TOZD Kamnik Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamnik 5 Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Namenska proizvodnja strugar IV. 2 Titan - TOZD Vzdrževanje in energetika obdelovalec kovin II. 3 Stol-TOZD Kovin, in tapecir. pohištvo obdelovalec kovin IV. 1. Titan - TOZD Livarna brusilec IV. 1 Titan - TOZD Orodjarna orodjar IV. 3 4 Titan - TOZD Proizv. ključavnic in okovja Titan - TOZD Orodjarna rezkalec IV. 4 Titan - TOZD Orodjarna mehanik obdeloval, strojev 2 Titan - Vzdrževanje in energetika IV. 1 Titan - TOZD Livarna stavbni ključavničar IV. 5 3 Alprem - ind. montažno podjetje Montažno podjetje Zarja konstrukcijski ključavničar IV. 5 2 Alprem - ind. montažno podjetje Donit - TOZD Trival strojni ključavničar . IV. 6 Titan - TOZD Vzdržev. in energet. oblikov. in spajal, kovin IV. 2 Stol - TOZD Vzdrževanje 1 Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje vzdržev. in upravlj. strojev IV. 1 Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje monter vodovodnih naprav IV. 1 Montažno podjetje Zarja monter in uprav, energ. naprav IV. 1 Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje monter klimatskih naprav IV. 2 Montažno podjetje Zarja finomehanik IV. 1 Montažno podjetje Zarja avtomehanik IV. 1 Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje strojni mehanik IV. 1 SGP »Graditelj« 1 Kemijska industrija »Kamnik« insjlvfihlo - TOZD Vzdrževanje rfimul elek trikar - energetik IV. 6 1 Titan - TOZD Vzdrževanje in energ. SGP »Graditelj« ijtesaropažev III. 5 SGP »Graditelj« , gradbinec I III. 5 SGP »Graditelj« zidar IV. 10 SGP »Graditelj« liiri :'!\Hi \ 2 1 SGP »Gradbinec« Stol - TOZD Vzdrževanje 1 Kemijska industrija »Kamnik« ifeoqsS iix iJ«or.' ip.rtiido 'nii - TOZD Vzdrževanje tesar IV. 10 2 2 SGP »Graditelj« SGP »Gradbinec« Stol - TOZD Vzdrževanje železokrivec IV. 2 1 SGP »Graditelj« SGP »Gradbinec« strojnik gradbene mehanizac. IV. 1 SGP »Graditelj« stavbni mizar obdelovalec lesa lesar lesar modelni mizar lesar-tapetnik tiskar za tisk z izbokline strojni tkalec tekstilni mehanik I tekstilni mehanik konfekcionar tekstilij ' šivilja tekstilni kemik izdelovalec usnja izdelovalec usnjene galanterije izdelovalec usnjen, oblačil metalurški tehnik kemijski tehnik strojni tehnik elektrotehnik elektronik lesarski tehnik tekstilno mehanski tehnik usnjarsko galanterijski tehnik usnjarsko krznarski tehnik ekonomski tehnik upravni tehnik strojni inženir inženir lesarstva tekstilni inženir ekonomist-komercialist ekonomist PU glasbene vzgoje PU tehničnega pouka dipl. inž. kemijske tehnolog. dipl. inž. strojništva dipl. inž. elektrotehnike - energetik IV. II. III. IV. v v v v VI VI VI VI VI VI VI VII VII VII dipl. inž., elektroteh.-avtomatika VII dipl. gradbeni inž. - visoke gr. VII dipl. inž. lesarstva VII dipl. ekonomist VII IV 1 IV 1 IV 1 III 2 III 1 IV 2 III 1 IV 2 IV 1 IV i 13 IV ' 3 IV 10 v 1 v 1 v 1 2 3 2 1 1 v 1 v 2 1 v 1 5 j Alprem - ind. montažno podjetje 1 j Stol-TOZD Sloga Moste 2 ; Stol - TOZD Tov. ploskov. pohištva 3 Stol - TOZD Sedežno pohištvo 3 \ Stol - TOZD Tov. ploskov. pohištva 2 j Stol - TOZD Sedežno pdhištvo 5 I Stol - TOZD iSedežno pohištvo 4 Stol- TOZD jSloga Moste 5 Stol - TOZDjTov. ptoskpv. pohištva 1 : Kemijska industrija »Kamnik« I-TOZD Vzdrževanje t j Stol - TOZD Kovin, inltapec. pohištvo Stol - TOZ^ Kovin. in|tapec. pohištvo Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamnik ( j Eksperimentalna tkalnica Svilanit - TOZD Frotir Svilanit - TOZD Frotir. Svilanit - TOZD Frotir Eksperimentalna tkalnica Svilanit - TOZD Frotir Utok - TOZD Usnjarna Utok - TOZD Usnjena" konfekcija Utok - TOZD Usnjena konfekcija Titan - TOZD Livarna Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamnik Stol - DSSS Alprem - Ind. montažno podjetje Titan - TOZD Proizv. ključ, in okov. Titan - TOZD Orodjarna Titan - DSSS Montažno podjetje Zarja Montažno podjetje Zarja Stol - DSSS Stol - TOZD Sedežno pohištvo Svilanit - TOZD Frotir 2 Utok - TOZD Usnjena konfekcija 2 Utok - TOZD Usnjena konfekcija 5 Utok - TOZD Usnjarna 2 Kemijska ind. »Kamnik« - DSSS 1 Eksperimentalna tkalnica 1 Skupščina občine Kamnik 1 ABC Pomurka - Meso Kamnik 1 Titan - TOZD Proizv. ključ, in okov. 2 Titan - DSSS 1 Skupščina občine Kamnik 2 Alprem - Ind. montažno podjetje 1 Donit - TOZD Trival 1 Titan - TOZD Livarna 1 Titan - TOZD Orodjarna 1 Montažno podjetje Zarja 1 Stol - DSSS 1 Svilanit - TOZD Frotir 1 Stol - TOZD Prodaja 3 Titan - DSSS 2 Utok - DSSS 1 Občinska izobraževalna skupnost 1 Občinska izobraževalna skupnost 1 Donit - TOZD Kemostik 1 Donit - TOZD Trival 1 Kemijska ind, »Kamnik« - TOZD Kamniktit 2 Alprem - Ind. montažno podjetje 1 Donit - TOZD Trival 2 Kemijska ind. »Kamnik« - DSSS 1 Kemijska ind - »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje r 1 Titan - DSSS . 1 Titan - TOZD Orodjarna 1 Titan - TOZD Proizvod, ključ, in ok. Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Kemijska ind. »Kamnik« SGP »Graditelj« Stol - DSSS Titan - DSSS DSSS Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (23.598 din). Pri kandidatih iz kmečkih družin je dohodek na družinskega člana izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1984, pomnožen s količnikom 2,2. Višina kadrovskih štipendij je določena s točkami: - od 400 do 720 točk za učenca - od 600 do 1080 točk za študenta. Število točk je odvisno od doseženega učnega uspeha, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša poprečno število točk, 480 točk za učence in 650 točk za študente. Vrednost točke določi skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike ob začetku šolskega leta. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje. Za prihodnje šolsko leto so se udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju'sporazumeli za naslednje poklice: ll) HIKOibnM - ' - rudarji IV. ........ 1on ,; - kemijski procesničarji IV. : J " - lesarji III. in IV. - zidarji IV. - strojniki gradbene mehanizacije IV. Prijavo za kadrovsko štipendijo morajo prosilci vložiti do 15. julija v kadrovsko službo navedene organizacije. Kandidati morajo prijavi (Obr. DZS SPN-1) priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - fotokopijo zadnjega šolskega spričevala - potrdilo b premoženjskem stanju družine, navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, kmetijstva, obrti in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1984. Čisto okolje - zdravo življenje Čisto okolje postaja vse pomembnejša prvina sedanjega časa, postaja že kar nujnost in potreba za normalno zdravo življenje. Tega pomembnega dejstva se zaveda tudi mladi rod. V ponedeljek, 6. maja dopoldne, so se mladi člani Rdečega križa odločili, da svoje okolje očistijo vseh navlak in odpadkov. , Akcijo je pripravila dbčinska organizacija Rdečega križa v sodelovanju z mladimi člani Rdečega križa in mladih z osnovne šole Toma Brejca, Frajica Albrehta, izobraževalnega* centra »Rudolfa Maistra« in zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Pri odvozu je sodelovalo komunalno podjetje, ki je zagotovilo tudi ustrezno embalažo. Mladi so čistili prostor-park pred spomenikom padlih SKOJ-evcev pri Titanovi brvi, obrežje Kamniške Bistrice, okolico izobraževalnega centra in zavoda za usposabljanje invalidne mladine. I Akcijej so se lotili marljivo in prizadevno pod vodstvom svojih mentorjev. Pridne roke so zbrale več vreč odpadkov in druge nesnage, ki jo neodgovorno odmetavajo posamezniki in s tem onesnažujejo okolje. . Zelo 90 bili prizadevni mladi člani Rl4 tudi pri čiščenju okolice izobraževalnega centra. Tu so hkrati uredili tudi nekaj nasadov in gredice; da jim bpdo lepšali pogled. Svoje delo so tudi sicer opravili Jzelo kvalitetno. Podobno je akcija tekla tudi v okolici zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Pri tem sb sodelova- li tudi gojenci zavoda mladi člani RK. Pomen take akcije, ki je bila organizirana že drugič, je vsestranski. Poleg čistejšega okolja, ki ga s tem dosežemo, velja poudariti tudi vzgojno plat, saj je taka akcija najbolj nazorna šola, kako ne bi smeli ravnati, če želimo ohraniti zdravo okolje sebi in znancem. Mladi člani RK se zavedajo tega in pričakujejo, da se jim bodo pri naslednji akciji pridružili še številni drugi, predvsem pa, da bodo v vsakodnevnem življenju skrbneje bdeli nad okoljem. Mladi- pričakujejo takega in podobnega ravnanja tudi od vseh drugih občanov, zato, da bi bilo okolje lepše, bolj zdravo in prijetnejše za prebivanje. STANE SIMŠIČ Čiščenje okolice ICRM VI. republiška pionirska konferenca Pionirska konferenca - malce nenavadno se sliši, a tudi pionirji imajo svoje probleme, ki bi jih nedvomno radi prikazali javnosti, da bi jih razrešili s skupnimi močmi, saj večkrat močno ovirajo delo pionirskih organizacij. To srečanje pa je bilo ravno pravšnja priložnost za to. Republiški svet zveze pionirjev je ob pomoči zveze društev prijateljev mladine, sveta zveze pionirjev Kranj in pionirjev ter mentorjev celodnevne osnovne šole bratstvo in enotnost v Kranju 12. in 13. aprila organiziral republiško pionirsko konferenco, katere glavna tema je bila prosti čas mladih. Srečanja se je udeležilo 99 delegatov iz 46 slovenskih občin, skupaj z mentorji in gosti pa je bilo 200 udeležencev. Mladi se zavedajo, da odrasli ne morejo vedno odgovoriti na vsa njihova vprašanja, jim izpolniti vseh želja, upoštevati vsa njihova mnenja in predloge, želijo in pričakujejo pa, da jih bodo vsaj razumeli in jim pomagali narediti prosti čas koristen, zabaven in zanimiv. Prosti čas - kako čudoviti besedi! Kako preživljaš prosti čas - ti, ciciban, pionir, mladinec? Ti mineva med delom na polju, v pionirski organizaciji ali mogoče pomagaš mami - očetu pri njunih opravilih? Kaj pa ples. televizija, branje knjig, šahiranje, modeliranje, sodelovanje na de- Vabilo Turistično društvo Kamniška Bistrica vabi na občni zbor v petek, 24. maja ob 18. uri v osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje. Vabljeni vsi člani in ostali krajani. Komunalno podjetje Kamnik Objavlja potrebo po delavcu za upravljanje tovornega avtomobila Potrebno znanje in druge zahteve: - poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit C kategorije - 6 mesecev praktičnih izkušenj Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11. lovnih akcijah; je to tudi prosti čas? Ali je |res vse, kar si želite početi ali pa si želite še kaj novega, privlačnejšega, za kar v šoli, v krajevni skupnosti ali doma nimate možnosti, bodisi zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ali ker ni ljudi, ki bi delali z vami, vas spodbujali in na vas prenašali svoje znanje? Na vsa ta in še na mnoga druga vprašanja so pionirji poiskali odgovore. Njihove razprave so bile plodne, tako; da so se v svoje organizacije vrnili z odgovori in idejami, ki jih bodo morali upoštevati tudi mentorji in vzgojitelji. Prav ti so na svojem posvetu o aktualnih vprašanjih prostega časa mladih obravnavali problematiko mentorstva. Dr. Rudi Lešnik in mag. Veljko Troha sta si delila mnenje, da brez mentorjev interesnih dejavnosti ni mogoče razvijati, da pa je nujno potrebno