Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

Politika
Ormož z Kljub
opozorilom
nadaljujejo seje
preko Zooma

7/2022

Poganja nas
ljubezen

Letnik LXXV z št. 14 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR

Namesto virtualne kar prava povorka

Nina
Orel

Urša
Mravlje

 Stran 10

Ptuj z Spontana povorka, ki je na veselje številnih napolnila mesto

Osrednja zgodba

Anja
)<MFJQD©

stran 1

Ljudje in dogodki
Podravje z 17.
Obarjada: zbrali
18.800 evrov za
blaženje stisk ljudi

 Stran 5

Ptuj, torek, 22. februarja 2022

COLOR CMYK

Melani Mekicar in
Bojan Cvjetićanin

Doma ni
ljubosumja

35/1

Letošnje Kurentovanje bi moralo biti le spletno, a da pustnega veselja ljudem v naših krajih ni mogoče vzeti,
je jasno že desetletja. Čeprav dogodkov v organizaciji Zavoda za turizem Ptuj letos ni, pa to ne pomeni, da v
mestu ni ogromno mask in pustnih likov. V soboto je potekala celo spontana otvoritvena povorka in – kot je
slišati – ne zadnja v tem pustnem času.
Več na strani 11.

V središču
Ptuj z Nekaj
kandidatov za
županski stolček je
že znanih

 Strani 6 in 7

Podeželje
Podravje z
Najboljše krofe
delajo v Bukovcih
in Juršincih

 Stran 9

Ljudje in dogodki
Ptuj z Kurentanc
in pustna sobota
v dvorani Sava
Campus

Plače v javnem sektorju z

Stavka SVIZ z

Črna kronika
Dornava, Juršinci z
Ustreljen moški,
štrije poškodovani
v požaru

Ene neverjetno
visoke,
druge
pri tleh

Plačna razmerja
porušena, s
stavko so lahko
še bolj

 Stran 10

torkova
izdaja

 Stran 24

Foto: ČG

 Stran 2

 Stran 3

Občina Markovci v tožbo proti državi z

Župan Gabrovec:
»Bili smo
ogoljufani!«

 Stran
Stran 3

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Aktualno

2

stran 2
torek z 22. februarja 2022

Podravje, Slovenija z Plače v javnem sektorju kot na trampolinu, ene visoko, druge pri tleh

Absolutni rekorderji so zdravniki, najvišja plača blizu 17.000 evrov
Plače zaposlenih v javnem sektorju so te dni ponovno aktualna tema. Povprečna izračunana
bruto plača v javni upravi po začasnih podatkih za november znaša 2.181 evrov. Res pa je,
da je to golo povprečje številk. Najvišje povprečne bruto plače se gibajo okoli pet tisočakov,
prejemajo jih predsednik države in ministri, najnižje pri tehničnem, administrativnem in
podpornem kadru (plačna skupina J) so od 1.200 do 1.900 evrov bruto.
Na lestvici najvišjih plač v javnem sektorju absolutno prevladujejo zdravniške. 50 najvišjih novembrskih plač se giba v intervalu
od 11.000 do 17.000 evrov (bruto).
Rekorder je zdravnik specialist
Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto, zaslužil je blizu 17 tisočakov. Za
njim je zdravnik specialist, ki dela
v SB Ptuj in Zdravstvenem domu
dr. Adolfa Drolca Maribor. Njegova novembrska plača je znašala
15.610 evrov. Med top 50 plačami v
javnem sektorju najdemo še tri, izplačane v ptujski bolnišnici, prejeli
so jih zdravniki specialisti: 13.102,
12.107 in 12.044 evrov, kar pomeni
17., 22. in 23. mesto med vsemi plačami v javnem sektorju.

Šestina zaposlenih v javnem sektorju ne
dosega niti minimalne plače
Niso vse plače v javnem sektorju sanjske. Med drugim
javni sektor zaposluje skoraj 27.000 sodelavcev, ki jim
delodajalec (država ali lokalna skupnost) doplačuje
razliko do minimalne plače. Slaba polovica (12.800) jih
dela v krajevnih in drugih lokalnih skupnostih, 4.700 jih je
zaposlenih v zdravstvu in 5.500 v socialnem varstvu.
Tudi v administraciji, tehničnih podpornih službah, vrtcih
in šolah številni delavci prejemajo minimalno plačo.

Foto: ČG

Masa bruto plač za 181.500 zaposlenih, kot naj bi jih bilo v javnem sektorju na podlagi obračuna delovnih ur, je
novembra po začasnih podatkih MJU znašala 396 milijonov evrov.

Povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v javnem sektorju

Povprečna plača
zdravnikov 3.900 evrov
Medtem ko zdravniki posegajo
po najvišjih plačah v javnem sektorju, je na drugi strani v zdravstveni dejavnosti 4.700 zaposlenih, ki
jim delodajalec (država) doplačuje
razliko do minimalne plače. Seveda ne gre primerjati dela zdravnikov na eni ter kuharic, strežnic in

Plačna podskupina
Foto: Dreamstime/M24

snažilk v bolnišnicah na drugi strani. Prav tako ne sodimo, kakšno
plačo si kdo zasluži, vendar so
znotraj sistema razlike nerazumljivo visoke. Vsak sodelavec v zdra-

Direktorja SNG s plačo čez 11 tisočakov
Na lestvici top 50 plač v javnem sektorju, november 2021, so tudi
trije kulturniki: direktor SNG Opera Balet Ljubljana na 29. mestu s
plačo 11.700 evrov, na 43. mestu je njegov sodelavec na delovnem
mestu inšpektor orkestra s plačo 11.200 evrov, mesto za njim pa
direktor SNG Maribor, ki je novembra zaslužil dobrih 11.200 evrov.

vstveni ustanovi je pomemben,
gre za soodvisnost med delovnimi
mesti, vsi skupaj so tam, da pomagajo bolnikom.
Tudi med samimi plačami zdravnikov so velike razlike, nimajo vsi
rekordno visokih. Povprečna bruto plača zdravnikov je novembra
znašala 3.942 evrov.
Dejansko bi bolj kot za generalni
dvig vseh plač bilo treba poskrbeti za dvig najnižjih plač v javnem
sektorju in oblikovati vzdržno ter
smotrno sorazmerje med plačnimi
razredi.

Povprečna plača (€) Število zaposlenih

Predsednik države, ministri, izvršilna oblast
Poslanci
Funkcionarji v državnih organih
Zdravniki, zobozdravniki
Sodniki
Ravnatelji, direktorji, tajniki
Visokošolski učitelji
Župani, podžupani
Državni uradniki
Farmacevti
Inšpektorji, pravosodni policisti
Kultura, raziskave
Državni, pravosodni in občinski uradniki
Policisti
Uradniki FURS
Učitelji v osnovnih in srednjih šolah
Vojaki
Medicinske sestre, zdravstveni delavci
Strokovni delavci
Administracija, tehnika

5.064
4.478
4.040
3.942
3.932
3.577
3.562
3.278
3.083
2.549
2.489
2.450
2.447
2.431
2.413
2.387
2.327
2.113
2.091
1.306

66
92
283
7.654
881
2.326
4.005
181
684
1.862
1.929
8.418
13.121
7.283
2.746
30.527
5.728
23.906
20.081
28.585

Mesečna masa
bruto plač (€)
334.500
412.000
1,1 mio
30,2 mio
3,5 mio
8,3 mio
14,3 mio
596.000
2,1 mio
4,7 mio
4,8 mio
19,8 mio
32,1 mio
17,7 mio
6,6 mio
72,9 mio
13,3 mio
50,5 mio
41,1 mio
35,9 mio
Vir: MJU, Portal plač

Podatki so za november 2021 in so začasni.

Kot kaša v pravljici
Lonček kuhaj

Foto: ČG

V desetih letih je število zaposlenih v javnem sektorju zraslo za več kot 20.000, letna masa plač se je povišala za
1,2 milijarde evrov.

Do kam še lahko zraste javni
sektor, se sprašujejo tisti, ki delajo
v gospodarstvu. Glede na število
oddelanih ur je bilo pred desetletjem v javnem sektorju zaposlenih 160.000 ljudi, danes jih je čez
180.000. Leta 2012 se je za plače v
javnem sektorju namenilo 3,5 milijarde evrov, v naslednjih letih se
je znesek zaradi varčevanja celo
zniževal, od leta 2016 je v konstantnem porastu. Med letoma 2019 in

2020 se je zvišal za skoraj 500 milijonov evrov, razlog za to so tudi
izplačila kovid dodatkov. Za plače
180.000 zaposlenih v letu 2020 se je
namenilo 4,7 milijarde evrov. Lanski
znesek bo glede na znane še višji.

Se kdo vpraša, ali
gospodarstvo to zmore
Zaposleni v gospodarstvu zahtev
sindikatov javnega sektorja večinoma ne odobravajo. Sprašujejo se,
do kod še lahko vodijo apetiti, kdo
bo lahko to finančno breme pokri-

val. In ne nazadnje: komu in kam naj
se pritožijo delavci v gospodarstvu,
če niso zadovoljni s plačo ter delovnimi pogoji? Nemalokrat so postavljeni v pozicijo: vzemi (in delaj) ali
pusti. Zasebna sfera v gospodarstvu postaja vse bolj individualizirana, podjetja plačno politiko krojijo
po svoje, odvisno od branže, v kateri poslujejo, od dodane vrednosti, ki
jo ustvarjajo, prihodkov, dobička …
Kdaj so nazadnje stavkali delavci v
katerem od podjetij? Že dolgo nihče
in nikjer.
Mojca Zemljarič

PRAVILNIK O IZRABI ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDITATOV, POLITIČNIH STRANK
IN NJIHOVIH PROGRAMOV – PARLAMENTARNE VOLITVE 2022
Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, Oglase v volilni kampanji lahko za plačilo naročajo politične stranke oz. organizatorji volilnih kampanj ali
št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15, 6/18 - odl. US) pooblaščene agencije za posamezne politične stranke, kandidate oz. liste kandidatov.
časopis Štajerski tednik s tem pravilnikom določa in objavlja pravila (obseg, pogoje in način) izrabe prostora za
Naročniki objave volilnih propagandnih sporočil morajo pisno naročiti vrsto in obseg oglaševanja. Gradivo mora
predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov na parlamentarnih volitvah 2022.
naročnik dostaviti na elektronski naslov: bojana.ceh@radio-tednik.si, najkasneje 72 ur pred izdajo časopisa.
Štajerski tednik bo med parlamentarno volilno kampanjo s prispevki v svojih informativnih vsebinah po izboru Naročnik mora predati že oblikovano in lektorirano gradivo.
in v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili in v skladu z uredniško politiko medija enakopravno in saV skladu s 7. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji je obvezna objava naročnika oglasa. Naromostojno odločal o načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov.
čene oglase bomo objavljali v skladu s splošnimi pogoji in veljavno zakonodajo in po ceniku, ki velja v času
Vsem kandidatom in političnim strankam ponujamo možnost komercialnega sodelovanja in oglaševanja. Na predsedniške kampanje in je objavljen na spletni strani medija. Oglasni prostor je vsem političnim strankam
podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oz. podatkov v oglasu odgovoren naroč- dostopen pod enakimi finančnimi pogoji.
nik, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo medija pa njegov izdajatelj.
Uredništvo Štajerskega tednika

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 3

Aktualno

torek z 22. februarja 2022

3

Foto: ČČG

Markovci z Občina v tožbo proti državi zaradi izgubljene koncesije

Župan Gabrovec: »Bili smo ogoljufani!«
Potem ko je občina Markovci ostala brez koncesije za gradnjo doma starostnikov, so se
odločili za tožbo zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
(MDDSZ). Slednje je namreč njihovo vlogo zavrnilo z obrazložitvijo, da le-ta ni v skladu s
pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.
»Prepričani smo, da smo bili
ogoljufani, izdani sklep pa je nezakonit, zato smo se skupaj s
podjetjem TEAM-KO (prijavitelj)
po posvetovanju z odvetnikom
odločili za tožbo, ki je že v pripravi in bo vložena še v teh dneh.
To je tudi edina možnost, da dokažemo svoj prav, saj pritožba ni
mogoča,« je pojasnil župan Milan
Gabrovec in dodal, da so se želeli
sestati s predstavniki socialnega
ministrstva, vendar so naleteli na
gluha ušesa: »Celo napotili so nas
na upravni spor, za kar smo se sedaj tudi odločili.«
Kot nam je uspelo neuradno
izvedeti, naj bi na pristojnem
ministrstvu celo priznali, da so
podrobneje pregledali samo grafični del dokumentacije, tekstualne obrazložitve projekta pa so
očitno spregledali.

Sporna kvadratura
kopalnic, a to sploh ni
res
Iz izdanega sklepa socialnega
ministrstva podjetju TEAM-KO

je razvidno, da je nastala težava
zaradi kopalnic. Izbrani projektant je namreč v grafičnem delu
predvidel, da je vhod v kopalnice s
hodnika. »V obrazložitvah je nato
jasno zapisano, da je to samo ena
od možnih variant. Poleg tega
v pravilniku nikjer ni zapisano,
da vhod ne sme biti zasnovan s
hodnika,« je dodal Gabrovec. V
36. členu pravilnika o minimalnih
tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev je med
drugim zapisano le, da se morajo
vrata sanitarij odpirati navzven ali
so drsna, kopalnice pa morajo biti
velike najmanj 3,5 kvadratnega
metra.
»In tem zahtevam smo v celoti
tudi zadostili,« je zatrdil sogovornik.
Druga zadeva, zaradi katere je
strokovna komisija markovsko
vlogo zavrnila, naj bi bila premajhna kvadratura t. i. negovalnih
kopalnic. Vendar to spet ne drži.
Po standardih ministrstva mora
imeti namreč negovalna kopalnica
minimalno 14 kvadratnih metrov.

In temu pogoju oz. standardu so
v projektu povsem zadostili, saj je
po besedah Gabrovca tudi v teh
primerih projektant predvidel več
različnih možnosti oz. velikosti negovalnih kopalnic; od zahtevanih
14 do »nadstandardnih« 17 kvadratnih metrov, kar je povsem v skladu z veljavnimi normativi.

Kaj se bo zgodilo,
če ministrstvo v
tožbenem postopku
izgubi?
Kako dolgo bo trajalo, da bo
tožba sploh obravnavana, je v
tem trenutku zelo težko oceniti.
Glede na postopke verjetno sodna odločitev pred jesenjo ne bo
znana.
Za skoraj 12 milijonov evrov
težko investicijo to prav gotovo
ne pomeni nič dobrega. Ob tem
se poraja tudi vprašanje, kaj se bo
zgodilo, če bo markovska občina
s tožbo tudi uspela. V tem primeru bi moralo ministrstvo napako
priznati, spremeniti svojo odloči-

Foto: ČG

V Markovcih so prepričani, da bi morali dobiti koncesijo za izgradnjo doma starostnikov.
tev, podeliti koncesijo in investitorju omogočiti realno izvedbo
gradnje doma starostnikov. To pa

bi pomenilo tudi podaljšanje roka
za izgradnjo in začetek dejavnosti, ki je za tiste, ki so koncesijo

po tem razpisu pridobili, konec
prihodnjega leta.
Estera Korošec

Spodnje Podravje z Šolniki podprli splošno stavko, a nekateri s pomisleki

Plačna razmerja so porušena, s stavko so lahko še bolj
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) si že dlje časa prizadeva za ustrezno zvišanje plač
vsem zaposlenim v vrtcih, šolah in fakultetah. Med drugim zahtevajo plačilo dodatnih delovnih obremenitev v času epidemije. Ker so naleteli na gluha ušesa šolskega ministrstva, so napovedali splošno stavko, ki jo je podprlo 37.248 članov
sindikata. Med njimi tudi večina v Podravju. Kar pa je očitno precej v nasprotju z javnim mnenjem – rezultati anket
nekaterih podravskih medijev so namreč pokazali, da velika večina ljudi stavke šolnikov ne podpira.
Ivanka Korez, predsednica
društva ravnateljev ptujskega območja in ravnateljica OŠ Cirkovce,
je med tistimi, ki stavko sicer podpira, vendar želi, da se pred tem
uredijo plače ravnateljev. »Nesorazmerja med učitelji in ravnatelji
se bodo v primeru dviga plačnih
razredov strokovnih delavcev
samo še povečevala, zato je treba
najprej ustrezno ovrednotiti plače
ravnateljev. Če in ko se bo to zgodilo, bom podprla dvig plač, še posebej tistih zaposlenih z najnižjimi
plačami,« je izpostavila Korezova.