uveljaviti tudi želje in interese pionirjev. Želje pionirjev pa so povsem drugačne - želijo si več samostojnega dela, saj pod strogim nadzorom mentorja ne morejo uspešno razvijati samostojne ustvarjalnosti. Enotno mnenje pa je, da je le dobro organiziran prosti čas tudi dobro izrabljen prosti čas. Srečanje je kljub muhastemu vremenu potekalo v prisrčnem vzdušju, ki so ga znali ustvariti pionirji - delegati, z glasbo 'pa sta ga popestrila še Andrej Šifrer in ansambel vojakov iz kasarne Stane Žagar. Kar prekmalu se je sobota prevesila v popoldan in delegacije so se pričele razhajati. Nekaj pionirjev je pred odhodom domov izjavilo, da je prosti čas: - tisti del življenja, ko človek išče samega sebe, ko razmišlja o sebi - da je to čas, ko jih nihče ne sekira in delajo, kar hočejo - da je največja neumnost, če je neumno izrabljen - vse razen pouka. MATIC ROMŠAK Ob dnevu tabornikov Že vrsto let kamniški taborniki proslavljamo naš praznik, 22. april -Dan tabornikov, v prijetnem parku nad stadionom v Mekinjah. Krepki in dela voljni taborniki dan pred praznikom vrtijo v rokah žage in sekire. Na določenem prostoru je iz ure v uro več nažaganih drv. Mlajši taborniki, naši medvedki in čebelice, pa pridno drobijo dračje. Naposled stoji v parku taborni ogenj, visoka piramida. Ko na zemljo leže mrak, se zopet srečamo ob ognju, tokrat urejeni, oblečeni v taborniških krojih. Radoživa množica tabornikov, mladih in starih občanov, se končno zbere okrog ognja. Družabni večer ob toplini in svitu tabornega ognja se prične s taborniško himno in pozdravom vsem prisotnim. Program se dalje odvija povsem spontano. Glas kitare in naših glasilk nikakor ne utihne. Taborniki z igralskim talentom popestrijo večer s šaljivimi skeči. Drva gorijo, trske prasketajo, svetleče iskre se dvigajo v temno noč, čas pa teče. Tako se v poznem večeru poslovimo in raziđemo s prijetnimi občutji in zadovoljstvom nad preživetim družabnim večerom. Darja OBG Kamnik Očiščevalna akcija Aprila smo učenci iz Nevelj v ■ čisto okolje že drugič očiščevalno akcijo. Že navsezgodaj smo se zbrali pred iolo, polni dobre volje za delo. Opremljeni smo bili z dolgimi ■■Hrani bi grabljami ter obuti v gumijaste škornje. Takoj smo se odpravili k reki Nevljici, taj nas Je tam čakalo veliko dela, pa tudi presenečenja. Ko smo prišli do Mamutovega mostu, smo zaceli s čiščenjem bregov. Nataknili smo si rokavice ter pobirali odpadke, tiste v vodi pa lovili z zato pripravljenimi palicami. Našli smo polno različnih odpadkov. Polivinilaste vrečke so visele po grmovju in bile zapletene v veje. Našli smo veliko pločevink, različno plastiko, papir, cunje in stare čevlje, posodo, steklenice, celo otroški voziček in avtomobilske dele. Našli smo toliko odpadkov, da bi lahko zakurili velik kres. Ko te je čas naše akcije že iztekal, je Jure našel še cel venec čebule in poginulo kokoš. Šalili smo se, da lahko takoj naredimo piknik. Smeti smo nosili na breg in jih zažgali. Pri vsakem ognju je ostal en učenec in skrbel, da je vse zgorelo. Najboljši kurjač je bil Marko, ki ti je pri kurjenju mokrih imeti pomagal s suho travo. Katja je od doma pripeljala še samokolnico. S Katarino sta vanjo pobrali vse negoreče predmete in dečki smo te odpadke zvozili v smetnjak pri domu upokojencev. Hvaležni smo bili prijaznemu hišniku, ki nam je to dovolil. Ko smo z delom končali, smo se namenili k reki, da ti umijemo roke. Mateju se je zelo mudilo. Ko je bil že pri vodi, te je spotaknil in padel vanjo. Mrzla voda ga je ohladila in brž si je premislil, da bi plaval. Prizor je bil tako smešen, da smo se glasno smejali, pa čeprav je bil Matej moker do patu. Sošolec nas je žalostno gledal in se kremžil. Z Matjažem sta hitro odšla na njegov dom. Tam je dobil suho obleko in se preoblekel. Ob koncu akcije smo bili zelo zadovoljni, da je vsaj del reke imel lepši videz, kot ga je imel pred nedavnim. Žal pa nekulturni ljudje kar naprej malomarno onesnažujejo naravo. Ni jim mar, v kakšnem okolju živimo in ne pomislijo, da z umazanijo ogrožajo tudi tvoje zdravje. Lepo bi bilo, da bi te ob našem opisu zamislili in smeti odlagali na za to določena metta, ne pa v reko, gozd ali kamorkoli. Učenci 3. razreda iz Nevelj Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije RAZPISUJE ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE za mlade delavce in otroke delavcev, ki to ti t tvojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v tvojem delovnem in življenjskem okolju. 1. V šolskem letu 1985/86 sklad za občino Kamnik razpisuje: a) 2 štipendiji za mlade delavce, ki: - se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu in za podiplomski študij - imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši kot 30 let - so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter - so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. b) 2 štipendiji za učence in študente, ki: - so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje - dosegajo nadpovprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8 - so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. Za mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci - zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki A. Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke B. 2. Postopek za podelitev štipendij Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo - mlade delavce — do 30. maja 1985 (če bo kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, se rok podaljša do 31. avg. 1985); - samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi ali družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih - učence in študente - do 30. junija 1985 sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti in organizacijah združenega dela. ,3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati; , ( , usjftgMfftJMUJterV predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju) - kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju - za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat - za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju iin. številu družinskih članov - izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS. 4. Izbira kandidatov O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje: - za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. junija 1985 oz. do 30. septembra 1985 - za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10. septembra 1985 5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki: a) pri mladih delavcih - izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti - dosegajo dobre rezultate na delovno proizvodnih tekmovanjih ali so inovatorji - so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; b) pri učencih in študentih - se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oziroma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini. Seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah - so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji - so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju - so udeleženci mladinskih delovnih akcij. 6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlene v SR Sloveniji, uradno ugotovljena za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa v višini 50% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto. Otroci delavcev prejemajo štipendijo po statutu sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali: - učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oziroma prav dober, s tem da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja, odlične ocene - študenti najmanj povprečno oceno 8 - mladi delavci izjemoma v prvem letu prejemanja štipendije v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 7; - da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo - da ne bodo brez soglasja predlagatelja spremenili smeri izobraževanja - da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti. Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendije ter organom Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah. V imenu skupščine Titovega sklada SR Slovenije sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti Titovega sklada predsednik skupščine Titovega sklada SR Slovenije. Povezovalna ulica na jugu je perspektivnejša Namen mojega dopisa ni, da bi ugotavljal, zakaj se ne uveljavlja javno mnenje prosvetnih delavcev in občanov prizadete krajevne skupnosti Center v zvezi z izborom povezovalne ceste. Sprašujem pa se, zakaj se še vnaprej vztrajno »poveličuje« varianta A, kljub odklonilnemu stališču javnosti in prednostim, ki jih nudi južna povezovalna varianta B. Ob razpravah in razgovorih, ki sem jih imel z arhitekti urbanisti, ne morem mimo dejstva, da se našemu mestu vsiljuje prometna ureditev, ki lahko v prihodnosti povzroči nepredvidene in težko popravljive napake v prostoru. Menim, da varianta A ni sprejemljiva iz naslednjih razlogov: - povezovalna cesta bi potekala ob šolskih zgradbah v prostoru, ki je izključno namenjen šolam (Toma Brejca, Frana Albrehta, Športna hala, Srednješolski center). Varianta A bi močno ogrozila prometno varnost otrok, obenem pa povzročila hrup in onesnaženost zraka zaradi izpušnih plinov. Predvidena izvedba štirih (!) semafornih križišč (stičišče cest Ljubljanska-Kranjska, pred staro Eto, ob športni hali in pred Srednješolskim' centrom) bi ustvarila nezaželen »mirujoči« promet, kjer se hrup in onesnaženost zraka stopnjujeta, zaradi ustavljanja in speljavanja motornih vozil. - Predvidena lokacija avtobusne postaje ob športni hali (!) in uvoz tovornjakov iz obvoznice na Usnjarsko cesto bi dodatno obremenjevala dragocen šolski prostor. — Izbor variante A zahteva prestavitev zidanega garažnega objekta, ki ga uporabljajo stanovalci Metalke. Če k temu dodamo še potrebo po parkirnem prostoru za obiskovalce Metalke, SDK in Eksperimentalne tkalnice, potem je na tem mestu nujno pogojena gradnja večjega pokritega garažnega objekta pod obstoječim nivojem spodnjega platoja terena, za objektom Kidričeva 35 (stara Eta). '•jjr Poseganje v globino terena na. zemljišču ob Metalki in stari Bti bi narekovalo prestavitev instalacijskih vodov (kanalizacija, voda, elektrika). '— Gradnja povezovalnice ob Metalki je izgubila svoj pravi pomen s prestavitvijo lokacije trgovskega* centra iz predela Zapne na območje Perovo. — In ne nazadnje, lokaciji povezovalnice po varianti A posega v ožje i« širše območje spomeniško zaščitenega mestnega jedra, ki bo v letu 1985. proglašeno za kulturni spomenik. Navedena dejstva presegajo razumne meje ekonomike, predvsem pa so sporna v pogledu humanizacije urbanizma, varstva okolja in ekologije. V nadaljevanju posredujem opis povezovalne ceste na Pero-vem po varianti B, ki so jo že le_ta 1976 predlagali projektanti in prometni strokovnjaki v urbanističnem načrtu za mesto Kamnik. Varianta B omogoča povezavo zahodnega dela mesta po Kovinarski cesti (odcep pri Bevcu), severno od tovarne Titan, preko bodočega novega mostu čez Bistrico do obvoznice. Izbor te variante bi imel dvojno prednost: ne bi ogrožal prometne varnosti šoloobveznih otrok, hkrati pa bi