čanemu ravnatelju. Na eni izmed
podravskih šol na primer znaša
najvišja neto plača učitelja z vsemi
dodatki okoli 2.200 evrov, ravnatelj
iste šole pa mesečno prejme manj
kot 2.000 evrov. Prav gotovo je več
kot nesprejemljivo tudi to, da učitelj
začetnik prejme okoli 1.000 evrov,
kar je za polovico manj od svojega
sodelavca tik pred upokojitvijo.

Do 300 evrov dodatkov
na mesec
Druga velika težava je po besedah Korezove izplačevanje dodat-

kov in vrednotenje delovne uspešnosti: »Nekateri dodatki učiteljem
bi se morali upoštevati v njihovi
sistemizaciji.«
Učitelji prejmejo dodatke za dodatne ure učne pomoči za učence
s posebnimi potrebami, nadomeščanja, interesne dejavnosti in redno delovno uspešnost. Plače so
lahko na račun dodatkov višje od
50 pa vse tja do 300 evrov. Ti zneski pa bi se lahko bistveno zmanjšali, če bi ministrstvo ure dodatne
pomoči uvrstilo v delovno obvezo.
»V tem primeru bi imeli tudi ravnatelji manj težav, saj ima marsikateri

Učitelj lahko že
zdaj presega plačo
ravnatelja
SVIZ se namreč trenutno zavzema le za zvišanje plač zaposlenih v
plačnih skupinah D (strokovni delavci) in J (administrativno-tehnično osebje), ne pa tudi ravnateljev.
Slednji spadajo v plačno skupino B,
so opredeljeni kot funkcionarji in
nimajo pravice do stavke.
Če bi se torej na eni strani plače
učiteljev dodatno povečale, plače
ravnateljev pa ostale na enaki ravni, bi se hkrati še dodatno povečalo
nesorazmerje med enimi in drugimi. Že sedaj je namreč najbolje
plačan učitelj uvrščen v 47. plačni
razred, kar je enako najslabše pla-

Foto: ČG

Predsednica društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez opozarja
na nekatere »pasti« stavke; ker se s stavko ne povišujejo plače ravnateljev,
bi se razmerja znotraj šolstva porušila; marsikateri učitelj namreč že zdaj
prejema plačo, ki je enaka ali celo višja od ravnateljeve.

učitelj matematike ali slovenščine
težavo s samo izvedbo teh dodatnih ur pouka,« je dodala Korezova.
V primeru dviga plač se večina
dodatkov ne bo spreminjala, razen za delovno uspešnost. Njen
delež se namreč določa glede na
višino plače in lahko na letni ravni
pri nekaterih učiteljih znaša tudi
eno dodatno plačo. Ravnatelji niso
upravičeni do nobenih dodatkov,
njihove plače pa so enake, ne glede na povečan obseg dela oz. druge obremenitve.

Ptujski sindikat za
dvig: med zdravstvom
in šolstvom prevelike
razlike
Po besedah predstavnikov SVIZ-a so se plače učiteljev zadnjih pet
let zviševale nekajkrat počasneje
kot na primer v zdravstvu. »Obstoječa plačna razmerja so se povsem porušila v škodo učiteljstva,
vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic
ter vsega drugega strokovnega
osebja v vzgoji in izobraževanju,
tudi ravnateljic in ravnateljev,« so
zapisali.
Po mnenju Majde Anželc, predsednice območnega odbora SVIZ
Ptuj, bi se moralo pri dvigu plač
javnim uslužbencem upošteva-

Foto: ČG

Majda Anželc, predsednica območnega odbora SVIZ Ptuj, se zavzema za
dvig plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Kot so sporočili iz
območnega odbora SVIZ Ptuj, se je za stavko izrekla tudi večina ptujskega
članstva.
ti načelo enakosti: »Med zdravstvom in šolstvom so se ustvarile neverjetne razlike v dodatkih.
Šolniki plačujemo visoko ceno
zaradi dodatnih delovnih obremenitev in tveganjem za zdravje
brez kakršnegakoli ovrednotenja
izrazito povečanega obsega dela.
Prav tako ni dopustno, da je na primer delo pomočnice vzgojiteljice
uvrščeno pod minimalno plačo. To
so seveda vse razlogi, zakaj stavko
podpiramo. Ob tem pa je treba poudariti še ignorantski odnos vlade
do naših zahtev. Šolska ministrica
se na naša opozorila ne odziva,
kar čutimo kot nepriznavanje pomembnosti našega dela.«
»Razmerja so porušena«, je izpostavila tudi Tatjana Vaupotič
Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt
Ptuj. Po njenih besedah je zelo žalostno, da je plačna skupina J v ce-

loti na minimalni plači. »Ustrezna
razmerja bi morala biti vzpostavljena glede na izobrazbo in odgovornost delovnega mesta. Plačni sistem je bil v osnovi nastavljen tako,
da bi bil katerikoli javni uslužbenec
z enako stopnjo izobrazbe plačan
vsaj primerljivo, če ne že enako, ne
glede na to, v katerem sektorju je
zaposlen. Danes pa ni več tako,« je
povedala in dodala, da je v zadnjih
dveh letih v šolstvu zares veliko
»nadobremenitev«, ki vključujejo
veliko več pedagoškega dela, izpostavljenost na delovnem mestu,
dodatno delo zaradi ukrepov, kot
je stres zaradi različnih pritiskov na
šolo. »Po drugi strani pa je veliko
slabe volje tudi, ko se primerjamo
z nekaterimi drugimi zaposlenimi
v javnem sektorju s primerljivo izobrazbo.«
Estera Korošec

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Podravje

4

stran 4
torek z 22. februarja 2022

Majšperk z Občina išče pogrebne govornike

Miklavž pri Ormožu z Odpadke odlagajo vsepovprek, ko se stemni

65 evrov za pogrebni govor

V zabojnik ob pokopališču tudi svinjske kože

Občina Majšperk je še ena izmed redkih občin, ki svojim krajanom nudi možnost
izbire govornika na pogrebih. Svojci pokojnega lahko izbirajo samo med tistimi govorniki, s katerimi ima občina sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Prav tako za plačilo
poslovilnega govora poskrbi občina, in sicer v višini 65 evrov neto na govor.

»To, kar se sedaj dogaja, je višek vsega. Ne pomnim, kdaj so bili ljudje tako brezobrazni, da bi v zabojnik na pokopališče vozili vse mogoče odpadke, od celih vreč
mešanih komunalnih odpadkov do gradbenega materiala in salonitnih plošč, celo
svinjskih kož,« je zgrožen predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč.

Na zadnji seji so namreč svetniki
potrdili sklep, da se znesek z dosedanjih 55 evrov poveča za 10 evrov.
Občina je nazadnje dvignila plačilo
za govornika na pokopališču v letu
2014. Zato so na prošnjo govornice pristopili k povišanju plačila na
posamezni govor. V tem znesku
so zajeti vsi stroški, tudi prevozni.
Govornik, ki ga plača občina, ob
koncu poslovilnih besed izreče sožalje svojcem tudi v imenu lokalne
skupnosti.
Svetnik Vekoslav Širec je podprl
višino povišanja, vendar je hkrati
izpostavil, da marsikdo ne ve, da
lahko to možnost sploh koristi,
zato so izvedbo pogrebnega govora plačali iz lastnega žepa. Županja

Darinka Fakin je ob tem izpostavila,
da ima pogrebno podjetje Mir seznam vseh govornikov, tudi tistih,
ki imajo z njimi pogodbo. Občani so
bili o tem obveščeni v občinskem
časopisu, zato bi načeloma morali biti s to možnostjo seznanjeni.
»Lahko pa se seveda zgodi, da svojci govornika še dodatno nagradijo,
na to pa seveda mi nimamo vpliva,«
je dejala Fakinova.

Govornikov vse manj
V zadnjem času vedno večjo
težavo predstavlja iskanje govornikov na pogrebih. To je namreč
velika obveza, hkrati pa tudi odgovornost. Polega tega je branje
na pogrebih lahko za nekoga tudi

Foto: ČG

Občanom Majšperka občina plača govornika na pogrebu.

precej stresna naloga. V Stopercah
je govornik zaradi bolezni vse manj
dostopen, težave so tudi že na Ptujski Gori. Občina zato vabi vse, ki bi
jih to poslanstvo zanimalo, da se
oglasijo pri njih. Tudi v sosednji občini Žetale imajo težave z iskanjem
govornikov na pogrebih. Slednji za
govor prejmejo celo pet evrov več
kot v Majšperku. V Podlehniku pa
občinskega govorca na pogrebih
nimajo. Tudi ostale občine bodo
morale najverjetneje v prihodnje
razmisliti, koliko je to sploh še smiselno.

Še letos prostor za
raztros pepela
V občini Majšperk so sicer lani
za obnovo pokopališč (Ptujska
Gora, Majšperk in Stoperce) namenili okoli 400.000 evrov. Nekatere
investicije bodo zaključene šele
letos. Na pokopališču v Majšperku
nameravajo do jeseni urediti prostor za raztros pepela. Posebna
skulptura s harfo je že v nastajanju.
Spomladi naj bi izbran izvajalec
začel z dogovorjeno zasaditvijo,
do samega prostora bo treba še
speljati dostopno pot. Obnova
mrliške vežice v Stopercah bo po
napovedih zaključena v aprilu, do
takrat vse obredje poteka v cerkvi.
Na Ptujski Gori pa je v zaključni fazi
gradnja žarnega zidu.
Estera Korošec

Tudi na miklavškem pokopališču se že dobro leto soočajo z
nepravilno odloženimi odpadki,
vrhunec pa je omenjena problematika dosegla v zadnjem času.
Da imajo velike težave z nevestnimi posamezniki, ki v tamkajšnji
zabojnik odlagajo vsepovprek,
pritrdi predsednik Kosanjč. Kot
pravi, česa takega ne pomni:
»Nevestneži odlagajo odpadke,
ki tja nikakor ne sodijo. Največ je
mešanih odpadkov iz gospodinjstev, potem gradbeni odpadki,
salonitne plošče, beton, celo
svinjske kože. Žalostno, kar se
dogaja. Ljudi neprestano opozarjamo. Srečujemo se z visokimi
stroški odvoza odpadkov, ki se
zaradi te problematike le še zvišujejo. Ti sedaj na letni ravni znašajo
že od 5.000 do 6.000 evrov, kar
pomeni, da so višji za 30 do 40 %,
kljub temu da je ikeban in sveč ob
prvem novembru precej manj.
Praktično skorajda ni več zabojnika, ki ne gre na prebiranje, kar
nam seveda izvajalec dodatno
zaračuna,« razlaga.

Večina grobnine
porabljene za delo s
smetmi
Kot je dejal, tako samo za odvoz odpadkov namenijo okoli
60 do 70 % celotne zbrane grobarine, potem je še tukaj letno

Foto: arhiv KS Miklavž pri Ormožu

Zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov imajo vse višje stroške z odvozom.
vzdrževanje pokopališča, kamor
spada košnja in podobno. Boji se,
da bodo omenjeni stroški kmalu
presegli vsoto zbrane grobarine,
kar bi lahko celo pomenilo, da bi
bili primorani zaračunavati najem vežice: »Tega si vsekakor ne
želimo. Ampak če drugače ne bo
šlo, močno razmišljamo tudi o tej
možnosti.«
Po besedah Kosajnča je bila v
igri tudi vzpostavitev videonadzora, a jim je bilo bojda rečeno, da je
snemanje na javnih površinah prepovedano.
Nemarnežem skušajo stopiti na
prste tudi s pomočjo medobčin-

skega inšpektorata. »Uspelo nam
je zasačiti enega povzročitelja, ki
pa je prihajal iz ljutomerske občine. Opažamo, da smeti odlagajo,
ko se stemni, tudi med tednom,
ne samo ob koncu tedna. Očitno s
tem ne bo konec, dokler ne bomo
enega izmed povzročiteljev zares
oglobili z globo, ki bo enaka strošku odvoza odpadkov enega kontejnerja, torej v višini 400 do 600
evrov, odvisno od količine odpadkov,« se jezi Kosajnč, ki pravi, da
si želijo imeti pokopališče urejeno.
V prihodnje načrtujejo širitev vežice.
Monika Horvat

Sv. Trojica z Nadaljujejo obnovo cerkvenih stopnic

Dornava z Prometna infrastruktura

Na vrsti najzahtevnejši del – oporni zid

Obnova ceste Slomi–Polenšak

Lani oktobra so gradbeni delavci odstranili razpadajoče stopnice, ki vodijo od Trojiškega trga do romarske cerkve Svete Trojice, in začeli graditi nove, zima pa je dela
začasno ustavila.

Občina Dornava je imela že v lanskem letu v načrtu obnovo ceste Slomi–Polenšak
v dolžini 1,4 kilometra. Ker se je po besedah župana Janka Merca zatikalo pri urejanju odmer za lastništvo ceste, so dela preložili v letošnje leto.

Zdaj so temperature že kar pomladanske, zato je na gradbišču
pod cerkvijo znova živahno in se
sanacija baročnih stopnic nadaljuje. Trenutno poteka najzahtevnejši
del projekta, in sicer gradnja centralnega opornega zidu.
Kot je znano, je kulturno ministrstvo v začetku lanskega leta objavilo razpis za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih
spomenikov, ki jih bo v letih 2021
in 2022 sofinancirala država. Nanj
se je za sofinanciranje nujnih obnovitvenih del na zunanjosti trojiške
cerkve prijavil tudi Frančiškanski
samostan Sveta Trojica.

Svetnik Jože Brumen je na
zadnji seji občinskega sveta predlagal, da bi cesto razširili, odsek,
predviden za modernizacijo, pa
podaljšali za 300 metrov, s čimer
bi novo asfaltno prevleko pripeljali še mimo treh hiš. „Odmero za
cesto so naredili v širini 5,5 metra.
Zakaj je ne bi razširili, treba je iti s
časom naprej, ne pa se držati standardov, kot so veljali pred 30 leti.
Če bodo stroji že enkrat na lokaciji, bi bilo po mojem mnenju smisel-

Prestavili sanacijo kipov
Razpis je bil razdeljen v dva sklopa: iz prvega naj bi bila sofinancirana obnovitvena dela za ohranjanje
nepremičnih spomenikov, iz drugega pa konservatorsko-restavratorski posegi na nepremičnih spomenikih in stavbni dediščini. Ker
trojiška romarska cerkev s samostanom velja za izjemno kulturno
dediščino in pomemben košček v
mozaiku turistične ponudbe občine, so se v projekt prenove vključili
tudi v občinski upravi, kjer so poskrbeli za strokovnjake spomeni-

no odsek modernizacije podaljšati
za 300 metrov, za tri hišne številke. Apeliram, naj se obnova ceste
izvede kakovostno, da bo zdržala
dolgoročno in ne samo nekaj let.
Večina ceste poteka v gozdu, zaradi sence je bolj izpostavljena
vremenskim vplivom. Iz lanskega
v letošnji proračun smo prenesli
300.000 evrov, menim, da denar
tokrat ne bi smel biti ovira. Ne
vem, zakaj tega denarja lani nismo
porabili, ker je bilo podanih kar ne-

Foto: SD

Pod trojiško romarsko cerkvijo nadaljujejo obnovo baročnega stopnišča,
delavci pa so se lotili najzahtevnejšega dela – gradnje opornega zidu.
škega varstva, statike in arhitekte,
pripravili dokumentacijo in izpolnili
prijavo na razpis.
Pravzaprav so se prijavili z dvema razpisoma, po enim za posamezni sklop, torej ločeno za sanacijo stopnic do cerkve in opornih
zidov ter za restavriranje kipov na
cerkvenem pročelju. Čeprav so bili
z obema prijavama uspešni, so bili
zaradi organizacije dela prisiljeni
izbirati med njima in se odločili za
obnovo stopnic. Zaradi vse večjega

pomanjkanja izvajalcev so za oba
projekta izbrali enega – podjetje
Tlakovanje Kralj, ki pa vseh del ne bi
mogel izvesti v pogodbenih rokih,
zato so bili obnovo kipov primorani prestaviti. Sanacija stopnišča bo
stala približno 190.000 evrov, od
države bodo dobili polovico, natančneje 93.000 evrov, preostanek
pa si bodo razdelili proračuni samostana z župnijo, frančiškanske province in občine.
SD

Foto: MZ

Razpis za izbiro izvajalca del je občina že objavila.

kaj predlogov in pobud za različne
naložbe. 300.000 evrov ni malo
denarja,“ je poudaril Brumen.

»Če želite avtocesto …«
„300.000 evrov prenosa
sredstev se res sliši veliko. Če bi
pogledal lanski proračun, smo
za cesto Slomi–Polenšak rezervirali 145.000 evrov, ta sredstva
prenašamo. Enako sredstva za
projektiranje vodovoda, urgentni
center Ptuj in še kaj; lani niso bila
porabljena in bodo letos. Če bi jih
potrošili za drugi namen, kje bi
pa letos vzeli za vse tisto, za kar
so bila namenjena,“ je razmišljal
župan Janko Merc. Glede širitve
ceste je dodal, da ne verjame, da
bi bila razširitev možna po celotni
dolžini. „Odločili smo se za preplastitev in to bomo izpeljali. Držali
se bomo širine treh metrov, če
želite avtocesto, pa veste, kaj to
za seboj potegne, od odkupov
zemljišč … Marsikdo bi sedaj imel
še kakšno dodatno cesto. Saj lahko, ampak ne vem, kje bomo vzeli
denar. Kar se tiče teh treh hiš, se
strinjam, da bo enkrat treba cesto preplastiti, vendar sedaj to ni v
planu,“ je pojasnil župan.
MZ

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

V Ormožu kot edini spodnjepodravski občini kljub mnenju Ministrstva za javno upravo, da je sklicevanje sej občinskega sveta
na daljavo v času, ko več ni razglašena epidemija, nezakonito, nadaljujejo sklicevanje sej na tovrsten način.

COLOR CMYK

stran 5

Politika

torek z 22. februarja 2022

5

Ormož z Na MJU jasni: »Povabilo na sejo na daljavo je kršitev zakona«

Ptuj z Imenovanje ravnateljice vrtca brez zapletov

Kljub opozorilom ministrstva nadaljujejo seje preko Zooma

Na čelu Mateja Lobenwein

V Ormožu kot edini spodnjepodravski občini kljub mnenju Ministrstva za javno upravo, da je sklicevanje sej občinskega sveta
na daljavo v času, ko več ni razglašena epidemija, nezakonito, nadaljujejo sklicevanje sej na tovrsten način.
Kot smo poročali, je MJU že
sredi junija lani z dopisom vse župane obvestilo, da sklicevanje sej
na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije
zaradi izteka veljavnosti odloka
o razglasitvi epidemije ni več zakonsko dopustno. Kljub temu so
nekatere občine nadaljevale tovrstno prakso, med njimi tudi občina
Ljutomer, zaradi česar so nekateri
svetniki celo obstruirali sejo.
Na omenjenem ministrstvu so
na naše vprašanje v zvezi z zakonitostjo izvedbe sej na tovrsten način znova zatrdili: »Za sklic sej ob-

činskega sveta na daljavo trenutno
ni pravne podlage, saj ni razglašene epidemije, kot je to veljalo do
junija 2021. Za spoštovanje predpisov so odgovorni organi občine,
državni organi v njihove odločitve
ne morejo posegati. Povabilo na
sejo na daljavo bi bila kršitev zakona o lokalni samoupravi.«

Župan: »Gre za dogovor
z občinskim svetom«
A kot kaže, se v Ormožu požvižgajo na zakon. Nadaljujejo namreč
s sklicevanjem sej na daljavo, kar

so sicer začeli decembra 2020 ter
jih na ta način izvajali vse do septembra lani, ko so znova zasedali v
živo. V živo so se zatem sestali le
še enkrat, novembra, v sejni dvorani ormoškega gradu, nato pa decembra ponovno nadaljevali sejo
preko Zooma. Tudi za ta četrtek je
sklicana seja na daljavo.
Župan Danijel Vrbnjak še naprej
trdi, da ravnanje v zvezi s sklicevanjem sej na daljavo ni v ničemer
sporno ali v nasprotju z zakonodajo. Kot je pojasnil, so se tako odločili skupaj z občinskim svetom,
saj bi bil sklic seje s prisotnostjo

svetnikov, zaposlenih na občinski
upravi in številnih vabljenih v premajhni sejni sobi preveliko tveganje za njihovo zdravje. »Ne moremo zagotoviti meter razdalje med
svetniki. Prav tako pa se nam glede
na dolgotrajne seje – te trajajo pet,
šest ali celo sedem ur – zdi smiselno, da jih izpeljemo na ta način,« je
dejal in še dodal, da gre v končni
fazi tudi za optimizacijo stroškov:
»Ne vem, zakaj bi vlagali v zagotavljanje nove opreme za izvedbo sej
v katerem izmed večjih prostorov
oz. dvoran v občini, če pa lahko te
preko Zooma normalno, korektno
in varno izpeljemo.«
Izvedbo sej na daljavo podpirajo
v svetniški skupini GPS: »Menimo,
da efektiva ni nič slabša od sej v
živo, ker pa so seje po večini res
»maratonske«, pa jo je v domačem
okolju precej lažje skoncentrirano
oddelati.«

Se bo zapletlo že na
začetku seje?

Foto: Posnetek zaslona

Toda očitno se z izvajanjem sej
na način, ki ni zakonit, ne strinjajo
čisto vsi. »V skladu s 114. členom Poslovnika Občinskega sveta Ormož
sem se za razlago, ali je bil sklic 23.
in 24. seje na daljavo zakonit ali ne,
ter kako je z zakonitostjo sprejetih
sklepov na teh dveh sejah, med njimi je tudi proračun Občine Ormož,
obrnil na statutarno komisijo. Ta
se mora najprej sestati in primer
obravnavati. Kdaj se bo to zgodilo,
ne znam povedati,« je pojasnil opozicijski svetnik Simon Kolmanič.
Monika Horvat

V minulem tednu je potekala seja sveta Vrtca Ptuj, na kateri
so člani sveta izbrali novo ravnateljico. Pri glasovanju so v
celoti sledili mnenju lokalne skupnosti, vzgojiteljskega zbora in sveta staršev, ki so v veliki večini podprli kandidatko
Matejo Lobenwein, sicer vzgojiteljico in vodjo enote Vijolica
v ptujskem vrtcu.

Foto: ČG

Mateja Lobenwein bo petletni mandat prevzela v začetku maja letos.
Kar deset članov sveta zavoda od enajstih je svoj glas namenilo Lobenweinovi. Karmen Vidovič, predsednica sveta zavoda, je pojasnila,
da je to eden izmed zadnjih korakov v postopku imenovanja ravnateljice: »Veseli nas, da nekih večjih težav oz. zapletov do sedaj ni bilo.
Zavedamo se, da je to pomembna funkcija.«
V naslednjih 30 dneh mora svoje mnenje o izbrani kandidatki podati
še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, nato pa bo sledilo
imenovanje na seji sveta zavoda, predvidoma marca ali aprila. Časa je
še dovolj, saj bo Lobenweinova svoj petletni mandat nastopila komaj
3. maja letos. Do takrat bo na čelu ptujskega vrtca dosedanja ravnateljica Marija Vučak, ki se po petih letih vodenja s te funkcije poslavlja.

Težka naloga: kako racionalizirati delo vrtca
Po mnenju nekaterih članov zavoda bo največja naloga novega
vodstva, na kakšen način racionalizirati delovanje vrtca in morebiti
zmanjšati ceno programov. Kot je na predstavitvi povedala Lobenweinova, bo najprej pregledala delo zavoda in si prizadevala, da bo delo
korektno ovrednoteno v skladu z zakonodajo: »Zavedam se, da bo
racionalizacija brez dodatnih vlaganj zelo težka.« Na vprašanje, ali bo
sposobna preseči morebitne zamere, ki bi se lahko pojavile zaradi kandidiranja, pa je odgovorila, da je bila v vlogi pomočnice ravnateljice v
obdobju, ko je bil vrtec v zelo slabi medijski luči in je takrat delovala
brez zamer.
Estera Korošec

Ptuj z V času vpisa v prvi razred vroča debata svetnikov

Je na Ptuju treba spremeniti šolske okoliše?
Vpisi v prve razrede osnovnih šol so v teku. Od gravitacijskega okoliša oziroma naslova bivanja je odvisno, v katero šolo naj bi se otrok vpisal. Svetnik Milan Klemenc je na
januarski seji izpostavil nujnost sprememb na tem področju: »Od 2019 do danes kar se
tiče šolskih okolišev, nismo naredili popolnoma nič. Žalostno je to, da otroci skozi okno
gledajo eno, morajo pa v drugo šolo, ker nam v štirih letih ni uspelo ničesar narediti.«
Pri svetniških kolegih podpore pri tej ideji ni doživel, prej obratno, nekateri so izrazili
bojazen, da bi spremembe zadeve še poslabšale.
V zadnjih letih je bilo kar nekaj
pobud ptujskih mestnih svetnikov
za uvajanje novosti na področju
šolskih okolišev. Pravzaprav se o
tem govori v vsakem mandatu, a
sprememb že vsaj 20 let ni. Mnenja, ali so novitete in novo določanje območij in okolišev potrebne ali ne, so različna. Klemenc je
prepričan, da so: »Moti me odgovor strokovnih služb na moje vprašanje, da ni potrebe po spremembi
šolskih okolišev. To je neprimerno.
Šole in starši najbolj vedo, kako bi
bilo prav.«
Izpostavil je, da je OŠ Ljudski vrt
enormno obremenjena ter da bi
bilo treba šolarje bolj enakomerno
razporediti po vseh ptujskih šolah:
»Nekatere šole se borijo za dva oddelka, druge krepko prekašajo tudi
svoje prostorske kapacitete. Mi pa
zadeve samo prelagamo. Prisluhnimo vsem šolam, kako zadeve
izpeljati.«
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek

je izpostavila, da morajo biti takšne
spremembe potrjene v soglasju s
starši in šolami. Delno rešitev problema vidi v integriranem potniškem prevozu, ki da bo omogočil
še lažjo dostopnost do vseh šol.

Izbira šole pogosto
povezana s čustveno
izbiro staršev
Tatjana Vaupotič Zemljič, mestna svetnica in dolgoletna ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je Klemenca podučila, da so že v odlokih
vse ptujske šole opredeljene kot
dvooddelčne, z izjemo največje,
ki jo vodi sama in je trioddelčna:
»Menjavanje okolišev je dolgoletna želja občine, a tega ni možno
preprosto rešiti. Politika lahko
meje zariše kjerkoli hoče. Težave
pa se pojavijo, če so želje staršev
drugačne. Pri tem se zaplete. Rešitve morajo biti dolgoročne. To ni
možno narediti z danes na jutri, z

risanjem nove karte, to je preveč
kompleksno. Povezano je s čustvenimi odločitvami staršev, ki želijo,
da otrok hodi na točno določeno
šolo.«

Sprememb ne bo
nadaljnjih 20 let
V času vpisa prvošolcev se sicer ptujski ravnatelji sestanejo in
pregledajo podatke. Praviloma
omogočijo vpis na drugo šolo,
kljub morda drugačnemu gravitacijskemu območju bodočega šolarja, če je takšna želja starša. Pri tem
pa kljub prerazporejanju skušajo
doseči, da so vsi oddelki polni.
A pojasnila Vaupotič Zemljičeve
Klemenca niso prepričala, vztrajal je: »Nekdo se je torej pred 20
leti zmenil, kakor mu je ustrezalo
in zdaj bo tako ostalo. Bomo ponovno čakali 20 let? Potrebe so
drugačne kot takrat, ne moremo
se zadovoljiti s tem, da ne gre, da

Foto: ČG

Svetnik Milan Klemenc je prepričan, da je šolske okoliše treba določiti na novo, kar nekaj njegovih svetniških
kolegov pa, da po tem ni potrebe in da bo to sprožilo veliko negodovanj staršev.
ne moremo. Ravnatelji morajo pri
tem absolutno sodelovati, a vsaj
pogovarjati se moramo o spremembah.«

Je na Ptuju ena šola
preveč?
Izkušnje s podobnimi podvigi
je predstavil ptujski podžupan
Marjan Kolarič. Že pred petimi leti
so na tem področju skušali uvesti

spremembe, kar pa ni bilo dobro
sprejeto. Revolt staršev ob načrtovanih novostih naj bi bil velik.
Tudi Štefan Čelan ideji Klemenca
ni naklonjen, tej težavi je dodal še
en segment. V vlogi župana naj bi
bil večkrat vključen v tovrstne debate: »Po površini imamo na Ptuju za eno šolo prostorov preveč.
Kako se torej politično odločiti in
zapreti eno osnovno šolo? Bodo
takrat čudovito urejeni šolski oko-

liši? Vprašanje je, kako dolgo bodo
zadeve tako urejene s takšno infrastrukturo, kot jo imamo pri taki
rodnosti. Dokler bo tako, kot je
zdaj, bo veliko otrok gledalo eno
šolo, pa hodilo v drugo. Če seveda
želimo imeti to infrastrukturo vsaj
koliko toliko zasedeno.« Izpostavil
je namreč enormno visoke stroške
delovanja v primeru, da šole niso
polno zasedene.
Dženana Kmetec

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

Podravje, Slovenija z Bodite pozorni, da vas spletni goljufi ne zavedejo

Podravje, Slovenija z Še ena okoljska katastrofa po reku: tresla se je

Kriminal in prevare v virtualnem svetu vse pogostejši
Čeprav se v družbi veliko govori, kako pomembna je spletna varnost, s(m)o uporabniki spleta še vedno preveč lahkomiselni, naivni ali površni. Nevarnosti, ki nam preti z
vstopom v virtualni svet, se glede na vse pogostejše kibernetske napade in s tem nastalo
škodo očitno ne zavedamo dovolj.

Foto: arhiv Jane/M24

Obseg spletnega kriminala se tudi v Sloveniji povečuje. Varuhi reda so lani obravnavali več kot 600 primerov,
skupna vrednost oškodovanja je presegla 12 milijonov evrov.

Bodite previdni in ne
zaupajte neznancem
Načinov spletnih prevar je več,
od hekerskih napadov, ki običajno sesuvajo računalnike sisteme
v podjetjih, do kraje denarja neposredno z bančnih računov, ljubezenskih prevar, ko nepridipravi
svoje žrtve čustveno zmanipulirajo in prepričajo, da jim pošiljajo
denar. Žrtev spletnega kriminala
je lahko vsak uporabnik interneta. Res je, da se z določeno mero
previdnosti tveganje za morebitni napad zmanjšuje, a absolutne

Spletne goljufije v letu 2021
Način storitve
Investicijska vlaganja
Vdori v poslovno pošto
Nikoli dostavljen artikel
Romantična goljufija
Nigerijska prevara
Pridobitev kredita
Lažna tehnična pomoč

Število primerov
170
40
190
40
15
37
16

Materialna škoda (€)
6,7 mio
2,3 mio
800.000
540.000
440.000
140.000
95.000
Vir: Policija

imunosti pred prevaranti ni moč
zagotoviti. Spletni kriminalci so
s poskusi goljufij zelo vztrajni.
Skorajda ne mine teden, da ne
bi po elektronski pošti prispelo
kakšno izsiljevalsko pismo, da
imajo podatke in fotografije o
prejemniku. Če ne želi, da jih delijo po spletu in z njegovimi stiki,
zahtevajo odkupnino. Gre seveda
za poskus prevare. Zelo pogosti
primer je pošiljanje lažne elektronske pošte v imenu kakšnega
podjetja, dejanskega poslovnega
partnerja, v zvezi z nakazili denarja. Pred kakšnim mesecem so
prihajala elektronska sporočila, v
katerih so se pošiljatelji predstavljali kot predstavniki bank, prejemnike so pozivali k spremembi
uporabniških imen in gesel za
elektronsko bančništvo. Tudi za
tem so bili nepridipravi. Pogosto
prihaja elektronska pošta o tem,
da smo zadeli na loteriji, nekaj

Na spletni strani Nacionalnega centra za kibernetsko varnost
SI-CERT je opisanih več primerov spletnih prevar v Sloveniji,
pa tudi nasvetov, kako se jim izogniti. V minulem obdobju sta
izstopajoča dva primera. Lekarnam Ljubljana je izsiljevalski
virus leta 2019 okužil informacijski sistem, po oceni vodstva
je nastala škoda v višini dva milijona evrov. V 2017 so spletni
kriminalci s pomočjo zlonamerne programske opreme ukradli za
okoli 70 milijonov evrov kriptovalut, po takratnem tečaju.