povezoval obvoznico z industrijsko cono in novo nastalim stanovanjskim naseljem Perovo (predvideno 3000 prebivalcev). Če k temu dodamo, da je na območju Perovo že zgrajen gasilski dom z garažami Integrala (parkiranje avtobusov!) in da je predvidena gradnja*trgovskega centra, doma milice, otroškega vrtca in dveh garažnih hiš, potem je izbor variante B praktično že pogojen. Zagovorniki variante A bi končno lahko začeli razmišljati, da je južna povezovalna cesta (B) vendarle mestna ulica in da je avtobusni promet namenjen zgolj potnikom. Avtobusni pro- met bi moral potekati iz smeri mesta po obvoznici preko mostu pri Titanu, mimo Bevca in od tod po Ljubljanski cesti proti Zapričam. Krožno bi se nadaljevala vožnja mimo Rodetove hiše po Kranjski cesti (železniška postaja!) in se po Murnovi priključila na Ljubljansko cesto v smeri Duplica - Šmarca - Ljubljana. Občani so ponudili možnost avtobusne postaje ob obvoznici pri ŠŠCRM. V tem primeru te pentlje ne bi bilo. V ekonomskem pogledu je prednost variante B tudi v tem, da že obstaja asfaltirano cestišče od Bevca do Titana, medtem ko je po varianti A potrebno zgraditi novo cesto z nasipom od reke Bistrice do Kidričeve ulice v celoti. Navedena dejstva zagotovo niso na strani za izbor variante A, potrebno pa je poudariti, da je nujna komunikacijska povezava bregov Bistrice na območju sedanjega šolskega kompleksa. BRV, manj razsežnih dimenzij, namenjen pešcem in kolesarjem, bi na tem mestu lahko postala čvrsta in funkcionalna peš zveza med obema bregovoma reke Bistrice. Smiselno in brez hrupa bi povezal staro mesto s šolskimi objekti in s stanovanjskim naseljem v Novem trgu. Pri tem je vredno omeniti, da bi se moral industrijski del v centru mesta, ki združuje Utok, Alprem in Podjetje Meso, povezati z novim industrijskim mostom preko Bistrice na obvoznico, kjer je sedaj lesen most. Varianta B ohranja vse obstoječe avtobusne postaje poleg predvidene nove ob obvoznici pred Srednješolskim centrom. Naj še dodam prepis zaključka mojega že objavljenega polemičnega članka (leta 1981) v Kamniškem občanu. V njem sem poudaril, da ni moj namen posredovati znanstveno poglobljeno in z raziskavami podprto študijo o variantnem izboru povezovalne ceste, menim pa, da predlogi in razmišljanja, ki sem jih naštel, nikakor niso v nasprotju s splošnimi družbenimi interesi v pogledu humane prometne ureditve mesta. Takšni in podobni predlogi so vredne razprave, predvsem pa naj bodo opomin tistim, ki jih je skrb za počutje človeka (beri pešca) tudi službena dolžnost. BOJAN ŠLEGL, arhitekt Samoupravno odločanje Na osnovi 22. in 24. člena Statuta KS Kamnik — Center, torej tudi zaradi zahteve 207 občanov, ki so s svojimi podpisi zahtevali zbor krajanov, oziroma javno tribuno, je bil 8. 4. 1985 sklican zbor, ki bi moral biti sklican že leto prej, če bi spoštovali samoupravnost, na vsak način pa pred obravnavo delegatov v občinskih zborih skupščine in pred zbori krajevnih skupnosti. Predsednik OK SZDL Anton Fišer je vodil sestanek korektno, samoupravno, kdor je želel besedo, jo je dobil. Občani so svoje mnenje zagovarjali glasno, prizadeto, saj se njihove pripombe proti varianti A niso do sedaj nikjer upoštevale, čeprav so bile navzoče že od leta 1977. Leta 1977. so svoje pripombe zapisali v posebnem zvezku ob razgrnitvi načrtov. Niti enega občana ni bilo, ki bi zagovarjal priključek ob šolskem prostoru in ob starem mestnem jedru. Drugič so javno povedali svoje mnenje v anketi, ki jo je naročila KS Kamnik - Center 1.1979/80. Rezultati te ankete so del brošure o revitalizaciji starega mestnega jedra. 149 gospodinjstev (torej veliko več posameznikov) je vrnilo anketni list in zopet ni bilo nobenega glasu v prid priključka ob šolskem prostoru, zavrnili so varianto A. V posebnih pripombah zagovarjajo priključek med obema črpalkama. Na sestanku, ki ga je vodil tov. dipl. ing. arhitekture, dr. Peter Fister, brošura je delo strokovnjakov Oddelka za arhitekturo, FAGG-UNIVERZE v Ljubljani, smo delili tudi njegovo mnenje naj se v stari del mesta ne posega, naj ostane tak, kot se je ohranil. Proti varianti A, (ob šolskem prostoru), smo prosvetni delavci odločno nastopali na zborih volil-cev in dobili njihovo podporo, pisno smo dali pripombe k razgrnjenim načrtom na občini, prosvetni delavci celotne občine smo preko svojih delegatov v ZZD občine Kamnik zavrnili varianto A. O tem problemu sem 5. 10. 1977 kot delegat za kulturno-pro-svetno področje občine Kamnik spregovorila tudi v ZZD republiške skupščine. Podprla me je tudi konferenca delegacij za ZZD republiške skupščine s sedežem na Viču. Kamniška skupščina je varianto A sprejela v usklajevalnem postopku, ZZD občine Kamnik jo je prvič zavrnil. Dolga, samoupravna pot, brez uspeha. 6. 11. 1980. ponovno zavrača varianto A Svet staršev osnovne šole Toma Brejca in oba kolektiva OŠ. V letu 1985. ugotavljamo, da ponovne samoupravne razprave od baze navzgor ni bilo. Kako so lahko delegati v vseh treh zborih glasovali mimo zahtev baze? Učitelji in starši odklanjamo varianto A, ker želimo izboljšati delovne pogoje za učence OŠ Toma Brejca in ohraniti enake za učence OS Frana Albrehta. Želimo ohraniti življenjski prostor bodočim generacijam, ker ga bodo potrebovali za potrebe celodnevne šole. Uredimo jim igrala, tekaške steze, park. da bodo imeli uporaben življenjski prostor. Kam se lahko otrok v Kamniku zateče, to da bi bil varen in da bi imel kaj početi? Ogledalo našega odnosa do otrok so tudi naša otroška igrišča. Zagovarjamo humano prostorsko urejanje, ki je namenjeno človeku in ki omogoča čim kvalitetnejše življenje vseh, posebno pa otrok. Zagotovimo jim boljše pogoje za umsko delo. Prihaja čas, ko bo znanje bistven faktor napredka, ponudimo jim pogoje, da se bodo lažje vključevali v ta proces. To je dolgoročna investicija. Vez med šolskim prostorom in starim mestom naj bo zelenje. K pripombam nekaterih, da je bil sestanek hrupen, nekulturen, pa naslednje: Koliko in kje so bile upoštevane kulturno povedane pripombe? Kaj pa samoupravljanje v naši občini, k temu ni pripomb? Pa bi morale biti! Navajam pripombe Komisije za ureditev prometa v mestu Kamniku leta 1977, ki jo je vodil tov. Vinko Gobec: Izvršni svet bo moral na osnovi predloženega poročila sam opredeliti v nadaljnjem procesu stališče do variante A oziroma B. Komisija meni, da je v nadaljnji proceduri potrebno tehtnično s čutom odgovornosti in ne le formalno obravnavati pripombe občanov in drugih subjektov glede dokončne opredelitve na skupščini. Izvršni svet naj oceni posledice, ki lahko nastajajo v slučaju, da bomo dokumente s področja prostorskega urejanja samo formalno razgrinjali, pripomb občanov in drugih subjektov pa ne upoštevali. Vsi skupaj, še posebno družbenopolitične organizacije, smo odgovorni, da vsebino naših samoupravnih in družbenih dokumentov (ustave, zakonov, statutov itd.) prenesemo neposredno v življenje in prakso, ker le s tem spreminjamo zastarele odnose in postavljamo delovnega človeka in občana v položaj, da o vseh zadevah sam neposredno ali prek delegatov odloča. Na zboru pred dnevi, ali na javni tribuni, kakor hočemo temu reči. so občani imeli ponovno priložnost potrditi svoja že znana stališča. To priložnost jim niso nudili odločujoči, temveč so si jo morali zagotoviti s podpisi. Še nekaj o sestanku: »S predsedstvo OK SZDL« »O pismih, ki nasprotujejo gradnji povezovalne ulice« (Kamniški občan 25. marca 85) naslednje: 1. nihče ne nasprotuje gradnji povezovalne ulice, odklanjamo te poseganje v šolski prostor, torej varianto A. Citiram: »Predsedstvo tudi odklanja poskuse posameznikov in skupin, ki zunaj in mimo dogovorjenih in razširjenih demokratičnih postopkov poskušajo zavesti uresničitev hotenj delovnih ljudi in občanov, ne glede na to, pod kakšnim plaščem to poskušajo« (konec citata). Znanstvenik bi ugotovil, da je izjava učni primerek demagogije in ljudje, ki jim je tako tuja samoupravna miselnost, bi morali odstopiti. Samoupravljanje je odločanje delovnih ljudi in spoštovanje njihovih primernih interesov. Nesa-moupravno odločitev je mogoče tudi preklicati, brez odstopa. Mogoče pa le niso bili vsi odločujoči seznanjeni z vsemi dejstvi? (tudi to je bilo povedano na zboru). Poznamo pa tudi metodo samoupravnega odločanja - referendum. Pri načrtovanju moramo upoštevati potrebe človeka danes in prihodnjih generacij. Po oceni pisca v 6. štev. Kamniškega občana je tudi del šolske- ga prostora »neizrabljen prostor«, »primeren prostor za industrijo in druge družbene reproduktivne objekte.« Ali vrivamo nov del industrijske cone v ta prostor? Ali nismo določili industrijsko cono južno od TITANA? Kaj delamo? In v čigavo korist delamo tako? S svojim podpisom odgovarjam za vse podatke, ki jih navajam, na zboru smo o vsem tem razpravljali in dobili potrditev stališč od občanov. NINA OSREDKAR Gradnja povezovalne ulice V tem času poteka v Kamniku vroča vendar jalova razprava o izbiri najugodnejše variante povezovalne ceste mestnega jedra z rastočo aglomeracijo na levem bregu Kamniške Bistrice. Problem postaja vedno bolj pereč, saj so vsi novi družbeni objekti načrtovani izven ožjega mestnega središča. Zgrajena je tudi nova obvozna cesta kot paralela Ljubljanski cesti. Ljubljanska cesta dobiva vedno bolj značaj mestne ceste, tranzitni promet pa se postopno preusmerja na obvoznico. Dilema ali zgraditi povezovalno cesto po A ali B varianti izhaja iz tega, ker nobena od teh variant ni optimalna z ozirom na pričakovane rezultate, katere pa bi bilo možno opredeliti z naslednjim: Enostaven peš dostop iz starega centra Kamnika do naselij Novi trg, šolski center s kompleksom zdravstvenega doma ter Perovo. Osebni avtomobilski in dostavni promet prebivalcev ožjega dela starega Kamnika in tovorni promet do obratov Utok, Alprem, trgovina... ostane na obstoječih cestnih povezavah, saj ga ne bo možno nikoli izločiti. V kolikor bi na tem območju gradili nove cestne zveze, bi imelo to za posledico, da bi se promet na tem območju samo še povečeval. Z novo prometno ureditvijo naj bi Ljubljanska cesta dobila značaj enosmerne ceste. Malo daljše relacije, ki so za peš promet usodne, so za avtomobilista posebno, če ne gre za masoven promet praktično brezpredmetne. Z enosmernim potekom prometa bi tudi izločili tranzitni promet iz mesta. S podrobno študijo lokacij mostov za peš promet naj bi se lokacije tudi opredelile. Ustrezno arhitektonsko oblikovana in interesantna zasnova mostu bo gotovo dala Kamniku novo atraktivnost, če bomo le znali najti določeno originalnost in smiselnost. Zgoraj opisani prispevek dajem z namenom, da presekamo zapleten gordijski vozel, odnosno naj služi kot predlog pri iskanju izhoda iz nastalih urbanističnih zagat. občan Kukovič VABILO! Vabimo vas, da se udeležite kulturne prireditve, ki jo za internirance organizira mladina osnovne šole Toma Brejca Kamnik, dne 18. maja 1985 ob 9. uri v dvorani Glasbene šole Kamnik (za Zdravstvenim domom). Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik -,-,- Sekretariat za občo upravo Občine Kamnik objavlja prosta dela in naloge 2 vratarjev-receptorjev Pogoji: skrajšan program srednjega izobraževanja, 3 mesece delovnih izkušenj, dvoizmensko delo (6.-14., 14.-22. ure); Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od izteka roka za prijavo. Strokovni napredek v gasilstvu Občinska gasilska zveza je pripravila 140-urni tečaj za nižje gasilske častnike v Kamniku. Vpisalo se je 498 kandidatov, vse izpite je uspešno opravilo 38 tečajnikov. Občinska gasilska zveza Kamnik organizira vsako leto razne gasilske tečaje na osnovi potreb. Tako je bil letos tečaj za nižje gasilske častnike. V ta tečaj so se lahko vpisali samo tisti gasilci, ki so že uspešno zaključili tečaj za izprašane gasilce in imajo vsaj dvoletno prakso v gasilskem delu. Nižji častniki imajo v gasilstvu že osnovno vodstveno Funkcijo: vodijo svoje desetine pri gašenju požarov ter na potrebnih vajah. V manjših gasilskih društvih pa so že lahko izvoljeni za društvene poveljnike. V obdobju hitre industrializacije Slovenije je zelo važno, da sledimo ne samo rednemu razvoju, temveč vedno večjim nevarnostim, kr spremljajć tehnološki razvoj. Ob tem večkrat pozabimo na nevarnost zaposlenih ob uporabi raznih kemikalij, plinov in številnih drugih strupov. Zaradi premajhne poučenosti delavstva ali površnosti tehničnega kadra pride do nepotrebnih eksplozij in požarov. Ob takem gašenju in reševanju so gasijei izpostavljeni številnim . ;riev^mo-stim rušenja in zastrupitve. Prav zaradi tega je sedaj že premajhna izobrazba gasilca samo 80-ur-ni tečaj, ki je predpisan za izpraša nega gasilca. Tako skuša občinska gasilska zveza dvigniti strokovnost gasil- cev s 140-urnimi tečaji in priznanjem čina za nižjega gasilskega častnika. V to zvrst izobraževanja so se vključili vsi stanovalci novega gasilskega doma v Kamniku. V njem stanuje gasilski častnik in sedem nižjih gasilskih častnikov. Prvi nastop gasilcev je najpomembnejši, saj z njim lahko preprečijo širjenje požara in ga tako zdržijo do prihoda ostalih gasilskih enot. V nasprotnem slučaju pa jih lahko uide preko dovoljenih meja ter tako naredi veliko škodo. Med 38 tečajniki jih je bilo deset iz Kamnika (vključeno dva iz Vranje peči), dva iz Most, trije iz Nevelj, dva iz Srednje Vasi, štirje iz Sel, dva iz Gozda, eden iz Zg. Tuhinja, eden iz Špitaliča, Zaključek tečaja za gasilske nižje častnike 10. aprila 1985 v Kamniku štirje iz Motnika, eden iz Smar-ce, eden iz Šmartnega, trije iz Kamniške Bistrice, trije iz Titana in eden iz Utoka. Od navedenih sta bili dve dekleti in sicer iz Nevelj in Srednje Vasi. Učni uspehi so bili prav dobri in odlični. K temu uspehom so veliko prispevali novi učni prostori z novejšimi pripomočki, in ne nazadnje dobri predavatelji, ki so bili v glavnem inženirji in pre-skušerri strokovnjaki. Pričakovali smo večji obisk iz industrije, kjer so požari najpogostejši in škoda največja. V tem tečaju je bil poseben poudarek na preprečevanju požarov in pouku zaposlenih. Lani je bilo v naši občini 12 manjših in srednjih požarov s skupno škodo 6,500.000 din, ob-varovanega je bilo za 4,550.000 din premoženja. Gasilo je 211 gasilcev z 240 urami dela, v pripravljenosti pa je bilo še 135 gasilcev. V tovarnah je bilo poleg navedenih še 28 malih začetnih požarov ter en srednji. Navedene so v glavnem pogasili domači gasilci skupaj z delavci. Tako je v industriji še kar dobro vpeljana gasilska služba. V industriji je največja nevarnost ob varjenju v proizvodnih prostorih, katerega ne bi smeli opravljati brez spremljevalca, ki je gasilec s potrebnimi ročnimi gasilskimi aparati. Ti ukrepi se zdijo marsikomu odveč. Vendar, ko pride do požara, se mora marsikdo od zaposlenih delavcev in vodilnih oseb za to malomarnost zagovarjati na sodišču, kar pa gotovo ni prijetno. Marsikdo se sprašuje, kako je le moglo priti do te nesreče ali požara. JOŽE BRLEČ Zlatoporočenca Ovijač iz Most Letošnjo pomlad praznujeta 50-letnico skupnega življenja Marija in Jernej Ovijač iz Most. Marija je stara 78 let, Jernej 76. Jernej je povedal, da je prišel v Moste iz Polja pri Vodicah, iz kmečke družine, v kateri je bilo 7 otrok. Marija pa je Moščanka, po domače Korantova. Bila je najmlajša od šestih otrok. Poročila sta se torej pred petdesetimi leti. Imata tri otroke: Marijo, Roka in Vinka. Marija in Jernej sta se preživljala z delom na kmetiji. Jernej se je v starejših letih naučil voziti traktor, kar je za njegove vrstnike posebna redkost. Marija je poznana po tem, da je v zimskih mesecih delala lepe slamnate cekarje. V dosedanjem življenju sta bila v glavnem zdrava in sta z njim zadovoljna. Še vedno zelo rada delata. Jernej se ukvarja z živino in tudi lažjimi poljskimi deli, Marija z gospodinjstvom pa tudi z varstvom in vzgojo vnukov. Vesela sta, ker ju imajo otroci radi in so še vedno ena družina, ko pridejo skupaj. Jernej je posebno vesel, ker je njihova kmetija napredovala. Temelj pa sta ji dala z ženo, ko sta pred desetletji pričela kupovati in uporabljati vprežne stroje in naprave. Je že tako. Človek, ki je živel na zemlji, pa čeprav je bila včasih skopa in trda, ne more drugače živeti. Tudi Marija in Jernej sta vse to dobro občutila. Mariji in Jerneju želimo ob zlati poroki še veliko sončnih pomladi, veliko zdravja in dobro razumevanje z otroki. CIRIL SIVEC V spomin Dopusti in izleti upokojencev Pred nedavnim smo na zadnjo pot pospremili Toneta Vrankar-ja, Žubejevega Toneta, kot smo mu rekli po vsej Tuhinjski dolini. Bil je čevljarski mojster, znan v ožji in širši okolici. Poznali pa ga nismo le kot dobrega mojstra, ampak še bolj kot dobrega človeka. Danes nihče več ne ve, koliko dela je napravil zastonj, brez vsakega plačila. Zaradi svoje poštenosti in dobrotljivosti je bil pripravljen vsakemu pomagati in svetovati. Ker je bil vse svoje življenje skromen, delaven in pošten, je bila njegova beseda vse do konca življenja klena, preudarna, topla in prijateljska. Ko je našo domovino zajela druga svetovna vojna in so v naše kraje prišli nemški okupatorji, se je Tone pridružil našemu narodnoosvobodilnemu boju. Že od začetka 1942. leta je zbiral za partizane pomembne vesti o okupatorju, obenem pa je delal čevlje za partizane. Njegova hiša stoji na ugodnem terenu, ki je bil takoj povezan s partizanskimi kraji. Nemci so to dobro vedeli in za hišo velikokrat postavljali zasedo, vendar je bil Tone previden, preudaren in pazljiv. Na partizanski vezi v Vanišen-ku sva se s Tonetom velikokrat dobila in izmenjala razne vesti. Podobno je odhajal tudi na dru- V spomin Poldki Svetic Naša Poldka je bila ena najbolj aktivnih žensk v naši organizaciji, v krajevni skupnosti, v zvezi komunistov. V svojem življenju, letos bi dopolnila 70 let, sije pridobila mnogo življenjskih izkušenj, najbridkejše pa prav med narodnoosvobodilnim bojem, v katerega se je vključila v začetku 1943. leta. Vtem letuje bila vaška sekretarka AFŽ -protifašistične zveze žensk, od januarja 1944 pa vse do aretacije 27. 6. 1944 pa obveščevalka za sektor Kamniška Bistrica. V tem času je vzdrževala zvezo s parti- zani, prenašala poročila o uspehih narodnoosvobodilne vojske, zbirala živila in sanitetni material. Njeno delo za narodnoosvobodilno gibanje žal ni ostalo prikrito nemški policiji - gestapu, ki jo je imel zaprto najprej v Kamniku, nato pa v Begunjah. Avgusta 1944. leta so jo obsodili na 5 let ječe in odpeljali v kaznilnico v Zgornji Bavarski in Lilbecku v Severni Nemčiji. V domovino se je po velikih težavah in naporih vrnila sredi julija 1945. leta in se takoj pridružila tisočem, ki so obnavljali porušene domove in polni energije gradili novo svobodno Jugoslavijo. Njene sposobnosti, prizadevnost in požrtvovalnost je prva spoznala prav organizacija Zveze borcev. Postala je prva tajnica mestne organizacije ZB NOV Kamnik in jo je uspešno vodila do 1947. leta. V letih 1948 do 1950 je bila v okrajnem odboru ZB NOV, nato pa je delala v občinskem odboru in od leta 1963 kot tajnica krajevne organizacije ZB Nevlje. Poleg vestnega delovanja v naši organizaciji je bila Poldka ge sestanke, zveze in javke, kamor smo ga klicali, obenem pa pazili, da nas ne bi presenetili Nemci ali domači izdajalci. Po osvoboditvi je bil med prvimi aktivisti, ki so obnavljali porušeno domovino. Vrsto let je bil predsednik zveze borcev NOV Šmartno-Hruševka, član raznih odborov in poveljnik gasilskih društev v Tuhinjski dolini. Kljub temu, da je bil zadnja leta že zelo bolan, je še vedno sodeloval z nami. Tako, kot med narodnoosvobodilnim bojem, sva se zadnja leta znova srečevala na Vanišniku, kamor je rad zahajal. Obujala sva spomine na težke, stare čase, ki nam niso prizanašali. Sedaj se je življenjska pot Žubejevega Toneta končala. Pogrešali pa ga ne bomo le člani zveze borcev, ampak vsa Tuhinjska dolina, kateri je pripadal z vsem srcem. FRANC HRIBAR - LOVRO od 1945. do 1952. leta odbornica Mestnega ljudskega odbora Kamnik. Leta 1947 je bila sprejeta v komunistično partijo in bila v prvih letih tudi članica Mestnega komiteja KPS Kamnik. . Mnogim Kamničanom, zlasti starejšim, pa bo Poldka ostala v spominu kot referentka oziroma tajnica predsednika občine Kamnik. To odgovorno in zahtevno delo je opravljala od osvoboditve do upokojitve 1963. leta. Kljub temu, da je morala skrbeti za tri otroke, je bila tudi po upokojitvi predana delu organizacije zveze borcev. Bila nam je nenadomestljiva tajnica in svetovalka pri reševanju številnih vprašanj in problemov. Ko smo ji pred desetimi leti za 60-letnico iskreno čestitali, smo upali, da ji bomo stisnili roko tudi ob 70-letnem jubileju. Žal se ji je pot končala prav pred tem praznikom. V imenu občinske uprave in občinskega odbora Zveze borcev Kamnik se ji iskreno zahvaljujemo za vse delo, njeni družini pa izrekamo sožalje ob nenadni izgubi dobre žene in matere. FRANC HRIBAR-LOVRO Zanimanje upokojencev za dopuste v počitniškem domu upokojencev Slovenije narašča, deloma zaradi gostoljubnosti, ki so je deležni, deloma pa zaradi sprejemljivih dosedanjih cen. Enako veliko zanimanje pa je tudi za izlete v organizaciji društva, ki se bodo zvrstili tekom leta. Zasedenost počitniškega doma v Izoli je več kot popolna. Vsi upokojenci, ki so se že prijavili za letovanje, so prejeli pravočasno rezervacije in bodo v poletnih mesecih preživeli nekaj lepih dni v prijetnem obmorskem mestecu Izoli. Vsem upokojencem, ki bi se želeli sedaj prijaviti za letovanje v Izoli, društvo upokojencev Kamnik sporoča, da je počitniški dom v Izoli zaseden vse do oktobra. Ob tej priliki velja povedati,' da bodo v teh poletnih mesecih tudi cene kar slane in bi jih upokojenski žep težko prenesel. Pri nas je posebno zanimanje za mini počitnice, ki jih je DU organiziralo že večkrat v zadnjih dveh letih. Te mini počitnice so nekoliko cenejše od siceršnjih, zlasti pa krajše, tako, da so številnim upokojencem, ki sicer ne bi letovali na morju v poletnih mesecih, dostopnejše. Samo v aprilu je bilo kar 56 upokojencev iz Kamnika na takih počitnicah. Prihodnje mini počitnice društvo načrtuje v mesecu novembru: ker bodo obsežne, se bo lahko lepo število članov udeležilo nekajdnevnega poležavanja v morski vodi. Vse člane bo društvo upokojencev pravočasno seznanilo s pšogoji in časom letovanja. Med upokojenci v Kamniku je veliko zanimanje za enodnevne izlete po ožji domovini. Na željo mnogih članov je društvo upokojencev uvrstilo v svoj program še en izlet in spremembo smeri v mesecu juniju. Tako bo organiziran izlet: 12. junija na relaciji Celovec--Beljak-Trbiž-Vrata pod Triglavom (potni list). 