Foto:arhive Jane/M24

stran 6
torek z 22. februarja 2022

V središču

6

Računalnik, telefon in druge
elektronske naprave so dejansko
še ena vrata (čeprav navidezna,
virtualna, a še kako resnična) v
naš dom. Medtem ko dejanska
vrata doma zaklepamo, ko smo
doma ali zdoma, pa spletna vrata prevečkrat puščamo na stežaj
odprta. Pogostost spletnih napadov daje občutek, da se kriminal
vse bolj seli v virtualni svet. Če
vlomilci na delu neposredno na
lokaciji, fizično prisotni ter žrtvam imetje odnesejo iz stanovanj
in hiš, so spletni goljufi tisoče kilometrov daleč. Vse, kar potrebujejo, je splet. Ogoljufajo vas lahko
iz kateregakoli konca sveta, običajno iz držav, kjer jim je težko ali
nemogoče priti na sled.

COLOR CMYK

podedovali, skratka, želijo nam
nakazati večjo vsoto denarja, za
kar potrebujejo osebne podatke
in številko bančnega računa. Ne
bodite naivni, gre za goljufijo.
Ne nasedajte zgodbam, da vas
neznanec na drugi strani ekrana
ljubi, hkrati pa je v stiski in vas
prosi za denar.
Nemalokrat se uporabniki
spleta opečejo pri spletnih nakupih, ko naročenega in plačanega
blaga sploh ne prejmejo. Hitro
nas lahko zavedejo tudi plačljive vsebine na spletu, na katere
se prijavimo, posledično pa trpi
naša denarnica.

V enem letu
50-odstotni porast
spletnih goljufij
Različne oblike spletnih goljufij
so v porastu. Policisti so lani v Sloveniji obravnavali več kot 600 zadev, skupna vrednost oškodovanja je presegla 12 milijonov evrov.
V primerjavi z letom 2020 to pomeni 50-odstotni porast števila
kaznivih dejanj in okoli 150-odstotni porast nastale materialne
škode. „Storilci spletnih goljufij
niso posamezniki, ampak dobro
organizirane kriminalne združbe,
ki običajno delujejo v obliki klicnih centrov. Za uspešno izvršitev
spletne goljufije storilci potrebujejo denarne mule. Europol vsako
leto vodi akcijo zoper denarne
mule, v sklopu katere že vrsto let
sodeluje tudi slovenska policija.
Samo v lanskem letu je bilo na
primer skupno identificiranih več
kot 18.000 denarnih mul, slovenska policija jih je identificirala več
kot 150. V nekaterih primerih gre
tudi za slovenske državljane,“ so
pojasnili na Policiji.
Mojca Zemljarič

Afera komunalno blato:
Kdo bo sploh kazensko odgovarjal za eno največjih okoljskih afer pri nas? Podjetje,
ki bi moralo poskrbeti za odvoz komunalnega blata s Ptuja, a je to končalo v gozdu
v Hočah, se je očitno izognilo kazenskemu pregonu. Osem mesecev po odkritju
nezakonito odvrženega komunalnega blata v Pivoli pri Hočah postaja jasno, da
za eno največjih okoljskih afer pri nas kazensko ne bo odgovarjal nihče – razen
voznikov tovornjakov, ki naj bi blato odvrgli.
Spomnimo: v začetku junija so
neznanci v vasi Pivola odvrgli 200
ton strupenega odpadnega blata. V njem so bile težke kovine in
celo salmonela. Blato se je razlilo
po območju botaničnega vrta in
povzročilo nepopravljivo škodo.
Že po nekaj dneh je kriminalistična
preiskava razkrila, da gre za blato
iz centralne čistilne naprave Ptuj,
ki bi ga morala v Ljubljano prepeljati družba CEP Celje. Ta je imela
sklenjeno pogodbo s Komunalnim
podjetjem Ptuj. Za prevoz je najela
podizvajalca, prevozniško podjetje
Lasaz, a so se njegovi zaposleni raje
odločili, da blato odložijo v naravi.
Policisti so v okviru hišnih preiskav v Ljubljani, Mariboru in Celju
pridržali šest oseb. Med njimi sta
bila tudi direktorja družbe CEP Celje Urban Majcen in podjetja Lasaz
Miran Zupančič, torej prevzemnika
blata, pri katerih je obtičala glavnina razlike v cenah. Po do sedaj
znanih podatkih naj bi šlo za dobro
organizirano in dlje trajajočo dejavnost, s katero so se vpleteni izognili
plačilu zakonitega odvoza blata.
Zaslužki naj bi segali v sto tisoče
evrov.
Preiskovalci so ugotovili, da so
osumljeni 3. junija prevzeli in z devetimi vožnjami prepeljali 197 ton
blata na lokacijo v Pivoli ter ga tam
odvrgli. Sodeloval je tudi 36-letnik z
območja Maribora, ki jim je našel in
jih vodil na lokacijo, v zameno pa je
dobil plačilo. Suho kontaminirano

blato iz čistilne naprave je bilo odloženo na treh lokacijah.

Kdo bo pokril
milijonsko škodo?
»Ocenjujem, da bomo storili vse,
da bo povzročitelj te okoljske katastrofe to tudi plačal. Gre za kriminalno, zavržno dejanje. Verjamem,
da bodo organi pregona in sodni
organi storili vse, da takšna dejanja
najhuje obsodimo in da tudi izterjamo škodo, ki jo bodo utrpeli davkoplačevalci, od tistih, ki so to škodo
povzročili,« je dogajanje takrat komentiral minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Toda veliko vpra-

šanje je, ali se bo to zares zgodilo.
Iz pojasnil, ki smo jih konec minulega tedna pridobili od okrožnega
državnega tožilstva v Mariboru, namreč izhaja, da Majcen in Zupančič
nista med osumljenimi, ki jim očitajo kaznivo dejanje obremenjevanja
in uničevanja okolja.
Na tožilstvu so se odločili, da
zahtevo za preiskavo vložijo le proti
nekaj ljudem: vodji voznega in strojnega parka v podjetju Lasaz, ki naj
bi organiziral prevoz in odstranitev
blata, 36-letniku iz Maribora, ki je
našel ustrezno lokacijo, kjer so nezakonito odložili blato (za plačilo
900 evrov), dvema voznikoma tovornjakov, ki jima je prvoosumljeni

V Pivoli odložene tone komunalnega blata so danes že sanirane.

Ptuj z Tudi lokalne volitve se vedno bolj približujejo; v zakulisju že prvi

Nekaj kandidatov za županski
Čeprav na prvi pogled deluje, kot da ptujska lokalna politika igra precej uigrano in
sinhrono, se v ozadju že kujejo načrti za jesenske lokalne volitve. Že nekaj mesecev
so precej glasne špekulacije, kdo bi lahko bili potencialni kandidati za župansko
funkcijo. Nekateri med njimi so potrdili, da so na kandidatnih listah, drugi zavrnili, tretji so neodločeni oziroma odvisni od drugih razpletov.
Že konec decembra lani, slabo
leto dni do volitev, je Nuška Gajšek potrdila vnovično kandidaturo
za županjo mestne občine Ptuj. Z
doseženim v tem mandatu je zadovoljna, ob zavedanju, da je treba postoriti še marsikaj: »V prvem
mandatu smo nastavili smer, v drugem bi želeli z zastavljenimi projekti nadaljevati.«
Pri usklajevanju s predstavniki
političnih strank v mestnem svetu
je precej uspešna, kar se ji zdi izjemno pomembno. Kakšnih večjih
nesoglasij – vsaj javno – za razliko
od prejšnjega mandata, ko je občino vodil Miran Senčar, ni zaznati.
Na kolegijih, ki jih imajo pred sejami za zaprtimi vrati, očitno dogovorijo marsikaj. V tem zadnjem
letu je sicer pričakovati spremembe, da bodo tudi debate in dileme
pogosteje predstavljene javnosti.
Nastavki za to se že kažejo.

Predvolilno leto bo vsekakor
drugačno, pestro. Čeprav nas
do jeseni loči še več mesecev, je
dejstvo, da v politiki čas teče drugače. Priprave na volitve so se že
začele z evidentiranjem potencialnih županskih kandidatov. Tiste,
ki so najpogosteje omenjeni, smo
povprašali o načrtih in tem, kaj bi z
njihovo izvolitvijo pridobilo mesto.

Čelan ne bo kandidiral
Čeprav se dolgoletni ptujski župan Štefan Čelan tudi za naslednje
lokalne volitve omenja kot zelo
verjeten kandidat, je sam to možnost zavrnil: »Kar se tiče jesenskih
volitev, je verjetno v tem trenutku
težko kaj drugega povedati kot to,
da osebno ne bom kandidiral za
župansko funkcijo. Zagotovo pa se
bomo potrudili, da bomo zastopani v mestnem svetu.«

Marsikaj bo odvisno od državnozborskih volitev in potencialnih
kombinacij, a si prizadevajo, da bi
Lista Štefana Čelana imela tudi županskega kandidata.

Čuš še ni povsem
odločen
Andrej Čuš, ki je nastopil že na
zadnjih volitvah in dosegel precej
dober rezultat, kandidature ni ne
potrdil, ne ovrgel. Trenutno se je
fokusiral na državno politiko, od
uspeha v njej bodo (najbrž) odvisne
druge odločitve, kar je možno razbrati iz njegovih odgovorov: »Govoriti o županskih in lokalnih volitvah
je za zdaj prehitro, saj sem v celoti
posvečen dokončanju mandata državnega sekretarja na Ministrstvu
za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prav tako na Vladi RS sprejemamo nekatere pomembne odločitve,

Štajerski TEDNIK

torek z 22. februarja 2022

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 7

V središču

7

gora, rodila se je miš

preganjajo le še voznike tovornjakov

Foto: Sta/M24

Andrej Vizjak je napovedal, da bo povzročitelj te okoljske katastrofe plačal.
Pa bo res?
izročil 1.000 evrov ter podjetju Lasaz, ki je družbi CEP Celje po odvozu blata izdalo račun v višini 8.415
evrov.
Kot so dodali na tožilstvu, so že
21. junija lani zoper vpletene vložili
prvo zahtevo za preiskavo, v kateri je bil še en, peti osumljenec. Za
koga gre, niso razkrili. Dobra dva
meseca pozneje so se odločili, da
zahtevo zoper njega umaknejo.

Pri tem so se sklicevali na nedavno
sodbo vrhovnega sodišča. Sklep o
uvedbi preiskave je sicer pravnomočen za eno osebo.
Na mariborski policijski upravi
so medtem pojasnili, da so januarja letos zaključili predkazenski
postopek in ugotovitve posredovali na tožilstvo. Dodali so, da so
»na podlagi dodatno opravljenih
preiskovalnih dejanj in na podlagi
dodatno zbranih obvestil kazensko
ovadili še tri fizične osebe, ki so utemeljeno osumljene, da so skupaj z
ostalimi, že ovadenimi, organizirali
odvoz odpadkov od naročnika in ga
v nasprotju s predpisi o varovanju
okolja na nedovoljen način izpustili
na zemljo in v vodo«.

Cep s štirimi
zaposlenimi lani do 1,5
milijona evrov dobička

Foto: Bobo/M24

Če so se v CEP Celje za zdaj
izognili pregonu zaradi okoljske
katastrofe v Pivoli, je drugače z odgovornostjo za druga odlagališča.
Celjski kriminalisti so namreč družbo oktobra lani ovadili po zaključku
obsežne preiskave, v kateri so iskali
krivce za onesnaženje štirih lokacij

v Savinjski dolini z odpadnim in najverjetneje nevarnim komunalnim
blatom.
Že zdaj pa je jasno, da podjetja,
vpletena v okoljsko katastrofo v
Pivoli in domnevno tudi druga nezakonita odlagališča blata v okolici,
pri teh poslih ustvarjajo visoke dobičke. In to v času, ko komunalna
podjetja z veliko težavo najdejo
prevzemnike blata oziroma morajo
zato plačevati nekajkrat višje zneske kot v preteklosti.
V uredništvu smo namreč pridobili lanskoletne izkaze podjetja
CEP Celje, ki je imelo s Komunalnim podjetjem Ptuj sklenjeno milijonsko pogodbo o prevzemu odpadnega blata. Iz njih je razvidno, da
je v času, ko je njegov podizvajalec
nezakonito odvrgel blato v Pivoli,
ustvaril rekordne rezultate. Tako
je v obdobju od januarja do septembra lani ustvaril 6,8 milijona
evrov poslovnih prihodkov in kar
1,5 milijona evrov dobička.
Vse to mu uspeva z vsega štirimi
zaposlenimi. Njegov lastnik Urban
Majcen si sicer preteklih dobičkov
ne izplačuje. Po zadnjih podatkih
ima tako že skoraj milijon evrov na
računu, poleg tega pa še za 2,5 milijona evrov bančnih depozitov in
za več milijonov evrov naložbenih
nepremičnin.
Še mnogo bolj kot pridobljena
premoženjska korist pa so problematični stroški sanacije nezakonitega odloženega komunalnega
blata v Pivoli. To so odgovorni zaupali podjetju Kostak iz Krškega. Po
zadnjih podatkih bi lahko stroški
sanacije, ki jih bo za zdaj morala
poravnati država, dosegli 850.000
evrov.
Tomaž Modic, Primož Cirman,
Vesna Vuković

Pri posredniku ostaja velika razlika v ceni
Velik del dobička podjetja CEP izhaja iz poslov s komunalnim blatom. Ustvarja se z razliko v
ceni:
1. Podjetje CEP Celje je tako konec leta 2019 s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisalo okvirni
sporazum za odvoz 12.160 ton blata, vreden okoli 1,5 milijona evrov (z DDV).
2. Cena za »prevzem in končno obdelavo prevzetega dehidriranega blata vključno s
transportnimi stroški« znaša 117 evrov na tono brez DDV.
3. Na tožilstvu so pojasnili, da sta CEP Celje in Lasaz dosegla dogovor, po katerem bo slednji
prejel 35 evrov na tono brez DDV, torej 82 evrov manj.
4. To pomeni, da je Komunalno podjetje Ptuj za odvoz 197 ton komunalnega blata plačalo
CEP Celje okoli 23.000 evrov. Posel je dejansko izvedlo podjetje Lasaz za manj kot 7.000
evrov ali 30 % te cene. Toda na koncu so si tudi to razdelili med seboj.
5. Iz okvirnega sporazuma izhaja tudi, da ima CEP Celje podizvajalca, to je podjetje
Surovina v lasti Izeta Rastoderja, ki naj bi izvedel 85 % vrednosti pogodbe. Kljub temu
dogajanje v Pivoli dokazuje, da je blato končalo drugje.
KP Ptuj od lani sodeluje s podizvajalcem družbe CEP - Surovino
V KP Ptuj so se sicer že odločili, da ne bodo več sodelovali s CEP Celje. Lani so objavili javno
naročilo za prevzem in končno obdelavo blata, na katerem so kot najugodnejšega ponudnika
izbrali podjetje Surovina, torej nekdanjega podizvajalca CEP Celje.
Kljub temu še vedno ne vedo, ali blato v resnici konča na ustreznem mestu. »Izvajalec
Surovina nam izroči tehtalne liste ter evidenčne liste, s čimer dokazuje dejanski prevzem blata.
Za kakršen koli drugačen nadzor pristojnosti nimamo,« nam je pojasnil direktor Komunalnega
podjetja Ptuj Janko Širec.
V podjetju CEP Celje so sicer v preteklosti zanikali očitke, da bi kadarkoli ravnali nezakonito.

Foto: ČG

dogovori

stolček mestne občine je že znanih
če in moramo biti ambiciozni ter
velikopotezni, ne pa da je ravojni
izziv urediti 50 metrov ceste, pa
še to s flikami,« izpostavlja Čuš, ki
ima kljub mladosti veliko političnih
izkušenj.