10. julija 1985 na relaciji: Kranjska gora-Trbiž, Predil--Bovec-Kobarid-Tolmin-- bolnišnica Franja (potni list). S tako spremembo bo društvo ustreglo željam vseh tistih, ki se bodo teh izletov udeležili. Vsi ostali izleti bodo organizirani po prvotnem programu in niso spremenjeni. STANE SIMŠIČ Igra s srečo na bakovniški postaji Kamničani smo bili zelo veseli, ko jc pred leti znova zaživel železniški potniški promet Ljub-Ijana-Kamnik. Tudi železniške postaje so obnovili, ali pa je bila postaja čisto nova. kot jo imamo na Bakovniku. Če se zgodi prometna nesreča na železniških tirih, se mi zdi še mnogo hujša kot na cesti. Na bakovniški postaji oziroma njeni bližnji okolici se na železniških Pred tednom upokojencev Od 17. do 25. maja bo potekal prvič od obstoja društva upokojencev Kamnik »teden upokojencev«, ki bo dal svečan prispevek tudi 35-letnici dela tega društva, ki ga slavi te dni. Društvo upokojencev ponovno vabi vse svoje člane in druge občane, da si ogledajo številne prireditve, delovna, športna in kulturna srečanja. V tednu upokojencev bo zlasti pomembno posvetovanje o pokojninskih in invalidskih zadevah, zato naj se vsi, ki bi želeli pravilne odgovore na posamezna nerešena vprašanja, udeležijo tega posveta, saj bodo na njem sodelovali strokovnjaki Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja iz Ljubljane. Posvet bo v soboto, 18. maja ob 9. uri. Na literarnem srečanju v ponedeljek 20. maja ob 16. uri bomo imeli enkratno priložnost slišati upokojence, ki bodo čitali svoja literarna dela. V sredo 22. maja ob 16. uri pa bo svečana seja, razvitje društvenega prapora in družabno srečanje za vse upokojence. To bo vrh »tedna upokojencev«, zato društvo vabi člane, da se te slavnosti in srečanja polnoštevilno udeležijo. Celoten program aktivnosti »tedna upokojencev« je natisnjen na plakatih. STANE SIMŠIČ tirih velikokrat igrajo otroci (predšolski). To pa še ni vse. kar me jc pripeljalo k pisanju. Ti otroci so tako objestni oz. predrzni, da skačejo na vlak po stopnicah gor in dol. ko speljujc s postaje. Zadnjič sem slučajno videla, in to se dogaja verjetno večkrat, da je vlak že s precejšnjo hitrostjo speljeval in strojevodja ni ve gledal nazaj, ko je še en pored než skočil na stopnico. Zaradi hitrosti, in višine stopnice mu je spodletelo in je, na vso srečo, št padel na rob postaje ter se hiln» prevalil na varno stran postaje. Še danes ne smem pomisliti, kakšna nesreča bi se lahko zgodila. Vem pa. da so vsa karanja takega otroka zaman. Otrok v teh letih se še sploh ne zaveda velike nevarnosti in posledic, ki jo lahko povzroči s tako lahkomiselnim početjem. Starši, še bolj poglejmo za svojimi otroci, mogoče se prav naši igrajo na železniških tirih!!'. ŠTEFKA LEGEDIC Takoj zaposlim delavko v čistilnici - začetnica. Dipl. ing. France Pucelj, Titov trg 8, Kamnik. Kesič Bogoljub, Bakovnik 10, Kamnik preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Sonji Flerin. 40-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč Tesno, vendar prijetno V Dachau so nacisti uporabljali dva načina množičnih umorov: zaplinjevanje in izrekanje smrtnih obsodb. Zaplinjevali so nekoristne, oslabele in nacizmu nevarne politične jetnike. Smrtni obsodbe so izvajali s strelom v; tilnik, z obešanjem ali pa s smrtonosno injekcijo. Koliko l/udi je bilo zaplinjenih v plinskih celicah ni znano, podatki govore, da so nacisti usmrtili v fksekucijah okoli 47 tisoč ljudi, večinoma sovjetskih vojnih ujetnikov, skupno pa naj bi v Dachau umrlo 148.806 jetnikov. Z evakuacijo taborišča so Nemci začeli 23. aprila 1945. Iz matičnega taborišča je bilo evakuiranih 14 tisoč jetnikov, od katerih je le okoli 4 tisoč prispelo s transporti do Mauthausna. Podobno se evakuirali tudi podružnice tega taborišča. Pred evakuacijo so v nekaterih podružnicah jetnike pobili, med njimi okoli 4.200 žensk, in bolniško taborišče zažgali z bolniki vred. Ko so prispeli Američani, so naleteli le še na zoglenela trupla in grobišča z okoli 5 tisoč trupli. Poskus jetnikov, ki so pobegnili iz taborišča, da bi s skupino dachauskih meščanov osvobodili taborišče, se ni posrečil. Dachau so 29. aprila 1945 osvobodili Američani. Na tem prostoru je danes spominski muzej. Taborišče »Buchenvvald« Taborišče Buchenvvald se prišteva med največja nemška tabo- rišča. Osnovano je bilo leta 1937. Taborišče je imelo 41 podružnic, med katerimi so najbolj znane Dora, Laura, Berta in druge. Prvi jetniki tega taborišča so bili Hitlerjevi nasprotniki-komu-nisti iz Nemčije leta 1933. Tako je npr. vodja komunistične stranke Ernst Thalman preživel v zaporih in taborišču Buchen-wald od leta 1933 do 18. 8, 1944 in bil nato ustreljen v tilnik. Veliko število takratnih komunistov je preživljalo enako usodo kot Thalman in bilo umorjeno na podoben način ob koncu vojne. Posebnosti tega taborišča so bila streljanja jetnikov skozi lino v tilnik, ubijanja v kamnolomu, prepariranja človeških glav jetnikov raznih narodnosti, zbiranja lobanj in izdelava predmetov iz preparirane človeške kože, kot so senčniki, ženske torbice, ovitki za knjige in drugi predmeti. V krematoriju je bilo 6 peči. Od obstoja do osvoboditve je šlo skozi taborišče okoli 239 tisoč jetnikov, od katerih jih je umrlo 56 tisoč. Jugoslovanov je bilo 3.900, preživelo jih je le 400. Na buchenvvaldskih jetnikih so delali medicinske poskuse s pe-gavim tifusom, kolero, davico, s fosforjem, itd. Med najbolj znanimi krvniki tega taborišča so bili komandant taborišča Kari Koch, njegova žena lise Koch, ki je zaslovela s svojim usnjem iz človeške kože, dr. Wagner, ki je prepariral kože in človeške glave in krvnik Martin Somer. LEK, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o., 61107 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81, tel. (061) 340-161, 340-361, telex: 31171 yu lek, telegram: lek ljubljana TOZD Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r. o. Mengeš, Kolodvorska 27 Delo na sodobnih in tehnološko zahtevnih kemijskih procesih, razvoj in uvajanje v proizvodnjo novih izdelkov in postopkov, organiziranje in vodenje nemotenega poteka proizvodnje, preverjanje in izvajanje tehnoloških procesov v skladu s tehnološko dokumentacijo, predpisovanje tehnoloških tokov po operacijah, izvajanje kvalitativnega in kvantitativnega nadzora proizvodnje, je le del opravil, za katera objavljamo prosta dela in naloge več tehnologov Pogoji: - dipl. inž. kemijske tehnologije, kemije ali inženir kemijske tehnologije ali inženir kemije ali druge ustrezne usmeritve - leto delovnih izkušenj (lahko pripravnik) - poskusno delo 90 dni več kemijskih tehnikov Pogoji: - 4-letna srednja šola kemijske ali druge ustrezne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni - izmensko delo več kemijskih procesničarjev Pogoji: - 3-letna kemijska ali druga ustrezna šola (poklicna) - starost nad 18 let - poskusno delo 60 dni - izmensko delo več delavcev Pogoji: _ ' - končana osnovna šola - starost nad 18 let - poskusno delo 30 dni - izmensko delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LEK Ljubljana, kadrovsko-splošni sektor, Verovškova 57, p. p. 81, 61107 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 737-338. BHB. Gradnja bolnišnice v Mauthausnu Aktivno kulturno življenje na Križu je v stalnem vzponu glede skrbno izbranega programa in strokovnosti nastopajočih. Pohvalno je predvsem to, da se kljub nemogočim razmeram tudi med starejšimi občani še najdejo talenti, se združijo in naštudirajo predstavo, ki bi jo bili veseli tudi v precej večjem kraju. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je med mladino prava manija, da bi s svojo recitacijo, pevsko točko ali v nastopu enodejanke svojim občanom pokazali kaj znajo. Izražena je bila želja o ureditvi doma krajanov v sosednji zapuščeni stavbi. Aktivnosti v tej smeri še ni bilo veliko, ker nas je že iztekajoče plansko obdobje morilo s prepotrebno ureditvijo odvoda meteornih in sanitarnih vod. Sedaj prihaja v ospredje zapostavljeni objekt, saj v nasprotnem primeru ne bo primernega prostora za prireditve in sestanke raznih društev in organizacij. V sedanji prostor bo GD garažiralo svoj avto in razporedilo opremo po zahtevah operativnega načrta, zato ne bo za vsako prireditev možno iznašati opreme in pripravljati prostora. Tudi GD Križ je zelo zainteresirano za.pospešeno reševanje tega problema, zato bo z aktivnostjo in nekaj finančnimi sredstvi prispevalo, da akcija čimprej steče, stekla pa bo, če bomo enotni, kajti le ob složnem V grenkem spominu preživelih jetnikov so ostali »pojoči konji«, v težke, s kamenjem naložene vozove vpreženi jetniki, ki so morali pod udarci kapov in SS-ovcev po 12 ur voziti kamenje in pri tem peti. V taborišču je obstajalo odporniško gibanje. 1 I. aprila 1945 je bil organiziran oborožen odpor. Med 178 oboroženimi skupinami je bilo tudi 19 jugoslo- vanskih. Skupine so napadle SS-ovce, jih razorožile in osvobodile taborišče. Še istega dne so Američani zasedli taborišče. Jetniki so jim izročili 220 ujetih SS-ovcev. Na prostoru, kjer je bilo nekoč taborišče in na hribu Etts-bergu stoji danes veličasten spomenik z množičnimi grobovi kot spomin na tisoče žrtev fašističnega nasilja. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS KAMNIK Objavlja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Strokovnega delavca na področju izobraževanja Pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške ali ekonomske smeri ter najmanj eno do tri leta delovnih izkušenj na področju dejavnosti 2. Strokovnega delavca na področju socialnega skrbstva in varstva Pogoji: visoka ali višja izobrazba socialne, pedagoške, organizacijske ali upravno-pravne smeri, ter najmanj eno do tri leta delovnih izkušenj na področju dejavnosti. 3. Strokovnega delavca na področju otroškega varstva in raziskovanja Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pedagoške, organizacijske ali upravno-pravne smeri, ter najmanj eno do tri leta delovnih izkušenj na področju dejavnosti Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost Skupne strokovne službe SIS Kamnik, Titov trg 9. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. Slovenijašport, export-import, zastopstva, p.o. Ljubljana, Dalmatinova 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: prodajalca v PE Kamnik, Kidričeva 12 (za določen čas) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - KV delavec v trgovini - do 3 leta delovnih izkušenj Zaželene so delovne izkušnje pri prodaji športnega tekstila, pribora in opreme. Kandidati naj pošljejo vloge skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: Slovenijašport, export-import, zastopstva p.o. Ljubljana, Dalmatinova 1 - splošni sektor. 