Klemenc: »Nagovarjajo
me h kandidaturi«

Foto: ČG

Do jeseni se lahko še marsikaj spremeni, gotovo je, da se bodo pojavili še kakšni novi kandidati.
vezane na naše kraje. Zagotovo bo
kmalu treba razmisliti in se pogovoriti, bodo pa volitve konec novembra, kar je še zelo daleč.«
V Listi Andreja Čuša naj bi imeli
več primernih kandidatov s področja gospodarstva, športa, kulture in okoljevarstva. »Prvenstveno

bo cilj izboljšati rezultat, ki je bil
že na zadnjih volitvah zelo dober.
Nismo več novinci in delamo na
terenu, konstantno. Kandidirali in
delovali bomo kot Lista, saj smo
projektna ekipa, ki ne gleda nazaj,
ampak naprej,« še dodaja.
Prepričan je, da bi Ptuj z izvolit-

vijo njega ali koga iz njegove Liste
dobil dodaten zagon na področju
gospodarskega razvoja (tudi zagotavljanja novih delovnih mest),
posvetili bi se reševanju socialnih
izzivov in zagotovili prepotrebne
nove stanovanjske kapacitete.
»Ptuj mora postati regijsko središ-

Med najglasnejšimi svetniki v
sedanji sestavi mestnega sveta je
Milan Klemenc, ki je bil najprej član
Senčarjeve Liste ZA Ptuj, nato DeSUS-a, zdaj pa deluje samostojno.
Prednjači tudi po številu podanih
pobud, kar spominja na »strategijo« sedanje ptujske županje.
Pravi, da ga mnogoštevilni občani nagovarjajo h kandidaturi, ker
so prepoznali njegova prizadevanja v mestnem svetu, s katerimi,
kot pravi sam, v ospredje postavlja
probleme vseh občanov: »Počaščen sem, da verjamejo, da bi lahko s svojim delom pripomogel k
boljšemu jutri. Trenutno je zame
manj pomembno, s kom ali kako
bi kandidiral. Razmisliti moram, ali
resnično lahko s svojim znanjem,
vestnostjo in odgovornostjo dopri-

nesem k bolj kakovostnemu življenju vseh v naši občini.«
Klemenc izpostavlja, da bi izvoljeni v lokalnem okolju morali
prerasti sedanje politične okvire
in se prenehati strankarsko deliti: »Nujno je slediti ciljem lokalne
skupnosti in ne parcialnim interesom, ki jih običajno delegira politika. Zavedam se, da je vseh osem
četrtnih skupnosti motor našega
mesta in v primeru, da bi sprejel
odločitev, da kandidiram za župana MO Ptuj, bi ob izvolitvi vso svojo energijo podredil k hitrejšemu in
enakomernemu razvoju četrtnih
skupnosti.«
Posvetil bi se še posodobitvi
javnih storitev, saj meni, da se morajo bistveno poceniti (ogrevanje,
vrtec, voda, odplake ...). Prepotreben se mu zdi razvoj infrastrukture, kulture, turizma, stanovanjske
problematike ...

Rozman je med
evidentiranimi
kandidati SDS
Že na zadnjih lokalnih volitvah se
je kot najverjetnejši kandidat stran-

ke SDS omenjal Franjo Rozman, a
je nato kandidiral Rajko Fajt. Letos
naj bi (neuradno) bilo drugače.
Evidentiranje kandidatov, ki bodo
nastopili, je v zaključni fazi. »Eden
izmed evidentiranih kandidatov
sem tudi sam. Dokončna odločitev pristojnih organov stranke bo
znana predvidoma septembra,« je
pojasnil Rozman.
Od lokalnih volitev si obetajo veliko: »Smo stranka, ki ne deli, ampak sodeluje, in kjer delamo za ljudi. To dokazujejo številni projekti,
ki so bili izvedeni ali so še v izvedbi.
Potrebno je bilo odlično sodelovanje med vlado, podžupanom, ki je
iz naše stranke, in županjo, ki je članica opozicijske stranke. Pričakujemo, da bo tako tudi v prihodnje.«
Po mnenju Rozmana bi Ptuj z
njegovo izvolitvijo ali izvolitvijo
koga iz njihove stranke pridobil veliko, a je realen: »Zavedamo se, da
nas pri naših željah omejuje proračun MO Ptuj. Vsekakor bodo med
našimi prioritetami tisti deli občine,
kjer so zaradi zaostajanja vlaganja
v večjo kakovost bivanja prebivalci
upravičeno nezadovoljni.«
Dženana Kmetec

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Podravje

8

stran 8

torek z 22. februarja 2022

Duplek z Novo na zbirnem centru

Podravje, Ptuj z Izkušnje prostovoljcev, ki so delali v Domu upokojencev

Odprli kotiček za ponovno uporabo

»Če vidiš, da nekdo potrebuje pomoč,
ne čakaj na prošnjo!«

Na Zbirnem centru Duplek so minuli teden uradno odprli nov kotiček za vse, ki bi
želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo.

Zaradi velikega števila okuženih delavcev in karanten so konec februarja, na vrhuncu petega vala, iz Doma upokojencev Ptuj za pomoč zaprosili upokojene sodelavke in
prostovoljce. Ptujsko območno združenje (OZ) Rdečega križa je v pičlih dveh dneh zagotovilo deset prostovoljcev. »Ko te pokličejo, da nekdo potrebuje tvojo pomoč, ne razmišljaš, ali boš šel ali ne. S tem, da si pripravljen pomagati, se enostavno rodiš. Na ta
način narediš nekaj za druge, a veliko tudi zase,« pravi ena izmed prostovoljk.

Foto: UD

Občani lahko pripeljejo belo tehniko (pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate), zabavno elektroniko (radie, zvočnike,
LCD-televizije in monitorje), svetila,
računalniško opremo ter orodje za
dom in vrt; skratka vse naprave, ki
delujejo na elektriko ali baterije.
Ob predaji kotička v uporabo je
direktor podjetja Čisto mesto Ptuj
Kristijan Lovrenčič poudaril: »Ljudje
iz leta v leto ustvarjamo več odpadkov, podobno je tudi pri električni
in elektronski opremi. Ta je v zadnjem času postala cenovno dosto-

pnejša, hkrati tudi hiter tehnološki
razvoj in novosti situirajo menjavo
tovrstne opreme pred koncem njene življenjske dobe. Taka oprema je
še delujoča in ne sme biti odpadek,
zato so kotički za ponovno uporabo prava pot h globalnemu cilju
'zero waste' oz. 'nič odpadkov'.
Pomembno je zavedanje, da kar
je za nekoga odpadek, je lahko za
drugega še uporabno.«
Župan Dupleka Mitja Horvat pa
je povedal: »Tako kot v ostalih občinah se tudi v občini Duplek zavedamo, da mora reševanje okoljskih

problemov temeljiti na sporazumnem reševanju in sodelovanju vseh
zainteresiranih dejavnikov. Glede
na naše izkušnje se zavedamo,
kako je za kakovost življenja prebivalcev pomembna kakovost okolja. Zato nas posebej veseli, da tudi
naša občina postaja del ozaveščanja gospodinjstev o pomembnosti
spreminjanja potrošniških navad
ravnanja z odvečnimi rabljenimi
aparati. Verjamemo, da bo kotiček
za ponovno uporabo v polnem obsegu zaživel tudi v naši občini.«
U. Dolinšek

www.cistomesto.si/zbirni-centri

ČAS JE ZA SPOMLADANSKO ČIŠČENJE!
Odpadke, ki se ne zbirajo doma, lahko
odpeljete v svoj najbližji zbirni center. V kolikor
pa potrebujete pomoč pri čiščenju vaše garaže,
podstrešja, ali potrebujete odvoz večje količine
odpadkov, vam pomagamo mi.
Vaš partner na področju ravnanja z odpadki že 30 let!

info@cistomesto.si

Foto: ČG

Prostovoljci so se tudi v tem primeru, ko so jih za pomoč zaprosili iz Doma upokojencev Ptuj, izkazali za zelo
pomemben, nepogrešljiv člen družbe.
Ptujsko združenje Rdečega križa se je na prošnjo Doma upokojencev Ptuj nemudoma odzvalo
in v dveh dneh zagotovilo pomoč
desetih prostovoljcev. »Naše prostovoljke in en prostovoljec so
delali največ na negi nepokretnih,
oblačenju in hranjenju, pomagali
pa so tudi v pralnici in na dostavi
hrane, skratka delali so vse, kar je
bilo tisti čas potrebno,« pojasnjuje Marjana Cafuta, sekretarka OZ
RK Ptuj.
To je le še ena potrditev več,
kako pomemben in nepogrešljiv člen družbe so prostovoljci.
»Doma imam veliko dela, nikakor
mi ni dolgčas, a sem se takoj odločila, da bom šla pomagat. Delali
smo praktično vse. S tem, ko se
je stopnjevalo število okuženih
zaposlenih, smo mi imeli več dela.

A to smo opravljali z veseljem.
Priznam, pridem utrujena domov,
a vesela, da sem nekomu pomagala. Začela sem 28. februarja in
nekajkrat še grem,« pravi Olga
Dernikovič, ena izmed prostovoljk, upokojenka. Med delom v
domu se je tudi okužila s koronavirusom, a je bolezen prebolela
z blagimi simptomi. »Kot prostovoljka sem bila na oddelku, kjer
so dementni stanovalci. Zaposleni opravljajo zelo težko delo, a so
dobra ekipa, veliko delajo, res si
zaslužijo vse pohvale,« še dodaja
Dernikovičeva.

Soodvisnost: vsak
potrebuje nekoga ...
Tudi Trezika Horvat ni kolebala,
klic na pomoč je vzela zelo resno

02 780 90 20

Nekomu pomagaš, a
tudi sam ob tem dobiš
veliko

Spodnje Podravje z Vpisi v prvi razred

Jeseni v šolo letniki 2016
Osnovne šole Spodnjega Podravja so že začele vpisovati otroke v prvi razred za šolsko leto
2022/23. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam podatke o šoloobveznih
otrocih posredovalo v januarju, šole pa so nato po ustaljeni praksi starše povabile k vpisu.
Vpis se po ponedeljkovi sprostitvi PCT pogojev lahko izvede
v živo. Zakon o osnovni šoli sicer
določa, da morajo starši v prvi

in se takoj odzvala. Ker se je zadnje tedne večina zaposlenih vrnila
na delo v ptujski Dom upokojencev, je za zdaj svojo tokratno »misijo« zaključila, kar pa ne pomeni,
da nima novih načrtov. V prihodnje bodo pomagali v Muretincih,
kjer načrtujejo obiskovanje stanovalcev. Aktivna je v dveh humanitarnih organizacijah, Karitasu in
Rdečem križu. »Lepa beseda, pristop, da nekoga pobožaš po roki,
to zelo veliko pomeni stanovalcem. Vsak bi moral iti v dom pogledat, kako starostniki živijo in kaj
jim je pomembno,« pravi Horvatova, ki je prostovoljka že 15 let.
V teh letih se je naučila veliko. Ena
njenih najpomembnejših življenjskih lekcij pa je, da smo ljudje
močno soodvisni drug od drugega: »Naučila sem se, kako smo si
potrebni, da eni brez drugih ne
moremo. Če vidiš, da nekdo potrebuje pomoč, pojdi, ne čakaj, da
te bo kdo prosil. Tako pokažeš, da
imaš srce na pravem mestu.«

razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v
katerem bodo začeli obiskovati
šolo, dopolnili starost 6 let, torej

Foto: ČG

so bili rojeni v letu 2016. Otroku se
lahko začetek šolanja na predlog
staršev, zdravstvene službe oz. na
podlagi odločbe o usmeritvi odloži
za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
Možen je tudi predčasen vpis, ki pa
ga zakon posebej ne ureja. V tem
primeru morajo starši na šolo nasloviti vlogo, o kateri nato odloči
ravnatelj. V primeru, da pride do
pritožbe, o njej odloči pritožbena
komisija. Otroka je treba vpisati v
kraju, kjer stalno oziroma začasno
prebiva. Starši ga lahko vpišejo
tudi v drugo šolo, vendar mora ta
s tem soglašati.
EK

Foto: Marija Prelog

Markovske prostovoljke (manjka Tatjana Šimenko)

Prostovoljke iz Markovcev so se odrekle
tudi potnim stroškom
V začetku februarja so v OO RK Markovci prejeli klic s prošnjo
za pomoč iz Doma upokojencev Ptuj, saj jim je zaradi bolezni
zmanjkovalo zaposlenih v domu na Ptuju in v enoti Juršinci.
Povezali smo se z župnijsko Karitas, kot pri vseh akcijah, kjer
potrebujejo našo pomoč, da skupno pomagamo. Prostovoljke so
pod mentorstvom hitro obvladale delo s pralnimi in sušilnimi
stroji ter z zlaganjem in sortiranjem oblačil. V Juršincih pa
so pomagale z razkuževanjem prostorov in tudi hranjenjem
oskrbovancev. Opravile so 80 ur prostovoljnega dela, odrekle pa
so se tudi potnim stroškom, ki jih je ustanova bila pripravljena
vrniti. Srčne prostovoljke so bile: Trezika Horvat, Jerica Golob,
Ivanka Plohl, Lizika Šmigoc, Tatjana Šimenko, Zdenka Zver in
Marija Bezjak – Gečka.
M. Prelog

Tudi Jerica Golob pravi, da je
hvaležna za to izkušnjo, aktivna
je pri Rdečem križu in Karitasu.
Prostovoljstvo je zanjo način življenja: »Nič nisem premišljala, ko
sem dobila klic, obe s sestro sva se
takoj odločili, da se bova odzvali.
Pomagam ljudem, ob tem pa čutim osebno zadovoljstvo. V sebi
enostavno imaš ali nimaš želje, da
nekomu pomagaš. Ko nekoga osrečim, sem tudi sama izpolnjena.«
Hvaležna je, da je sama zmožna še
delati in pomagati drugim. Tako
ona kot vsi drugi prostovoljci, ki
so prispevali k temu, da je delo v
Domu upokojencev Ptuj zadnje
tedne teklo nemoteno, si želijo,
da bi se stanje čim prej normaliziralo in da bi čim prej opravili s
koronavirusom. »Mogoče bomo
čez čas mi tisti, ki bomo potrebovali pomoč tako, kot so nas zdaj ti
starejši,« sklene Golobova.
Dženana Kmetec

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 9

Kmetijstvo in podeželje

torek z 22. februarja 2022

9

Ormož z Tržnica zdaj odprta tudi ob sredah popoldne

Za občane na voljo popoldanski termin
»Mož, ki sicer ob petkovih dopoldnevih redno zahaja na tržnico, saj sem jaz v službi,
že zelo težko hodi in mu obisk tržnice predstavlja velik napor. Tako da sem zelo vesela
popoldanskega termina. Še bolj pa bi bila zadovoljna, če bi bila tudi ob sredinih popoldnevih tako pesta ponudba, kot je ob petkih. Na tržnici sicer redno kupujemo zelenjavo,
piškote, kruh, občasno piščančje meso in podobno, pogrešam pa, da v zimskem času nihče ne ponuja kislega zelja in repe,« pove Tatjana Majdič, obiskovalka ormoške tržnice na
nov tržni dan, sredin popoldan.

Foto: arhiv M24

Za prodajno mizo 3 evre na dan
»Takšne zadeve ne gredo z danes na jutri, toda verjamem, da
se bodo ljudje navadili tudi na popoldanski termin,« o uvedbi
dodatnega tržnega dne pove Anita Bolčevič iz Javnega zavoda za
turizem, kulturo in šport in nadaljuje: »Ponudba je sicer izjemno
raznolika, od svežega mesa, zelenjave, mesa s tunke, pogač … Rednih
ponudnikov je 12, polovica je prejemnikov kolektivne blagovne
znamke Jeruzalem Slovenija.«
Lokalni ponudniki morajo za najem svojega tržnega prostora
plačati tri evre na dan, kar naj bi bila ugodna cena za urejen,
pokrit in ogrevan tržni prostor. Vendar je za ponudnike domačih,
kmetijskih proizvodov v nekaterih Ormožu primerljivih občinah
trženje na stojnicah brezplačno, v večjih občinah pa cena ni
bistveno višja in se giblje med 3, 20 in 3,60 na dan.

Kot je pojasnil pobudnik dodatnega termina, mladi prevzemnik
Kmetije Kumer 1687 Jaka Hanželič,
je bil namen uvedbe dodatnega
tržnega dneva, v sredo popoldan,
prav ta; da bi delovni čas tržnice
prilagodili tudi tistim občanom, ki
so v službah in v petek dopoldan
na tržnico ne morejo priti. Sredo
so izbrali, ker so takrat podaljšane uradne ure na občini in drugih
uradih. Hanželič sicer pravi, da
se zaveda, da gre za tek na dolge
proge in da bo potrebno kar nekaj
časa, da se bodo stranke navadile
na dodaten termin. »Tako kot je
nekaj časa trajalo, da so se navadili na petkov dopoldan, bo tudi
za sredin popoldan. V preteklosti
je že bilo nekaj poskusov uvedbe
popoldanskega termina, a so ponudniki vsakič obupali. Upam, da
bomo sedaj dovolj vztrajni, kajti
če ni ponudnikov, ni tržnice. Je pa
tudi res, da če ni kupcev, je vse zaman,« je dejal Jaka in dodal, da so
na splošno s prodajo na ormoški
tržnici zelo zadovoljni: »Super je,
ker gre za domač kraj in tisti, ki ne
morejo po pridelke na tržnico, pridejo na dom.«

Foto: MH

Tržnica Ormož poleg petkovega dopoldneva odslej obratuje tudi ob sredinih popoldnevih (od 14. do 18. ure).

Bodo občani podprli
lokalne ponudnike?
Svoje izdelke je poleg Kmetije
Kumer na prvi popoldanski termin
prodajala tudi Teta Marta iz Cerovca Stanka Vraza, ki sicer hodi na
ormoško tržnico prodajat že lep
čas. »Prvi popoldanski tržni dan je
bil precej slab. Strank je bilo zelo
malo, kakih osem. Upala sem, da
bodo morda prišli še po 17. uri, ko
se zaključijo uradne ure na občini,
a ni bilo tako. Ne vem, tudi nobenih sprehajalcev ni bilo videti v
mestu. Kar nekaj časa bo moralo

miniti, da se bodo ljudje navadili
na dodaten tržni dan. Sicer pa je
nasploh kupna moč majhna. Vidim, da ljudje s cekarji zahajajo v
velike trgovine, ki jih je vse več.
Gleda se na vsak cent. Pravzaprav
na tržnico pridejo bolj kot ne upokojenci, ki so tu blizu doma. Malo
je takih, ki bi se z avtomobilom
namensko pripeljali na tržnico,«
nam pove prijetna gospa in nadaljuje, da je za ta dan spekla štiri
pogače, sadni kruh, nekaj vrečk
mašinskih piškotov, tudi štiri kolače kruha, a je večino izdelkov
morala odnesti domov. »Kak kos

pogače sem strankam zavila zraven. Od štirih kolačev kruha sem
prodala le enega …,« še nadaljuje in na vprašanje, kako dolgo bo
vztrajala, doda: »Prihodnjo sredo
bom še prišla, potem pa tako ali
tako grem na poseg. Bom videla,
kako bo naprej. Računica se izide,
če prodam za vsaj 100 evrov robe.
Sicer niso pokriti niti stroški. Če bi
bilo več ponudnikov, bi morda bilo
tudi več kupcev. Ampak nekateri
ne morejo priti, saj na ta dan že
prodajajo kje drugje ali pa pripravljajo robo …«
Monika Horvat

Podravje z Na natečaj prijavljenih osem podjetij in 13 gospodinj

Najboljše krofe delajo v Bukovcih in Juršincih
Recepti za krofe so si precej podobni, dobre od najboljših pa ločijo izkušnje, tehnika
priprave in predvsem občutek v rokah. Tako vsaj pravita gospodinji, ki sta dostavili najboljše letošnje pustne krofe. Med 21 odličnimi je komisija morala izbrati dva najboljša.
Zavod za turizem Ptuj je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim
zavodom Ptuj drugo leto zapored
pripravil natečaj za najboljši krof.
S tem so začeli lansko leto zaradi
nezmožnosti organizacije kakšnih
večjih dogodkov v sklopu Kurentovanja, z namenom, da pustni
čas vendarle nekako obeležimo.
Kot vse kaže, pa bo ta dogodek
postal tradicionalen. Izkazalo se

je namreč, da gre za dobro idejo,
ki jo bodo najbrž še nadgrajevali.
Letošnji natečaj je potekal od 2. do
14. februarja.
Izbor je bil razdeljen v dve kategoriji: v prvem so izbirali najboljši
ptujski pustni krof iz domače kuhinje, v drugem so se pomerile
pravne osebe. Po mnenju komisije
najboljše krofe pečejo pri Turistični
kmetiji Toplak iz Juršincev, v do-

mači kuhinji pa jih pripravlja Anica
Bezjak iz Bukovcev.
Skupaj se je na natečaj prijavilo
osem pravnih oseb ter 13 gospodinj in gospodinjcev.
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je zadovoljna z odzivom. Izpostavila je,
kako pomembna je kulinarika za
Ptuj in celotno regijo. Prav krofov
kot najbolj priljubljene poslastice

Vse je v občutku ...
Slavica Toplak nima skrivnega
recepta za pripravo najboljših
krofov, posebnost se očitno
skriva v praksi. Vse pravzaprav
dela po občutku, od priprave
testa do cvrtja. Čeprav mnoge
gospodinje rade posežejo po
kuhinjskih robotih, ker jim to
olajša delo, sama testo najraje
gnete ročno. Ko testo dovolj
vzhaja, krofe ocvre na peči
Foto: arhiv ŠT
na drva, saj meni, da so tako
najlepši in najboljši. »40 let imamo turizem pri hiši, 50 let sem gospodinja, krofe smo včasih pekli iz treh
kil moke. Tako da izkušnje gotovo naredijo svoje,« pravi Toplakova.
Tudi Anica Bezjak kakšne posebnosti pri pripravi te poslastice ni razkrila, pravi, da sama speče zelo
veliko krofov, ki gredo kot za med: »Pečem jih že vsaj 30 let, po tolikem času to postane nekaj povsem
enostavnega.« Veliko vaje, ki prinese občutek, kdaj je testo popolno in primerna temperatura olja za
cvrtje, sta očitno tisto, kar loči dobre krofe od najboljših.

Foto: ČG

Anica Bezjak in Slavica Toplak sta pripravili najboljše letošnje krofe.
petega letnega časa se za pusta
poje ogromno.
Andrej Rebernišek, direktor
KGZS Ptuj, zadovoljno ugotavlja,
da domače postaja vedno bolj cenjeno: »Na pomembnost prehrane
opozarjamo že z dolgoletnim festivalom Dobrote slovenskih kmetij,
tovrstni natečaj pa le še dodatno
pripomore k osveščanju posameznikov o zdravi prehrani.«

Kakšen mora biti
najboljši krof
Marija Horvat, predsednica
ocenjevalne komisije, je dejala, da
mora najboljši krof izpolnjevati številne parametre: od značilne oblike
do vonja in seveda tudi okusa.
Natečaj je pohvalila tudi županja
mestne občine Ptuj Nuška Gajšek
in predlagala, da ga naslednje leto

nadgradijo še s tečajem peke krofov. Znanje, ki ga imajo gospodinje
in gospodinjci, je namreč neprecenljivo.
Nagrada za najboljši krof za fizične osebe je 100 evrov vreden bon,
sicer za kulinarično doživetje v gostilni ali restavraciji znotraj mestne
občine Ptuj, za pravne osebe pa
bon v višini 200 evrov.
Dženana Kmetec

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Ljudje in dogodki

10
Ptuj z Kurentovanje ob pravem času ali prepozno?

stran 10
torek z 22. februarja 2022

Ptujsko z 17. tradicionalna dobrodelna Obarjada

Pustnega veselja bomo le deležni

Zbrali 18.800 evrov za blaženje stisk ljudi

V ponedeljek so se ukrepi sprostili do te mere, da bi bila
izvedba karnevalske povorke in večine drugih dogodkov v
sklopu Kurentovanja možna. Na Zavodu za turizem Ptuj
sicer pravijo, da so ukrepi sprejeti nekoliko prepozno, da
bi bilo vse to (v njihovi organizaciji) izvedljivo. So se pa
na to možnost pripravili zasebniki: v petek in soboto bo v
dvorani Sava Campus pester glasbeni program.

Četudi je Obarjada, največji dobrodelni slovenski Lions dogodek na prostem, že drugo letos zapored potekala pod posebnimi
pogoji, je bila uspešna. Spisalo se je še eno uspešno poglavje ptujskega Lions kluba, ki na Ptujskem že 22 let pomaga pri reševanju najrazličnejših stisk ljudi. 17. Obarjada pa je bila še prav posebna, zbrala je rekordno število ekip, skupaj 26, ki so
donirale, rekordna pa je bila tudi vsota denarja, ki so jo zbrali. Že pred delitvijo dobrodelnih obrokov obare, ki so jo skuhali
v restavraciji Pan v Kidričevem, je predsednik Lions kluba Ptuj Igor Kolar oznanil, da so skupaj letos zbrali kar 18.800 evrov.

Minulo soboto je Ptuj z okolico dokazal, da tradicije Kurentovanja pravzaprav ne more prekiniti nič. Spontani prikaz pustnih likov
namesto organizirane povorke je na ptujske ulice privabil množico
obiskovalcev. Že pred sprostitvijo ukrepov je bilo jasno, da bo tudi
ta teden pester. Jutri, v sredo popoldan, se bo (prav tako »neorganizirano« in spontano) v mestu zbralo več kot 600 kurentov. Pravtako
bodo izvedeni vsakodnevni prikazi etnografskih likov. Pravzaprav
je to bilo neuradno dogovorjeno, že preden so ukrepe sprostili, a
bo zdaj veliko bolj sproščeno. Tudi nedeljska povorka bi lahko bila
izvedena, a je časa za to premalo. Vsa potrebna soglasja in ostala
logistika bi namreč terjali več časa kot le nekaj dni za pripravo tako
velikega dogodka. Kar pa ne pomeni, da je v nedeljo ne bo. Podobno kot je bila izvedena otvoritvena konec minulega tedna.

Foto: Črtomir Goznik

17. dobrodelna Obarjada je bila rekordna po številu udeležencev in zbranih sredstev. Skupna fotografija letošnjih udeležencev je nastala pred restavracijo
Pan v Kidričevem.

Foto: DK

V nedeljo bo karnevalska povorka, a ne v organizaciji Zavoda za
turizem Ptuj, ukrepi so se namreč sprostili.

Kurentanc in pustna sobota v dvorani Sava
Campus

Pred sedemnajstimi leti, ko se je
Obarjada začela na pobudo Slavka
Visenjaka, verjetno nihče ni vedel,
v kakšne razsežnosti se bo razvila.
Tudi za letošnjo, že 17. po vrsti, so
zaslužni donatorji, ki so vedno in
vsako leto doslej prisluhnili, ko so
jim člani Lions kluba Ptuj predstavili
stisko ljudi, ki so jim želeli pomagati in pomagali. Zanje ni vprašanje,
čemu in zakaj, je samo en odgovor:
pomagajmo! „Sredstva, ki smo jih
zbrali na letošnji Obarjadi, bodo zagotovo prišla v prave roke.
Pomagali bomo mami samohranilki z dvema mladoletnima otroko-

ma pri urejanju kopalnice, občanu
Vitomarcev pri urejanju kopalnice
v bivalnem kontejnerju ter ljudem
v stiski. »To je naše poslanstvo, to
je naše delo. Skupaj s podporo donatorjev se bomo še naprej trudili.
Hvala vsem, ki z nami pomagate
in delite trenutke sreče,« je dejal
vodja Obarjade 2022 Igor Kolar. Letošnja zgodba Obarjade je močna
spodbuda, da se bomo srečali tudi
na 18. Obarjadi, na kateri bomo
lahko spet tekmovali in se družili
ter delili vtise z Obarjad, kot je letošnja in kot je bila lanska. „Vesel
sem, da smo tudi letos z Obarjado

združili in povezali ljudi ter tako
ostali zvesti tradiciji Ptuja in kluba
ter podarili trenutke sreče. Z novimi rekordi tako lahko optimistično
zremo v naslednjo Obarjado,“ je še
povedal.

Lionsi pomagajo ljudem
v stiski že 30 let
Ekipe donatorjev so s člani Lions
kluba Ptuj in podjetji, ki jih podpirajo v tem največjem dobrodelnem
dogodku na prostem, pomagale
tudi pri delitvi 500 obrokov obare,
ki so jih v soboto odpeljali na osem

Na možnost sproščanja ukrepov so se dobro pripravili v podjetju
Arena vents, ki bi skupaj z družbo Radio-Tednik Ptuj moralo soorganizirati komercialni del letošnjega Kurentovanja. Naslednji dve leti
bodo, obljubljajo, skupaj izvedli najboljši možen program.
Tokrat pa družba Arena events s Klubom ptujskih študentov v
petek v dvorani Sava Campus pripravlja koncert MI2, Mambo Kings
in DJ David NYX. Na pustno soboto bodo nastopili Poskočni muzikanti, Drugo dugme, Smile, Božo Ljubec in prijatelji.
»Čeprav je bilo marsikaj nedorečeno, smo vlogo za organizacijo
koncertov k sreči oddali pravočasno in pravzaprav imamo vsa soglasja pripravljena. Nam je veliko lažje kot Zavodu za turizem, ki bi
potreboval bistveno več dokumentacije, logistike ipd. Pri zasebnikih ni takšnih protokolov. Večino programa smo sestavili praktično
zadnji dan, takoj, ko smo izvedeli za sproščanje,« pravi Miroslav Sakirčevič, direktor podjetja Arena events.
Vstopnice za petkov Kurentanc in pustno soboto so že v prodaji,
preko Eventima. V dvorani, ki sicer sprejme 3.500 ljudi, jih bo 2.500.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik

Zakaj povorke ne more organizirati
Zavod za turizem Ptuj
15. januarja letos je bila skupaj z vodstvom občine
sprejeta odločitev, da se 62. Kurentovanje, v skladu s takrat
aktualnimi ukrepi in predvidenim potekom epidemioloških
razmer izpelje pretežno v spletni obliki. Tanja Srečkovič
Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, pravi, da je
letošnjo nedeljsko povorko nemogoče izpeljati tako kot
prejšnja leta, saj je premalo časa.
Vlogo o javnem zbiranju bi morali oddati vsaj deset dni
pred izvedbo javne prireditve oziroma 30 dni v primeru
izvedbe prireditve z več kot 3.000 udeleženci. Pridobiti bi
morali še elaborat zapore državnih in lokalnih cest (celoten
strošek znaša okrog 7.000 evrov), prijaviti javno prireditev,
pripraviti načrt varovanja, oddati vlogo za izvajanje nujne
medicinske pomoči ...
Če bi se odločili in vso potrebno dokumentacijo pridobili
prej, ne vedoč, ali bodo dogodki izvedeni ali ne, bi nastali
stroški. Srečkovič Bolšečeva pravi, da bi bilo to glede na
doslej veljavne epidemiološke ukrepe s finančnega vidika
tvegano: »Imeli bi stroške, kot so predhodne rezervacije
zapor/ograj, odrov, varovanja ter druge potrebne tehnične
infrastrukture, skupaj bi to znašalo najmanj 20.000 evrov.«

Že drugo leto zapored so dobrodelno obaro skuhali v kuhinji restavracije Pan v Kidričevem. Od tam so jo ekipe
donatorjev, sponzorjev in članov Lions kluba Ptuj odpeljale na osem lokacij na Ptujskem, kjer so skupaj razdelili
500 obrokov obare.