27-270 sodelovanju lahko pridemo do tega tako prepotrebnega objekta - zato ne zavirajmo aktivnosti kulturnikov, ki že močno kličejo na pomoč. Prav gotovo ne bo krajanke, ki ne bi bila vesela tudi možnosti nakupa v domačem kraju. Predlog so predstavniki Kočne pozdravili in zagotavljajo, da bodo kljub težkemu bremenu - izgradnji blagovnice v Kamniku — prispevali sorazmerni del za gradnjo tega doma. Glede na tip trgovine z opremo ne bo težav. Želje so prav gotovo večje od realnih možnosti, vendar treba se je zavedati, da objekt gradimo za naslednje stoletje in naj bi vsaj nekaj desetletij služil potrebam razvijajočega se Križa. Zato bo v tej smeri zasnovan projekt, ki naj bi poleg kulturne reševal delno tudi športno aktivnost, družabne prireditve in sploh naj bi se celotna aktivnost preselila v nove prostore. Lahko dodam še prepotrebno željo: močno upamo, da tudi samoupravne interesne skupnosti ne bodo stale ob strani in nam priskočile na pomoč s finančnim deležem. Tudi občinski proračun bo prav gotovo podprl našo akcijo, saj je bila že večkrat poudarjena želja po spoštovanju začrtane politike policentričnega sistema tudi v občini Kamnik. VINKO PETEK KOLESARSKO DRUŠTVO KAMNIK bo v nedeljo 19/5-1985 priredilo četrto kolesarsko dirko v spomin na Slavka Jesenovca. Na dan dirke bosta od 8.15 do 12.30 zaprti za ves promet Ljubljanska cesta od hišne številke 3 a do gostilne Bevc in Kovinarska cesta. Obvoz bo prek ulice Vilka Rožiča, po Jenkovi in Kranjski cesti. Avtobusni promet bo potekal po omenjenem obvozu. Postaji pa bosta na Jenkovi in Kranjski cesti pri železniški postaji. DO Gostinsko podjetje »Planika« Kamnik, Titov trg 4, objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge: 1. kuhar Pogoj: KV kuhar; leto delovnih izkušenj 2. natakar Pogoj: KV natakar; leto delovnih izkušenj 3. kuharski pomočnik Pogoj: PK kuhar; praksa zaželena 4. snažilka Pogoj: nedokončana osnovna šola Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela 2 meseca. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO Gostinsko podjetje »Planinka« Kamnik, Titov trg 4, Kamnik, v osmih dneh po objavi. Rok obvestila o izbiri kandidata je 15 dni. DO »LPP«, TOZD Delavnice Ljubljana vabi k sodelovanju več 1. avtokleparjev, avtomehanikov, ključavničarjev, strugarjev, rezkalcev Kandidati naj imajo končano IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri ali naj bodo KV delavci z nekaj delovnimi izkušnjami. TOZD nudi bivanje v samskih sobah; osebni dohodek je nad 40.000 din. 2. čistilca delavnic - NK delavec Za zgoraj navedena dela se delo sklene za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. SUŠNIK Antonija, os. upokojenka iz Križa št. 10, stara 79 let PLAHUTA Cecilija, gospodinja iz Lok v Tuhinju 10, stara 85 let HRIBAR Frančiška, kmeto-valka iz Sel pri Kamniku 1 1, stara 72 let HRIBAR Viktor, osebni upokojenec iz Zg. Tuhinja 56, star 60 Icl POLJANŠEK Marija, preužit-kariea i/ Bele peči 6, stara 95 let SLAPN1K Luka, kmet iz Šmartna 32, star 85 let MALI Angela, druž. upokojenkaLok v Tuhinju 18, stara 84tčt IAŠOVEC Veronika, druž. r!!,Upokojcnka iz Smarce 96, stara ■"•80 let PREZELJ Julijana, druž. upokojenka iz Podgorja 29 A, stara 86 let ŽAGAR Angela, km. upokojenka iz Brezja nad Kamnikom 2, stara 79 let DIVJAK Stanislava, upok. učiteljica iz Kamnika, Bakovniš-ka 26, stara 77 let REPULUS Karol, os. upokojenec iz Zg. Stranj 19, star 80 let ŠTUPAR Janez, kmetovalec iz Tunjiške mlake 1, star 57 let TRČEK Neža, os. upokojenka iz Smarce 42. stara 76 let PIRŠ Marija, km. upokojenka iz Sp. Palovč 1, stara 76 let ROMŠAK Justina, os. upokojenka iz Podgorja 17, stara 72 let KRŽIČ Janko, os. upokojenec iz Mekinj, Zajčeva 5, star 71 let GROHAR Marija, os. upokojenka iz Kamnika, Trg talcev 6, stara 61 let ZAVRŠAN Majda, os. upokojenka iz Ljubljane, Karlovška 19, stara 62 let DIMIC Ana, druž. upokojenka iz Podgorja 129, stara 87 let PODBREGAR Janez, delavec iz Mekinj, C. treh talcev 11, star 34 let GRABNAR Marija, os. upokojenka iz Nevelj pri Kamniku 14, stara 84 let PETEK Ana, iniv. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 7, stara 73 let VERDNIK Angela, os. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 54 a, stara 90 let CAJHEN Eva Katarina, druž. upok. iz Kamnika, Aškerčeva 11/a, stara 91 let TROJAN Marija, druž. upokojenka iz Kamnika. Kajuhova pot 7, stara 84 let ZEMLJEN Franc, os. upokojenec iz Kamnika, Kidričeva 25, star 73 let VEDLIN Milena, druž. upok. iz Kamnika, Usnjarska 6. stara 83 let qs\ ms«) i v »j HAFNER Rozatija, os. upokojenka iz Ljubljane, Poljska pot 6, stara 73 ROGINA Katarina, druž. upokojenka iz Srednjih Gameljn 42/a, stara 92 let ŠKUFCA Božidara, delavka iz Dobrunj, stara 45 l&b./ GAŠPER1Č Ivana, ugqsp©di-nja iz Sodražice št. iTdVji slprii 76 let v>. i id p.b DOLENC Roža, druž. upokojenka iz Šmarce št. 81,. stara 74 let STARINA Alojzij, osebni upokojenec iz Ljubljane, Na Jami 1, star 84 let MEJAČ Jožef, šofer iz Kamnika, Tunjiška c. 11, star 43 let ROKAVC Anton, inv. upokojenec iz Kamnika, Matije Blejca 20, star 64 let POROKE KRANJC Vojko, elektrikar iz Ljubljane in VEČERIN Neven-ka, operater iz Črnuč IPAVEC Cvetko, pol. keram. ploščic iz Pirana in JURJEVEC Marija, elektrotehnik iz Duplice TUŠEK Igor, delavec v proizvodnji iz Duplice in TURK Helena, dijakinja 4 1. ESŠ iz Duplice ŽNIDARŠIČ Benjamin, tehnolog iz Komende in PINTAR Matjaša, pravnica iz Kamende ZABAVNIK Andrej, prodajalec iz Duplice in SITAR Milena, prodajalka iz Kamnika ZLATOPOROČENCA: ' OVIJAČ Jernej in Marija, roj. Korbar iz Most št. 11. Izdelovanje, prodaja in polaganje umetnega kamna za fasadne obloge v različnih dimenzijah in barvah. Dobava takoj. Domžale, Nožice Go-stinčeva 32, tel: 832-351. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, sestra, babica, prababica in teta BRIGITA HRASTAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebni obred in društvu upokojencev za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, Mengeš, Šmarca, Postojna, 5. maja 1985 Delovna skupnost za splošne zadeve, Ljubljana, Verovškova 57 objavlja prosta dela in naloge industrijskega gasilca v oddelku za zaščito premoženja za lokacijo Mengeš Pogoji: - štiri oz. tri-letna gasilska šola - 1 leto delovnih izkušenj - vozniški izpit C kategorije - tečaj za poklicne gasilce - poskusno delo 60 dni samostojnega varnostnika-gasilca v oddelku za zaščito premoženja za lokacijo Mengeš Pogoji: - tri-letna poklicna šola - 1 leto delovnih izkušenj - delo je izmensko - poskusno delo 60 dni TOZD Invest servis, vzdrževalna dejavnost, r. o., Ljubljana, Verovškova 57 vzdrževalcev za vzdrževanje strojev in naprav v farmacevtski proizvodnji in za delo v mehanični delavnici Pogoji: - 3-letna srednja šola kovinarske smeri - 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj - delo je eno oziroma dvoizmensko - poskusno delo 60 dni v Delovni enoti Mengeš, Kolodvorska 27 tehnologa za izdelavo tehnološke dokumentacije za pripravo proizvodne opreme in orodij Pogoji: - višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri - 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju določanja normativov časa - poskusno delo 90 dni vzdrževalcev za delo v mehanični delavnici Pogoji: - 3-letna srednja šola kovinarske smeri - 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj . - delo je enoizmensko - poskusno delo 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57. Podaljšanje javnega natečaja za simbol turističnega društva Kamnik Komisija za izbiro simbola je pregledala do sedaj prispele predloge in prišla do zaključka, da se natečaj podaljša še do 15. 5. 1985. Natečaj je šifriran, prispevki naj bodo pod šifro. Nagrada: I. 5.000,00 din, II. 3.000,00 din, III. 1.000,00 din. Predloge pošljite na naš naslov: Turistično društvo Kamnik, Šlandrova 24. ZAHVALA Nenadoma nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta ANGELA ŽAGAR iz Brezij nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in znancem za pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestre Lojzka, Marija in Ivanka z družinami, nečaki in nečakinje. Jeranovo, Mekinje, Stolnik, Kamnik, marec 1985 Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja, &i %0 £>& I «t i al * * %$ naslednja prosta dela in naloge ', i,i»(J • uv.ii ,i,Cl V 1 - snažilke ! za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v zdravstvenem domu v Kamniku Pogoj: končana osnovna šola in opravljen tečaj iz higienskega minimuma Prijave sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale za TOZD »ZV Kamnik«, 61230 Domžale, Titov trg 1 in sicer 8 dni po objavi. Komite za družbenoekonomski razvoj Občine Kamnik objavlja prosta dela in naloge svetovalca za družbene dejavnosti in KS Pogoji: VII. stopnja pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenega morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba občine Kamnik, Titov trg 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. ZAHVALA V 26. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat JANEZ SRAKAR Žale 10/a m Iskreno se zahvaljujemo vsem so-jrodnikom, znancem, prijateljem, so-Isedom in sodelavcem za izrečena so-* žalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gasilski brigadi Ljubljana, Šoli za poklicne gasilce in tehnike Ljubljana, GD Kamnik in Tomačevo ter vsem drugim gasilcem za organizacijo pogreba, kakor tudi sodelavkam Kočna -Nova moda za topel človeški odnos in razumevanje v času težke bolezni. Hvala tudi Kinološkemu društvu Kamnik, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in dr. Kocutarju iz ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoč, govornikom za ganljive poslovilne besede, godbi ter g. župniku za obred in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Sonja, hčerkica Tina, ata, mama, brata Marko in Matjaž ter drugo sorodstvo Žale, Tomačevo, april 1985 ZAHVALA Mnogo prerano nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric PETER ZAVRŠNIK iz Podboršta pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem DO Stol - Sloga Moste ter našim sodelavem Induplati Jarše, Kočna Kamnik in kolektivu Samopostrežne trgovine KoČna-Ko-menda za vsestransko pomoč, sočustvovanje, izraze sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoč, govorniku za poslovilne besede, pevcem Moškega pevskega zbora KD »Janez Čebulj« Komenda za ganljivo petje in g. župniku za poslovilni obred. Vsem, ki ste nam zadnje dni njegovega življenja in ob njegovi smrti stali ob strani, nas bodrili in nam kakorkoli pomagali, še enkrat, prisrčna zahvala. Žalujoči: žena, hčerka z družino, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. Podboršt, Komenda, Suhadole, Ljubljana, Kamnik, Dornberk, Šempas, aprila 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre io tete ANE DIMIC rojene VAVPETIČ, iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in patronažnim sestram ZD Kamnik za zdravljenje in pomoč. Hvala tudi g. dekanu za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Podgorje, Kamnik, Crikvenica, Zagreb, marec 1985 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica, prababica in teta TEREZIJA KOSIRNIK iz Tunjiške mlake 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, mami podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi sestri Ančki za nesebično nego na domu, g. župniku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred s petjem. Hvala tudi praporščaku in govorniku DU Kamnik, hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: hčerki Anica in Ivanka z družinama, sin Ivan z družino, sin France in drugo sorodstvo Tunjice, Stranje, Strahinj, Šenturška gora, Kranj, Ljubljana, april 1985 ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna žena, mami, stara mama, prababica in sestra FRANČIŠKA BALANTIČ iz Zagorke 12/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DO Titan in Dom upokojencev Kamnik, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, mami podarili cvetje ter jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala tudi pevcem za globoko občutene pesmi, Društvu upokojencev Kamnik za nošenje prapora in tovarišu Modicu za poslovilni govor ter duhovščini za opravljeno poslednje slovo. Žalujoči: mož Ivan, sin Franci in hčerka Majda z družinama, sestre Slavka, Marija, Julka in Ivana z družinami ter drugo sorodstvo Zagorica, Godič, Bistričica, Stranje, Ljubljana, Tomaj, Nova Štifta, april 1985 Letni občni zbor teniškega kluba Zakaj je klub »sprivatiziran«? Teniški kluli naj ne bo le peščica izbrancev, lako imenovane teniške elite, ki si v letni se/oni lastijo najboljša (prvo in drugo) igrišča, ki imajo tudi pozimi možnosti igranja tenisa v kamniški hali (medtem, ko si »raja« tega ne more privoščiti), in ki si med sabo razdelijo vse funkcije v teniškem klubu. Recimo, da tako mnenje prevladuje med ostalimi »neelilnimi« člani kluba. Kljub temu pa to ne bi smel biti razlog za njihovo neaktivnost (po načelu - v klub sem se včlanil zaradi igranja samega, ostalo me ne zanima!) in za udeležbo na klubskem občnem zboru. Nasprotno! Le-ta hi bil lahko priložnost za vse tiste neza-dovoljncžc. ki potiho kritizirajo, po drugi strani pa se otepajo veh dolžno-ti in odgovornosti, ki so povezane z aktivnim delom v klubu. Tako se je slika, kakršne so v klubu vajeni že nekaj let. ponovila tudi rta letošnjem občnem zboru. Od približno 150 članov teniškega kluba, se je sestanka udelžilo le nekaj preko dvajset članov, ln tako je možnost, da bi popolnoma zamenjali »ekipo teniških funkcionarjev« (saj tudi sami pravijo, da bi si že radi »odpočili«), da bi pomladili njihove vrste, pridobili novih močili in idej. zopet padla v vodo. Udeleženci občnega zbora so poslušali poročila tehnične komisije, gradbenega odbora, finančno poroči- lo, volili so nove predsednike in člane posameznih komisij.,. Predsednik izvršilnega odbora Tone Prešeren je označil lansko sezono kot manj uspešno. Tehnična komisija, ki naj bi bila vodilna sila kluba, ni dobro skrbela za pripravo klubskih tekmovanj, nekoliko bolj je bila uspešna priprava republiških tekem. Se vedno se pojavlja problem racionalne izkoriščenosti teniških igrišč. Dopoldne so igrišča skoraj prazna, popoldne pa vlada nered in velika gneča. Študentje in srednješolci naj bi igrali dopoldne in tako zmanjšali gnečo v popoldanskih urah. ko po službi na igrišča prihajajo ostali igralci. Vsi člani teniškega kluba bi se morali držati tudi pravila, da igrajo le po eno uro na dan. največ trikrat tedensko, l-is inje urnik.! igranji mora biti bolj urejeno, dolžnost gospodarja pa naj bo poleg urejanja igrišč tudi kontrola članskih izkaznic, ki naj jih člani obvezno zatikajo na za to določeno mesto. Tehnična komisija je do sedaj posvečala premalo pozornosti treningom mladih tekmovalcev, zato tudi ni bilo vidnih rezultatov na tekmah. V lanski sezoni je posamično največ dosegel Janez Bogataj. Med veterani je bil drugi v zveznem merilu. Teniški klub Kamnik pa je ekipno na ligaških tekmah dosegel tretje mesto v republiki. Po poročilu finančne komisije, ki je povedala, da jc klub od I IKS-a lam dobil 31 starih milijonov in 25 milijonov posebej za igrišča, da gre večino sredstev za nakup teniških žog. za organizacijo tekem, za izboraževa-nje... je nekdo izmed navzočih dejal, da morajo rezultati na tekmovanjih opravičiti porabo denarja, ki je namenjen za treninge tekmovalcev in njihovo opremo. Prihodnje leto bo stekla gradnja osmih novih teniških igrišč, ki bodo na travniku nasproti gostilne »Pod skalco«. Investitor del bo komunalno podjetje. Sest igrišč bo komericalne-ga značaja, dve pa bo dobil klub za treninge. In kakšen je program teniškega kluba za letošnjo sezono',' Še naprej bodo zbirali sredstva od reklam, organizirali bodo teniški turnir za pokal Hitachi, klubska in republiška tekmovanja, sodelovali bodo s teniškimi klubi iz Domžal. Komende in Mengša, uredili bodo garderobe ,.. Članarina bo letos 3500 dinarjev za člane. 1000 dinarjev za pionirje, in 1X00 dinarjev za študente. Članarino naj člani poravnajo do 15. maja. ker bo za zamudnike višja. Na občnem zboru je bilo tudi predlagano, naj bi v bodoče tisti, ki ne hodijo na delovne akcije urejanja igrišč, plačevali višjo članarino. Stari člani bodo položnice dobili po pošli, novi pa jih skupaj s članskimi izkaznicami lahko dobijo v gostilni »Pod sklaco«. ROMANA GRČAR Dober dan, naši Prijateljsko srečanje Smučarski klub Kamnik - alpska sekcija je tudi letos v sodelovanju in v okviru programa ZTKO Kamnik o sodelovanju z zarfiejstvom pripravil prijateljsko srečanje smučarjev, ki so se pomerili v veleslalomu na Veliki planini. Nastopilo je 109 smučarjev iz slovenskih zamejskih društev Triglav, Alpina, Vučko iz ZRN in Avstrije ter smučarskih klubov iz Travnika, Zenice, Beograda in Jesenic. Namen srečanja je bil dosežen tako po športni kot prijateljski plati. Zasluga za to gre predvsem staršem tekmovalcev smučarskega kluba Kamnik, ki so zagotovili prijetno družbo in oskrbo otrokom iz zamejstva in ostalih republik. Prav prijateljske vezi med otroci so najvrednejše. Tudi športno, še posebno pa strokovno sodelovanje, bo te vezi še okrepilo. To bo v posebno pomoč kamniškim tekmovalcem, ki si bodo v pripravljalnem obdobju zagotovili vsaj kolikor toliko primerne pogoje za vadbo. Veliko pa si obetajo od naše strokovne pomoči ostali udeleženci. Zato je lepo priznanje za dosedanje delo in aktivnost pri povezovanju s temi društvi pokal prijatelj- stva, ki so ga kamniškim smučarjem poklonila zamejska društva in pa plaketi Študentskega planinskega smučarskega kluba RTANJ iz Beograda alpski sekciji in članu SK Kamnik tov. Steletu. Žal se kljub povabilu srečanja ni udeležil noben predstavnik ostalih organizacij v občini, ki niso prireditev tudi z ničimer podprli. Svetla izjema so bili kamniški mladinci, ki so zamejskemu združenju smučarjev YU SKI poklonili pokal sodelovanja. Lepo vreme in zanimivo tekmovanje na FIS progi nad Šimnovcem je prineslo največ uspeha tekmovalcem iz Kamnika in Jesenic. Odlikovali pa so se tudi prvakinja Srbije Matičeva, ki je zasedla 3. mesto med vsemi pionirkami in Saračevič Maja, prvakinja BiH med mladinkami, ki je bila prav tako tretja. „_ Trimski pohod na Rašico tradicionalni trimski pohod Dobeno--Rašica-Mengeška koča. Iz Kamnika smo se odpeljali do Trzina. Pri Domu kulture Trzin smo vzeli kontrolne kartice. Kar 75 jih je bilo treba samo za udeležence trimskega pohoda iz Kamnika. Ob 8. uri smo že startali proti Rašici. Na čelu dolge kolone je bil naš tovariš Lado, brez katerega ni planinskega izleta z mladino. Pot je bila skrbno markirana in nas je vodila mimo sveže preoranih njiv, med z mlado travo poraslimi travniki in skozi zeleneče gozdove. Precejšnja skupina šolarjev planincev se je v soboto zjutraj zbrala pred šolo v Nevljah. Polni lepega pričakovanja smo pohiteli v Kamnik, nasproti mladim planincem iz Stranj in Tunjic. Mnogi so med seboj že dobri znanci in otroci ter odrasli smo vedno znova veseli snidenja s planinskimi tovariši, s katerimi nas druži ljubezen do narave in smo skupaj prehodili že mnogo poti. 20. aprila je PD Janez Trdina iz Mengša skupaj s sosednjimi PD ob 40-lctnici osvoboditve spet priredilo Uspehi šahistov v ŠK Stol Letošnjega šahovskega tekmovanja za pokal M. Tita sta se udeležili dve kamniški ekipi in sicer ŠK Stol in ŠK Virtus iz Duplice. Na kvalifikacijskem turnirju je ekipa ŠK Stol v sestavi Karnar, Osolin, Bavčar in Tre-bušak med 32. ekipami ljubljanske regije osvojila drugo mesto in se uvrstila med 16 najboljših slovenskih ekip, ekipa ŠK Virtus pa je izpadla v drugem krogu kvalifikacijskega tekmovanja. Na svoji zmagoviti poti od uvrstitve v finale slovenskega prvenstva za pokal M. Tita je ekipa ŠK Stol izločila ekipe Kartonažne tovarne Ljubljana, Iskre II, Litostroja in Domžal, kar jc bilo za poznavalce slovenskega šaha prvovrstno presenečenje, saj ekipa Domžal že dolgo vrsto let spada med najboljše slovenske ekipe. V tem dvoboju je Karnar remiziral z mojstrom Bajcem, Osolin in Bavčar sta premagala Ivačiča oziroma Vavpeti-ča, Trebušak pa je izgubil z Reber-nikom. V finalu tega tekmovanja je ekipa ŠK Stol na Bledu med najboljšimi šestnajstimi slovenskimi ekipami dosegla 6.-7. mesto za ekipami Maribora, Murke, Iskre, Ptuja (te ekipe že nekaj let nastopajo v prvi oziroma drugi zvezni šahovski ligi) in Kranja. Ekipa ŠK Stol je v prvem kolu premagala ekipo Radenske z 2,5:1,5, potem izgubila z Mariborom z 1:3, v tretjem kolu igrala z Žalcem 2:2, v četrtem kolu premagala Dravograd s 4:0 in v zadnjem kolu nesrečno izgubila aekipo Ptuja z rezultatom 1,5:^.5. ;r„ Ekipa je,ipkd zbrala 5 »nogometnih« in 11 »šahovskih« točk. Najboljšo igro v ekipi ŠK Stol je prikazal na prvi deski Karnar, ki je v boljših položajih remiziral z mednarodnimi mojstri Rakičem, Barletom, Ciganom, v enaki poziciji remiziral s Slakom in premagal Šmona iz Dravograda. Na drugi deski je Osolin eno partijo dobil, eno izgubil in tri remiziral, na tretji deski jc Bavčar dve partiji dobil, enkrat remiziral in enkrat izgubil, na četrti deski je Trebušak eno partijo dobil in dve remiziral, rezerva Navinšek pa je dve partiji remiziral in eno izgubil. V hitropoteznem šahu so šahisti ŠK Stol letos v posamični konkurenci dosegli nekaj odličnih rezultatov. Na močnem mednarodnem turnirju na Bledu je med 46 udeleženci Karnar osvojil drugo mesto s pol točke zaostanka za vodilnim romunskim velemojstrom Subo (Karnar ga je učinko- vito premagal), Bavčar je zasedel, 6.-9. mesto, Osolin pa 11. mesto. Na rednih mesečnih hitropoteznih turnirjih v Domžalah je Karnar v močni konkurenci štirikrat zaporedoma zmagal, enkrat pa jc prvo mesto osvojil skupaj z Osolinom iz Kamnika. Na tradicionalnem Elanovem turnirju za prehodni pokal DO Elan je med 36 šahisti Karnar osvojil drugo mesto za Halikom iz Ljubljane, Osolin pa je bil peti. L. VAVPETIČ Halo. halo. tu »Svilanitove« rekreativke: pozdrav je namenjen najprej vsem vam. zagledanim v rekreacijo, že čez dva meseca pa bo »potoval« z nami na dolgo pot. Zelo se bomo potrudile, da nam ne bo padci s koles in si namesto šegavega nasmeha nataknil polomljen nos. Za začetek dovolj neznank; pomlad se je komajda prebudila, zato naj tudi naše novice prav počasi in nežno ugledajo beli dan. kot zaspani zvončki, sanja-vc trobentice , .. O »Svilanitovih« rekrcativkah ste gotovo že sli'iali. Pionirčki nas kličejo »Svilanitove mam-ke«. mladi nas s kakšnega priljubljenega zbiralnega kotička pomilovalno gledajo, prenekate-ri odrasli pa se nejeverno sprašujejo, če nimamo pametnejšega dela. A nam to ni mar! Rade igramo odbojko, tečemo, smučamo, za silo celo plavamo, a najraje kolesarimo. Po napornem delu v tovarni -za statvami v ropotu preko 90 dB. za krojilno mizo. šivalnim strojem, med neštetimi številkami in gorami papirja - in delu doma. rade sedemo na kolo in se podamo v goste naravi. Različnih poklicev in starosti nas združuje ljubezen do narave, polj. senožeti; žc zdavnaj smo spoznale radodarnost narave, ki Sonce je velikodušno lilo svojo svetlobo čez zemljo in pokrajina, obsijana in obogatena s soncem, se je prožila v nedogled in nas navduševala ter pomirjala od vsakodnevnih težav in skrbi. Šolarji so bili razposajeni in razgibani prav iz srca. Umirili in zresnili so se le, ko smo se ustavili ob spominskih obeležjih NOB. Toliko vsega so že slišali o grozotah vojne, da vedo, kaj je to domovina in kaj pomeni živeti v miru. Še in še pa so nam tudi danes potrebni, ne le besede, ampak predvsem dobri zgledi zdravega ravnanja, strpnosti, spoštovanja in prijateljstva med ljudmi, da bi naše življenje bilo lepše in da ohranimo mir, v katerem živimo. s, j. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kamnik - Odbor za množičnost - v sodelovanju s KOLESARSKIM DRUŠTVOM »KAMNIK« v počastitev dneva mladosti razpisuje 19. maja 1985 ob 8.30 uri IV. SPOMINSKO DIRKO SLAVKA JESENOVCA TEKMOVALNI KROG: Start pri tovarni Svilanit - križišče Zaprice - križišče Bevc - tovarna Titan - cilj pri tovarni Svilanit. Proga je krožna in v celoti asfaltirana. Dolžina kroga je 2000 m. KATEGORIJE: I. skupina - pony kolesa, pionirji, 1973 in ml. - 1 krog, pionirke, 1973 in ml. - 1 krog; II. skupina, pionirji A,1972-1971,pionirjiB, 1974-1973 - 5 krogov; III. skupina, ženske A, 1960 in ml., ženske B, 1959 in st. - 5 krogov; IV. skupina, ml. mladinci, 1970-1969- 14 krogov; V. skupina, st. mladinci, 1968-1967- 16krogov, VI. skupina, veterani A, 1949-1945, veterani C, 1939-1935, veterani D, 1934-1930 - 7 krogov; VII. skupina, veterani B, 1944-1940, veterani E, 1929 -1925, veterani F, 1924 in st. - 7 krogov. nam daje novih moči za delo. da o tovarištvu, ki nas združuje, sploh ne govorimo. Z eno besedo, zaljubljene smo v rekreacijo in ni ga hriba in luknjaste makadamske poti. ki bi nam vzela poguma in veselja. Tako mislimo in čutimo, zato smo srečne. Torej ni čudno, da smo se odločile srečo popeljati s seboj na dolgo pot in jo podeliti s Slovenci, ki živijo v zamejstvu. Kam na dolgo pot? Na pot. ki smo jo delovno naslovile: DOBER DAN. NAŠI! Nanio se bo- mo odpravile, ko si bosta pomlad in poletje podajala roki. ali točneje 14. junija. Vodila nas bo po slovenskih krajih in vaseh onkraj naših meja v Italijo in Avstrijo, dolgo 600 km in 5 dni. Za »zajtrk« bomo veselo pomahale našim »Svilunitovcem« in jo ubrale, s kolesi se ve. po 126 kilometrov dolgi poti. na kateri nas bodo »prijazno« nekaj kilometrov poti spremljali tudi znameniti postojnski klanci in ovinki do Lonjerja pri Trstu. Veselimo se žc srečanja s prijaznimi domačini, njihova dobrodošlica pa nam bo zanesljivo zabrisala »naporne« spomine z dolge poti. Naslednji dan bomo nadaljevale pot mimo številnih vasi v Benečiji - Devina, Tržiča, Krmi-na, Čedada in jo po 136 kilometrih zaključile v Bovcu. Tretji dan nas bo pot popeljala preko Predela in Trbiža v naročje Koroške; Giljica, Malošče, Vrba so kraji, kjer jc doma slovenska beseda in pričakujemo, da bomo našle zatočišče za eno noč v okolici Celovca. Maria Saal ali po naše Gospa Sveta bi bila kar primerno zatočišče za popotnice s kolesi, za katerimi bo dolga pot - 124 kilometrov. Četrto etapo bomo nadaljevale mimo Veli-kovca in Labota, potem pa se bomo od naših onkraj meja poslovile in zaključile pot v Slovenj Gradcu po 98 kilometrih, Petega dne sc nc bomo poslovile le od prelepih krajev, ki jih v zemljevidu najdemo na obeh straneh debele črte. ki ji pravimo državna meja. ampak tudi od popotovanja, saj sc bomo po 116 kilometrih in skupno 600 pripeljale v naše prelepo mestece v nederju Kamniških planin. Zakaj na dolgo pot? V cilju popularizacije in množičnosti rekreacije zaposlenih žena smo že v preteklem letu prekolesarile 500 kilometrov dolgo pot po Sloveniji. Pod geslom »Ženske na kolo. moški za štedilnik«, smo želele preskusiti naše zmogljivosti; nismo se razočarale, pa tudi naši možje so dokazali, da zmorejo in »hočejo« podpirati vse štiri hišne vogale, če je potrebno. Akcija je naletela na širšo družbeno pomoč in simpatije, brez katere si tudi letos ne moremo zamisliti našega popotovanja. Pisanja o našem kolesarskem popotovanju naj bo zaenkrat dovolj; karavano, ki šteje 11 članic in mehanika Zidana, ki smo ga »uvozile« iz Ljubljane in mu po »kolesoznanstvu« ni enakega, čakajo dolgi kilometri treningov. S pisarijo in besedičenjem, ki nam ga moški radi pripisujejo, beležka, v katero zapisujemo prevožene kilometre poti. ne bo kmalu polna; tudi doma bomo morale bolj pohiteti, saj delo za štedilnikom, na vrtu in še kje ne bomo mogle preložiti na ramena drugih. Sleherna prosta urica bo namenjena kolesarjenju, a kot smo že napisale - to nas osrečuje in vedno znova navdaja s spoznanjem, da je zaposlenim ženskam potrebna tudi takšne vrste sprostitev: dolg spisek delovnih in domačih obveznosti pa na marsikaterem popotovanju ostane vsaj za nekaj časa pozabljen! IVANA SKAMEN Mlade odbojkarice tretje v II slovenski ligi Odbojkarice OK Kamnik so končale prvenstveno sezono 84/85 na odličnem 3. mestu, ki ga delijo z odhojkari-cami ČRNUČ. Prvakinje lige so odbojkarice iz Gorij. druge pa so Jcseni-čankc. To je velik uspeh mlade ekipe, ki ima povprečno starost 17 let in je najmlajša ekipa v ligi. Kamničanka so odigrale naslednje tekme: 1. OK LUBNIK - OK KAMNIK 0:3 0:3 2. OK KAMNIK - OK GORJE 1:3 0:3 3. OKJESENIKE-OK KAMNIK 3:2 3:2 4. OK KAMNIK-OK PLAMEN 3:2 3:1 5. OKN. GORICA -OK KAMNIK 3:2 1:3 Noči in dnevi gorskih reševalcev Pozna jesen je. Mrak že leži nad bistriško dolino in stene nad Koncem so ostale le še slutnje čudovite podobe jesenskega večera v gorah, ki so ga ta dan lene sive megle naredile še lepšega. Po poti proti Domu v Kamniški Bistrici so v liho noč odmevali koraki gorskih reševalcev, ki so se ta večer precej pozno vračali iz svojih tur. Megla je bila nizko nad Koncem, večer je bil miren, brez vetra. Reševalce jc nenadoma vznemiril komaj slišni odmev človeškega glasu, nekje iz grebenov nad Črncvko. Prisluhnili so, Odmev klica na pomoč so dobro slišali, le odkod točno prihaja, niso mogli ugotoviti. Zaslutili so nesrečo in se takoj odločili za reševalno akcijo. Tedaj je že bila popolna tema. Še so prisluhnili klicem in sc dogovorili. Trije reševalci so namesto domov odšli v Kalcal eden pa obvestiti Še druge reševalce. Nekateri so se komaj vrnili iz hribov domov in žc so ponovno zgrabili nahrbtnike in odšli v noč. Ura je bila osem zvečer. Pod Črnevko je iz osmih grl reševalcev zado-nel klic proti pobočjem Kale in se kmalu oglušujoče izgubil med Jcr-mčnei in Kovačnico. Utihnili smo. Skoraj brez diha smo strmeli v temo in čakali. Sc bo kdo oglasil? Je slišal naš klic. da prihajamo? Kje neki je in kaj sc mu je zgodilo? Tam gori ni poti? Izgubil se jc? Vsak izmed nas je imel v tem trenutku veliko vprašanj, odgovor pa je bil samo eden. Čimprej modamo priti do ponesrečenca. Končno! Trenutke pričakovanj je zmotil komaj slišen odmev klicev na pomoč. Sklepali smo. da je ponesrečenec nekje pod Kalci ali v Jermčn-cih. pa nič več. saj se prav nikamor ni videlo. Tako je skoraj vedno. Noč. Megla. Dež. Veter. Mraz ali vročina. Brezpotje. Iskanje in blodnja iz grape na greben in nazaj v drugo grapo. Navzgor in navzdol. Upanje in razočaranje. Spust po vrvi. prečenje, plezanje. Varovanje tovariša in sebe. skrb za radio zvezo med navezami, znojiš se pod težkim nahrbtnikom, preklinjaš in garaš. To je reševanje v gorah, ne moledovanje, nc pritoževanje. »Gremo možje, do lovske koče v Kalcih bomo v tej temi hodili dve uri.« Pohiteli smo in ob desetih smo že bili na cilju, kjer smo sc srečali s prvo navezo, Ponesrečenca niso našli niti slišali. »Možje, poskusimo vsi šc enkrat.« Glas iz naših grl je ponovno zadonel po Kalcih in Jcrmčncih, Samo mrtev in gluh nas ne bo slišal. Nič. Tiha skrb nas je obšla. Kaj se vendar dogaja nekje v stenah pod Kalci? Kaj nas res ne sliši? Zakaj molči..,? Svet tu poznamo, toda noč.je. Megla vztrajno visi nad grebeni in nič sc ne vidi, le čelne svetilke reševalcev so dajale toliko svetlobe, da smo varno ubirali stopinje, Nenadoma sc je megla umaknila in izza oblakov je za trenutek posijala luna. Kakšna sreča, Pramen svetlobe jc obsijal bližnji skalni greben, ki je globoko pod nami izginjal v temno praznino. »Možje, dobro si oglejte in zapomnite tisti greben, tja moramo priti čim prej.« Ponovno se jc stemnilo in lune to noč nismo več videli. Štiri naveze reševalcev so prečile grapo in varno prišle na greben. Začeli so se spuščati. Ura je bila enajst. Napeli so vrvi in sc spustili še dvesto metrov nižje. »Če nismo na pravi sledi, bomo vso noč garali.« so razmišljali reševal- ci. Zaklicali so in tiho čakali. Svet pod njimi je bil prepaden. stari macesni pa so na temnem nebu s krošnjami upodabljali čudovite silhuete noči. Klic, »Slišite možje!« Odmev glasu jc v intervalih prihajal iz globine nad stenami. Pa ne eden. Dva v različnih oktavah. Saj to so ženski glasovi. So pa babe res korajžne. d" se dedem ta cajt tla go skrivajo. So misl'le djh namo najdi, pa smo j'h. Boh ve č'gave so. ti "j h bomo ta-pravm dedem nazaj prgnal?« Takšnih modrosti jc bilo slišati šc več in prijetno so vplivale na naše razpoloženje sredi noči. Naši izgubljenki. Majo in Zmago, smo kmalu našli. Nc. nikomur sc nista skrili, le pozno popoldne tega dne sta zašli iz poti čez Kalca k Žagani peči. Korajžni sta pa bili. Ob enih po polnoči smo vsi veselo razpoloženi že sedeli ob prijetnem ognju pri koči na Kalcih. Do zore bomo žc prišli v dolino. To noč nismo prebedeli zaman. CENE GR1LJC (i. OK KAMNIK-OK PIONIR 3:1 3:0 7. OK PAR. BELT-OK KAMNIK 0:3 L:3 8. OK KOPER II-OK KAMNIK 0:3 1:3 9. OK KAMNIK-OK ČRNUČE 3:1 3:1 V 18 kolih so dobila 13 tekem in le 5 so jih izgubile. Odbojkarice bi dosegle šc boljšo uvrstitev v drugi polovici tekmovalne sezone, vendar smo oslali brez dveh igralk prve ekipe in sicer Maje SONC in Irene MOČNIK zaradi poškodbe in bolezni, To lepo uvrstitev je dosegla ekipa v sestavi: Biserka ŽABR1C. Tadeja DOVČ. Sonja DROVENIK. Irena MOČNIK. Maja SONC. Nives NOVAK. Jana PEČEK. Olga ŠRAJ (kapetan ekipe). Alenka JENKO. Maja ROMIH. Andreja OSOLN1K. Slavi ŠTIH. Andreja BRATOVŽ pod vodstvom trenerja Jončcski Acota. Do začetka nove prvenstvene sezone 85/86. ki se prične oktobra, jih čaka vrsta nastopov na različnih turnirjih in trdo delo na treningih ter priprave za Se boljši uspeh v naslednji tekmovalni sezoni, J, A. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zamik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.