lokacij. Z njo so razveselili zdravstveno osebje v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, v Zdravstvenem domu Ptuj, zaposlenim
v domovih upokojencev na Ptuju,
v Juršincih, Muretincih in Kidričevem ter brezdomne osebe v Kamri
na Ptuju. Dobrodelno obaro pa so
letos prvič delili tudi v razdelilnici
donirane hrane na Ptuju, kjer je
zelo hitro pošla. Njeni uporabniki
so se zelo razveselili toplega obroka. Zelo bi bili veseli, če bi po topel
obrok lahko prišli vsaj enkrat tedensko, so povedali.
Lions klubi, ki v Sloveniji obstajajo že 30 let, so s svojimi dobrodelnimi projekti blažilec socialne krize,
je poudaril predsednik Zveze Lions
klubov in Leo klubov Slovenije. Danes je vedno več ljudi potrebnih
pomoči, saj kriza ni samo socialna,
kaže se v različnih oblikah, pridružila pa se ji je tudi energetska. »Vesel
sem, da je letos Obarjada presegla
pričakovanja v dobrodelnem smislu in bomo lahko lažje pomagali ljudem, ki nas potrebujejo. Vse čestitke Lions klubu za ta projekt in vso
pomoč, ki jo dajejo ljudem v stiski.“
Ptujskim Lionsom se je za vso
dobrodelnost zahvalila tudi ptujska
županja Nuška Gajšek. Tudi v MO
Ptuj pomagajo pomoči potrebnim,
kolikor je to le mogoče v okviru zakonodaje. Skupaj z dobrodelnimi
organizacijami pa se bodo še naprej trudili, da bi bilo stisk ljudi čim
manj.
MG

Ekipe (donatorji) in sponzorji so se tudi letos izjemno izkazali
Predsednik Lions kluba Ptuj in vodja dobrodelne Obarjade
Igor Kolar se je zahvalil vsem, ki so se letos odzvali povabilu
za sodelovanje na tej največji dobrodelni prireditvi Lionsov na
prostem v Sloveniji in s tem spisali še eno od svojih uspešnih
dobrodelnih zgodb. Za njihovo humanost in nesebičnost se jim je
zahvalil tudi predsednik Zveze Lions klubov in Leo klubov Slovenije
Nino Maletić. Na 17. Obarjadi so sodelovale in donirale ekipe: MO
Ptuj, Perutnine, d. o. o., Radia-Tednika Ptuj, d. o. o., Komunalnega
podjetja Ptuj, d. d., Taluma Kidričevo, d. d., CP Ptuj, d. d., Kmetijske
zadruge, z. o. o., DC Dominko centra, d. o. o, Zavarovalnice Sava,
d. d., Zavarovalnice Triglav, d. d., Panvite, Mesne industrije
Radgona, d. d., Tiskarne Ekart, d. o. o., Seco Toolsa SI, d. o. o.,
Finakosa, d. o. o., Prohita, d. o. o., Občine Markovci, AHPA, d. o. o. –
Petovia avta, VGP Drava Ptuj, d. d., Silkema, d. o. o., MKV, d. o. o.,
Inplana, d. o. o., MCK, d. o. o., Save Turizma, d. d., Transporta
Frangež, d. o. o., Medola, d. o. o., in ekipe podjetja, ki želi ostati
anonimno. Sponzorji Obarjade 2022 pa so bili: Perutnina, d. o. o.,
Tiskarna Ekart, d. o. o., Restavracija Pan Kidričevo, Panvita MIR,
d. o. o., PR vizija, Mega Marketing, d. o. o., in Kobal wines.

Foto: Črtomir Goznik

Prvič so obaro delili tudi v razdelilnici donirane hrane na Ptuju. Njeni uporabniki so se zelo razveselili toplega obroka. Julija letos bo poteklo pet let od
njene ustanovitve. V tem času je število uporabnikov naraslo na 200, vsak
dan pripravijo okrog 18 obrokov hrane za posameznike in družine.

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Ljudje in dogodki

torek z 22. februarja 2022

stran 11

11

Ptuj z Spontana povorka, ki je navdušila obiskovalce in napolnila mesto

Namesto virtualne kar prava povorka
Letošnje Kurentovanje bi moralo biti le spletno, a da pustnega veselja ljudem v naših
krajih ni mogoče vzeti, je jasno že desetletja. Čeprav dogodkov v organizaciji Zavoda za
turizem Ptuj, ki bi polnili ulice, letos ni, pa to ne pomeni, da v mestu ni ogromno mask in
pustnih likov. V soboto je potekala celo spontana otvoritvena povorka oziroma »nepričakovan« in neprijavljen sprehod mask.
Organizirane otvoritvene in
karnevalske povorke, vsakodnevne predstavitve etnografskih
likov pred mestno hišo in ostalih
dogodkov, ki smo jih bili vajeni v
času Kurentovanja, letos uradno
ne bo. Da bo dogajanje kljub temu
pestro, je bilo sicer jasno že, ko so
prvič letos ptujske ulice napolnili
krampusi. Kljub temu da dogodek
ni bil napovedan, se je glas o tem,
da prihajajo v mesto, hitro razširil
in njihov sprehod po mestu si je

ogledalo veliko ljudi. Vsakodnevno se predstavljajo tudi različne
etnografske skupine, veliko kurentov in korantov, nekajkrat pa so se
na mestni tržnici ob drsališču zbrali tudi mali pokači, ki nadaljujejo
tradicijo.
Minulo soboto bi se na ptujskih
ulicah v normalnih razmerah moralo zbrati na tisoče ljudi. Seveda letos ni bilo tako. Pravzaprav bi lahko rekli, da so bili letošnji, seveda
nenapovedani karnevalski dogod-

ki, namenjeni domačinom. Tistim,
ki vedo, da sobota, ko pričakujemo
otvoritev Kurentovanja, ne more
miniti brez sprehoda mask po ulicah. Ob spoštovanju varnostne
razdalje na prostem se je po mestu, začenši na peš mostu, sprehodilo ogromno različnih skupin. Njihov prikaz so Ptujčani in okoličani
očitno kljub drugačnim napovedim
pričakovali. Zbralo se je namreč
tudi lepo število gledalcev.
Že včeraj pa so se v državi sprosFoto: ČG

Povorka oziroma nenapovedan sprehod številnih pustnih likov se je začel
na peš mostu v soboto ob 11. uri.

Foto: ČG

Tudi v prihodnjih dneh bo mesto polno različnih mask. 19. februarja se je namreč začelo 62. Kurentovanje.

tili praktično vsi omejevalni ukrepi.
Na žalost je bilo to za normalno
izvedbo Kurentovanja prepozno, a
na naših koncih pač pustno veselje
pomeni veliko.
Lani gostilne niso obratovale,
ukrepi so bili še bistveno strožji,
pa je bilo mesto kljub temu – predvsem na pustni torek – precej polno.
Letos so lokali odprti, po popolni sprostitvi ukrepov, za kar se je
odločila vlada konec minulega tedna, pa v prihodnjih dneh gotovo
lahko pričakujemo še bolj pestro
pustno dogajanje tako na Ptuju

kot v okolici. V nedeljo bo izvedena tudi karnevalska povorka, nekoliko drugače kot prejšnja leta.
Zavod za turizem Ptuj namreč ne
načrtuje izvedbe Kurentovanja v
obliki in obsegu kot pred epidemijo. Kljub temu pa ostaja nesporno
dejstvo, da je peti letni čas v naših
krajih poseben.
Županja Nuška Gajšek je v soboto dopoldne za čas Kurentovanja
simbolično predala ključ mesta
in s tem mestno oblast 18. princu
ptujskega karnevala, vitezu Hinku
Sodinskemu plemenitemu Gallu.
Dženana Kmetec

Ormoško z Tradicionalne povorke odpovedane, pust ne

Slovenija z Konec omejevalnih ukrepov

Pustni torek bo v malem mestu živ

PCT-pogoj ukinjen, maske še ostajajo ...

Čeprav so tradicionalne pustne povorke zaradi epidemije odpovedane že drugo leto
zapored, pa pust ni. Marsikje se bodo tako navkljub odpovedanim povorkam v lastni
režiji sprehodile maske, kot je slišati, tudi v Ormožu.

Vlada je s ponedeljkom odpravila vse epidemiološke omejitve v industriji, trgovini, turizmu in gostinstvu ter drugih storitvenih dejavnostih. Pogoja PCT tako ne
bo treba več dokazovati, sproščajo se omejitve delovnega časa gostinskih lokalov,
odpirajo se nočni klubi, v storitvenih dejavnostih ne bodo več veljale omejitve dovoljenega števila ljudi.

Foto: MH

Utrinek z ormoške povorke pred epidemijo.
Epidemija je že drugo leto zapored onemogočila organiziranje
tradicionalnih karnevalskih povork, ne pa tudi pustnega rajanja.
Že ptički čivkajo, da se slednjemu
tudi letos v Ormožu ne nameravajo povsem odpovedati. Kot je
slišati, naj bi se najzvestejši udeleženci, brez katerih si ormoškega
fašenka enostavno ne moremo
predstavljati, na pustni torek sprehodili po malem mestu. Odmevali
naj bi zvonci kurentov, se razlegala
koračnica, mesto naj bi zajele tudi
druge pustne maske … Da tradicije nihče in nič ne more prekiniti,
nam povedo nekateri, ki načrtujejo
obhod po mestu.

V Središču Pustovanje
malo drugače
Tudi letos povorki ne bosta organizirani v Svetem Tomažu in
Središču ob Dravi, kjer pa menda
tudi neuradne izvedbe ne gre pričakovati. Kljub temu pa v Središču
za pustno vzdušje skrbijo z okrašenim centrom občine, saj so izobešeni liki, nastali izpod rok šolskih in
vrtčevskih otrok. Tako kot lani pa
TD Središče ob Dravi v sodelovanju s tamkajšnjo občino pripravlja
Pustovanje malo drugače. Objavili
so namreč razpis, s katerim iščejo
najlepšo in najizvirnejšo masko.
Vse, kar morate storiti, je, da se

našemite in fotografirate, posnetek pa nato pošljete na elektronski
naslov ali messenger društva. O
najboljših maskah, ki bodo nagrajene s praktičnimi nagradami, bo
odločalo število zbranih všečkov.
»Kot kažejo prve prijave, bo udeležba dobra. Lani se je odzvalo 19
skupin in posameznikov, imeli smo
tudi mednarodno udeležbo, saj so
sodelovali iz sosednje Hrvaške,«
je pojasnila predsednica TD Dragica Florjanič, ki je še dejala, da žal
tudi letošnja situacija ne omogoča
izvedbe tradicionalne povorke v
živo. Nadeja se, da bo situacija prihodnje leto drugačna.
Monika Horvat

Po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja je pogoj
PCT od ponedeljka obvezen le še
v bolnišnicah, nastanitvenih zavodih socialnega varstva in v zaporih. Ukinja se tudi samotestiranje
v šolah. Prav tako se je končalo
brezplačno testiranje s hitrimi
antigenskimi testi in samotesti.
Proračun bo kril brezplačno testiranje le v dejavnostih, kjer se bo
to zahtevalo. Ukinja se tudi samotestiranje v šolah.
Že od sobote pa velja, da posamezniku v primeru tveganega stika z okuženim s koronavirusom
ni več treba v karanteno. Zato
epidemiološka služba NIJZ ne bo
več iskala in obveščala tveganih
stikov okuženih. Je pa podano
priporočilo, da se oseba sedem
dni po zadnjem tveganem stiku
z okuženo osebo samotestira na
novi koronavirus.

V zaprtih javnih
prostorih ostaja
obvezno nošenje maske
Obvezna pa ostaja nošnja
zaščitnih kirurških mask, ali FFP2
ali FFP3 pri gibanju in zadrževanju
v vseh zaprtih javnih krajih oz.

Foto: Dreamstime/M24

prostorih, priporočljiva je tudi na
prostem, če ni mogoče zagotoviti
medosebne razdalje vsaj 1,5 metra. Kot zaprt javni kraj oziroma
prostor se štejejo tudi vse oblike
javnega potniškega prometa in
zaprte kabine žičniških naprav.
za prevoz oseb v zaprtih kabinah.
Tako bodo maske morali nositi
tudi otroci v šolah, se jim pa več
ne bo treba samotestirati.
Maske pa niso več obvezne za

otroke, mlajše od šest let, vzgojitelje v vrtcih, učitelje na fakultetah, ki predavajo za zaščitno
pregrado, govornike v zaprtih
javnih krajih, če je zagotovljena
medosebna razdalja vsaj 3 metre,
nastopajoče na javnih kulturnih
prireditvah, pri športni vadbi, pri
pouku pihal, trobil, petja, pri pouku plesa in petja in za osebe s
posebnimi potrebami.
Ur

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

Kultura

12

COLOR CMYK

torek z 22. februarja 2022

Podlehnik z Nova slikanica Zdenke Golub

Ptuj z Velik aplavz za učence baletnega oddelka

»Maretovi medenjaki«

Mladi plesalci navdušili s Hrestačem

Konec lanskega leta je Zdenka Golub iz Podlehnika izdala
svojo tretjo slikanico Maretovi medenjaki pri Slomškovi
založbi. Gre za broširano izdajo, ki jo lahko v roke vzamejo
prav vse generacije. Slikanice so namreč primerne tako za
mlajše kot starejše bralce.

Foto: EK

Zdenka Golub je izdala že svojo tretjo slikanico.
»Zelo vesela sem, da je slikanica izšla, namenjena pa je mojemu
tretjemu vnuku. Ideja za zgodbo se mi je namreč porodila nekega
dne, ko smo vsi družinski člani iskali njegova očala. Našla sem jih
seveda jaz, in sicer na način, da sem po nesreči stopila nanje. Hitro
zatem sem napisala zgodbo, nato pa se začne tisti nekoliko težji del
poti, ki vodi do izdaje knjižne publikacije. Treba je namreč najti založnika in ilustratorja, kar pa lahko kar nekaj časa traja,« je nastajanje
svoje zadnje slikanice opisala Golubova. Zgodba sicer govori o tem,
kako je medvedek izdelal darilo za svojo mamo, med potjo pa je srečal druge živali in vsakemu nekaj podaril, zato je domov prišel brez
vsega. Mama pa je bila kljub temu srečna in zadovoljna, saj je glavni
nauk zgodbe ta, da največ v življenju šteje dober namen – »torej ni
pomembno, kakšno je darilo, ampak, kako zelo srčni in prijazni smo
drug do drugega,« je dejala Zdenka, ki ji je bilo v zibelko položeno
pisateljsko pero. Odkar pomni, je povezana z lepo besedo, knjigami in
zgodbami. Slednje se ji vedno znova kar same od sebe porajajo in večinoma nastajajo čisto spontano. »Podobe se mi odvijajo pred očmi,
kot bi na primer gledal film. In nato me neka posebna sila »povleče«
k listu papirja. Taka škoda se mi zdi, da svojih zgodb ne bi zapisala –
samo zapisano namreč ostane.«

Slikanica za vsakega vnuka oz. vnukinjo
Zdenka je od leta 2003, ko je izšla njena prva knjiga z naslovom
Šolsko lutkovno gledališče, izdala številne, zelo različne publikacije,
sodelovala pa je tudi pri pripravi več zbornikov. Njena prva slikanica je
nastala pred osmimi leti in nosi naslov njenega prvega vnuka: Ivo išče
prijatelja. Tudi njena zadnja vnukinja Ana bo najverjetneje že prihodnji
mesec »dobila« svojo slikanico z naslovom Ana in dedek. Ker gre za
nekoliko večji finančni zalogaj, ji bodo pri izdaji finančno pomagale
domača in tudi sosednje občine, večji del sredstev pa ji je uspelo pridobiti s posebnega sklada dr. Antona Trstenjaka. Osrednja tematika
slikanice je kokošje jajce, ki je bilo v preteklosti eno izmed bolj cenjenih dobrin pri hiši. Zato dedek svoji vnukinji pripoveduje o številnih
skrivnostih kokošjega jajca. V zgodbo so tako stkani običaji, ki so bili
značilni za Haloze, s katerimi je Zdenka tesno povezana. Že vrsto let
je namreč aktivna kot članica Turističnega društva Podlehnik, kjer že
od samega začetka ustanovitve vodi skupino Šege in navade. Zelo dejavna je tudi v župniji, kjer sodeluje v raznih skupinah ter poprime za
vsakršno delo. Marsikomu pa je poznana po člankih v najrazličnejših
revijah in časopisih.
Estera Korošec

Zdenka Golub je
literarna ustvarjalka,
predana lutkarica,
humoristka in delavka
na turističnem področju.
Poklic učiteljice na OŠ
Podlehnik je sprejemala
kot poslanstvo –
odgovorno in predano.
Med drugim je pred leti
prejela priznanje za
inovativno učiteljico.
Odprta je za novosti,
izzive in spremembe ter
deljenje svojih izkušenj.
Za svoje delo je bila
nagrajena s številnimi
nagradami in priznanji.
Golubova je tudi avtorica
številnih knjižnih
publikacij.

Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure
baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.
Gre za enega najbolj priljubljenih baletov po zgodbi Hrestač in
mišji kralj E. T. A. Hoffmanna. Med
ljudmi je najverjetneje tako priljubljen zaradi božične tematike in
pravljičnega razpoloženja, slikovita glasba Petra Iljiča Čajkovskega
pa gledalca popelje v sanjski, čarobni svet.
Ko so se razgrnile rdeče odrske
zavese in je začela igrati glasba, so
gledalci lahko občudovali spretne
korake nastopajočih, pa tudi prelepe obleke, v katere so bili odeti.
»Sončice« (plesna pripravnica 1)
so zasijale v odtenkih rumene,
»rožice« (plesna pripravnica 2) so
poplesavale v romantičnih rožnatih krilcih, »rajske ptice« (plesna
pripravnica 3) pa so navdušile gledalce s pisanimi, živimi barvami.
Med občinstvom so bili večinoma
starši, stari starši in prijatelji nastopajočih, ki so še posebej ponosno
spremljali gibanje mladih baletk.
Aplavz pa je bil tisti, ki jim je na obraz izvabil zadovoljen nasmešek.
Ves trud in ure treningov so bili
tako v hipu poplačani. »Starši so
naši največji podporniki in s svojim
sodelovanjem ogromno pripomorejo k izvedbi tako velikega projekta. Upam, da v predstavah potem
tudi uživajo,« je ob tem dodala
Kostrevčeva.

Foto: ČG

Mlade ptujske baletke so spretno zaplesale na odru ptujskega gledališča.

»Ples uri telo in duha«
Po odmoru je sledila pravljična predstava Hrestač, v kateri so
nastopile že nekoliko izkušenejše
učenke in dva učenca, ki ure baleta obiskujejo že več let. V lesketajoči rdeči obleki je na oder priplesala deklica »Klara« (Ana Stolec),
ki skupaj s sestrami (Ana Vugrinec,
Klara Meznarič, Darma Fenos) povabi prijateljice na božično zabavo. Ob božičnem drevesu in darilih
ter leseni lutki se nato odvije vsem
dobro poznana zgodba Hresta-

ča. »Za izvedbo take predstave je
potrebno kar nekaj časa. Z učenkami in učenci smo od začetka decembra intenzivno vadili samo za
nastop. Od šolskega ministrstva
imamo odobrenih zelo malo ur pouka, zato v tem času ne moremo
hkrati izvajati rednih treningov.
Ves čas pouka smo porabili za učenje predstave, torej dva meseca
in pol. Preden se snov poda učencem, pa je treba zasnovati idejo,
izbrati glasbo, pripraviti koreografijo, jih opremiti s kostumi, organizirati dogodke, kar pa tudi terja

kar precej časa,« je ob tem povedala mentorica Kostrevčeva, ki je
opravila zares izjemno delo. Med
drugim je poudarila, da je nastop
na odru zelo pomembna izkušnja:
»Mladi plesalci na ta način pridobijo pogum za javno nastopanje. En
izmed naših ciljev je seveda tudi,
da znajo učenke in učenci pokazati, kar se naučijo pri pouku, hkrati
se učijo obnašanja na odru in sodelovanja. Ples je čaroben, uri telo
in duha, zato je dobra popotnica
za življenje.«
Estera Korošec

Ptuj z Pustna razstava v hotelu Primus

Kurent na razglednicah in osebnih znamkah
Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj
ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.
Na 76 razglednicah je tako mogoče spoznati razvoj kurentove
maske, sicer jih je v Golobovi zbirki
s tovrstno tematiko oz. tematiko
pustovanja 120. To je lahko tudi
razglednica Ptuja, ki ima v vogalu majhno sliko kurenta. „Maska
kurenta, odkar se je pričelo Kurentovanje, je doživela velike spremembe. Od čisto preprostih, ko
so fantje narobe obrnili očetovo
železničarsko bundo, ki je bila podložena s krznom, ali je bila narejena, sešita iz domačih posušenih
zajčjih, pa do tega, kar je kurent
danes; mogočen z bosanskimi kožuhi. Vse to je mogoče slediti na
razstavljenih razglednicah. Gre za
muzejske izdaje razglednic in fotografije ptujskih fotografov, ki so
izšle na razglednicah. Že leta 1962
pa je Filatelistično društvo Ptuj izdalo posebno kuverto s posebnim
priložnostnim žigom. To tradicijo

Foto: Črtomir Goznik

V hotelu Primus je na ogled razstava pustnih razglednic iz zbirke Franca Goloba in osebnih znamk s pustno
tematiko Filatelističnega društva Ptuj pod vodstvom Petra Krefta.
je ohranilo do sredine sedemdesetih let. Po krajšem predahu jih
je začelo ponovno izdajati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ko pa je Pošta Slovenije ponudila

Foto: osebni arhiv

V lanskem letu je izšla slikanica Maretovi medenjaki.

stran 12

Foto: Črtomir Goznik

Priložnostna kuverta z žigom in osebno pustno znamko 2022, ki jo je FD
Ptuj posvetilo 62. Kurentovanju, bo izšla 1. marca. Na razstavi pa jo je že
mogoče videti.

še eno možnost, izdajo osebne
znamke, je to izkoristilo tudi Filatelistično društvo Ptuj. Tako je k tej
priložnostni kuverti z žigom začelo
izdajati tudi osebne znamke z različnimi motivi kurentovanja. Trudimo se za pestrost, iščemo različne
oblikovalce, ki oblikujejo znamke.
Osebne pustne znamke tako društvo neprekinjeno izdaja od leta
2010,“ je povedal Franc Golob.
Razstava o kurentu na razglednicah in osebnih poštnih znamkah s pustno tematiko zagotovo
v ptujski pustni čas prinaša nekaj
življenja glede na to, da je koronavirus že drugo leto zapored
preprečil množična dogajanja, je
prepričan predsednik Filatelističnega društva Ptuj Peter Kreft, ki

je svojo aktivnost začelo že pred
73 leti. Razstava je za društvo zelo
pomembna, saj Filatelistična zveza
Slovenije vsako leto ocenjuje aktivnost posameznega društva, je povedal Peter Kreft. Ptujsko Kurentovanje že tradicionalno spremljajo z
izdajo osebne znamke, priložnostne kuverte in žiga, ki vsako leto
obogati samo dogajanje, kot tudi
arhiv vsakoletne ptujske pustne
zgodbe. Letošnja osebna znamka je stilizirana kurentova kapa,
izvzeta iz logotipa na kuverti brez
napisa.
Priložnostna pisemska ovojnica
z osebno pustno znamko in žigom,
ki spremlja 62. Kurentovanje, bo
izšla 1. marca.
MG

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Rokomet
Ključ do uspeha trdna
obramba in ... Alina Planinc!
Stran 14
Rokomet
Ne popravili, ampak dodatno
pokvarili vtis
Stran 14

stran 13

Futsal
FC Ptuj preko Bronxa na
final 4
Stran 15
Nogomet
Zavrčani v pomlad s
prevetreno ekipo
Stran 16

Urednik športnih strani:
Jože Mohorič.
Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič,
Niko Šoštarič, Simeon Gönc,
Franc Slodnjak,
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet z 1. SNL, 22. krog

S penala je šlo, iz igre ne
Nogometaši Aluminija so po
debaklu proti Kalcerju (0:4) s
precej spremenjeno postavo
pričakali muraše, trener
Drobne je zamenjal skoraj
polovico začetne enajsterice
– namesto Plantaka,
Prše, Fogeca, Bizjaka in
Brašteterja so tekmo začeli
Marinšek, Azemović, Musa,
Turčin in Špehar. Prva dva sta
se v ekipo vrnila po odsluženi
kazni, slednji trije pa so
novinci pri šumarjih in so
proti Prekmurcem doživeli
krstni nastop v rdeče-belem
dresu. Izven 20 prijavljenih
igralcev za tekmo so
ostali Ploj, Bizjak, Kidrič,
Schaubach in Benotič.
Muraši so v Kidričevo prišli s precejšnjim spoštovanjem do gostiteljev.
»Zavedali smo se, da visok poraz proti
Kalcerju ni odraz realnega stanja moštva Aluminija, ob tem so se jim pridružili nekateri novinci. K previdnosti
so nas silile tudi izkušnje iz preteklih
medsebojnih obračunov v Kidričevem, ki je za nas eno najbolj neugod-

Aluminij – Mura 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Bobičanec (10. z 11 m).
ALUMINIJ: Janžekovič, Musa, Nkama, Petek, Azemović (od 77. Branšteter), Pečnik (od 77. Brest), Bolha, Marinšek (od 66. Prša), Matjašič, Špehar
(od 86. Kadrić), Turčin (od 66. Šroler). Trener: Oskar Drobne.
MURA: Ljubić, Pucko, Maruško, Gorenc, Šturm, Ouro, Horvat, Beganović,
Bobičanec (od 78. Kozar), Lotrič (od 66. Škoflek), Daku (od 93. T. Cipot). Trener: Damir Čontala.
nih gostovanj. Če k temu dodamo še
težka igrišča v tem delu sezone, potem je jasno, da smo se v popolnosti
zavedali težavnosti obračuna,« je dejal trener Mure Damir Čontala.
Srečanje se je bolje začelo za goste, ki so si v 6. minuti priigrali kot.
Izvajal ga je Mitja Lotrič, žoga pa je
v kazenskem prostoru v roko zadela Luka Petka. Glavni sodnik Matej
Jug situacije ni videl, a je iz sobe za
VAR prejel obvestilo in po nekajminutnem ogledu počasnih posnetkov
se je odločil za penal. Suvereno ga je
izvedel Luka Bobičanec – 0:1.
Domačini so bili najbližje izenačenju v prvem polčasu v 22. minuti, ko
je Gašper Pečnik sprožil močan nizek
strel s približno 25 metrov, vratar
Marin Ljubić pa je žogo s težavami
vendarle ukrotil. Na drugi strani velja omeniti poskuse Tomija Horvata
v 26., Mirlinda Daka v 33. minuti, in
Klemna Pucka v sodniškem podalj-

Najboljši predložek ali strel – v sredino telesa
tekmeca …
V »starih časih«, ko nogomet še ni poznal VAR-tehnologije, so trenerji
na treningih učili, da mora biti predložek iz strani v kazenski prostor poslan v višino glave ali nekoliko nad njo, da je ta višina najbolj nevarna za
tekmece in primerna za dosego zadetka. Prav tako je bilo pomembno,
da strel na gol ni usmerjen v višino metra, ker imajo golmani v tej višini
največ možnosti za parado. Danes tako učijo le še »luzerji« …
Danes tiste najbolj pametne trenerske buče igralce učijo nekaj drugega: najbolj nevaren je predložek ali strel v višini enega metra, kjer – čudo
matere narave – opletajo roke tekmecev!!! Namerno ali nenamerno, ali
gre žoga v smeri gola ali od njega, to so podrobnosti, ki ne zanimajo nikogar, pomembno je, da VAR sodniki v sobi s številnimi monitorji zaznajo
piš vetra okoli zgornje okončine kakšnega izmed igralcev … Vse ostalo
naredi tehnologija, ena od kamer bo že našla primeren kot, kjer bo dvom
potrjen … Nato glavni sodnik za bolj verodostojno predstavo le še nekaj
minut gleda v monitor, na koncu pa z gesto po zraku nariše štirikotnik in
odločno zapiska … Sedaj že natančno vemo, kaj to pomeni …

Prva liga Telemach
REZULTATI 22. KROGA:
Aluminij – Mura 0:1 (0:1);
Bravo – Celje 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Bajde (15.), 2:0 Bajde (21.), 3:0 Maružin
(77.);
CB24 Tabor Sežana – Olimpija 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Ovsenek (33.), 1:1 Aldair
(70.), 1:2 Kvesić (86.);
Koper – Domžale 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Husmani (33.), 0:2 Husmani (55.).
Rdeča kartona: Jelić Balta (68.), Novoselec (80., oba Koper).
Tekma Kalcer Radomlje – Maribor je bila odigrana v ponedeljek.
ZAOSTALA TEKMA 19. KROGA: Domžale – Olimpija 2:0 (2:0); strelca: 1:0
Pišek (6.), 2:0 Markuš (36.).
1. KOPER
2. OLIMPIJA LJUBLJANA
3. MARIBOR
4. BRAVO
5. MURA
6. DOMŽALE
7. KALCER RADOMLJE
8. CELJE
9. CB24 TABOR SEŽANA
10. ALUMINIJ

22
22
21
22
22
22
21
22
22
22

12
12
12
9
8
8
6
6
5
4

5
4
3
7
9
6
4
4
5
7

5
6
6
6
5
8
11
12
12
11

37:27
26:20
30:22
23:18
29:28
29:28
27:33
22:30
21:24
19:33

41
40
39
34
33
30
22
22
20
19

šku; pri prvem je Janžekovič dobro
posredoval, pri drugem in tretjem pa
je žoga švignila mimo gola …
V drugem delu so imeli šumarji
več pobude v igri, k čemur je zagotovo pripomogla presenetljivo neagresivna predstava gostov. Predvsem
na sredini igrišča so puščali precej
prostora za akcije domačinov, ki pa
so v zaključku vse po vrsti ostale nedorečene. To se ni spremenilo niti po
številnih menjavah na obeh straneh.
Izmed štirih najnevarnejših situacij je najbolj dišalo po izenačenju v
54. minuti, ko je Musa iz kota poskusil neposredno s strelom na gol (vratar žogo izbil v gneči), ter v 88. minuti, ko je vratar Ljubić žogo na petih
metrov od gola snedel z glave Petka.
Na drugi strani tudi gostom ni
uspelo izkoristiti tvegane igre domačinov in posledično več prostora
v napadu.
Tekmo si je v Kidričevem ogledalo
približno 350 gledalcev, večina jih je
bila privržencev gostujočega moštva, ki ima eno najzvestejših publik
v državi.
V naslednjem krogu bodo Kidričani v petek ob 17.30 gostovali v Celju.

Foto: Črtomir Goznik

Nogometaši Aluminija so v smislu borbenosti pokazali veliko boljšo predstavo kot proti Radomljam, s
točkovnega vidika pa niso bili uspešni.

»Nekaj nam je
zmanjkalo le v zadnji
četrtini igrišča ...«
Luka Bobičanec, Mura: »Žal nam
je bilo izgubljene zmage v končnici
tekme proti Bravu, zato smo si dejali, da moramo stopiti še bolj skupaj.
To smo storili in zasluženo zmagali.
V določenih delih tekme so nas gostitelji tudi stiskali, a tako pač je, tudi
njih je treba nekaj vprašati. Žal nam
je lahko za številne zapravljene priložnosti, v naslednjih tekmah moramo popraviti realizacijo.«
Damir Čontala, trener Mure:
»Zmago smo si zaslužili, boljši smo

Nogomet z 1. SNL

Domžalčani zmagovalci tedna,
Celjani »v črni luknji«
V 22. krogu so gostje na uvodnih štirih tekmah (peta je bila v
Radomljah odigrana v ponedeljek) zabeležili 75 % uspešnost,
zmagali so na treh tekmah. Še največje presenečenje je to
predstavljalo v primeru Domžal, ki so slavile na Bonifiki
pri vodilnem moštvu lige. Ker so pred tem v zaostalem
srečanju v četrtek ugnali že Olimpijo, jih lahko razglasimo za
zmagovalce tedna.
Najboljši igralec tekme v Kopru je postal Zeni Husmani, ki je v slogu najboljših strelcev zadel kar dvakrat, kar mu je prej uspelo v vseh 21 krogih skupaj.
Poleg bolečega poraza bo Koprčane še nekaj časa bolela glava zaradi dveh
izključenih igralcev …
Drugi igralec z dvema doseženima zadetkoma v tem krogu je Gregor Bajde. Rek, da bivši zabijajo bivšim klubom, se je tudi v tem primeru izkazal za
„živo“, Bajde je namreč nekdanji član Celja, ki po vmesnem postanku v Mariboru sedaj igra v Ljubljani. Bravo ima kakovost in širino, zato tudi zasluženo
vztrajajo v zgornjem delu lestvice.
Povsem drugače je s Celjani, pri katerih kakovost in širina prav tako nista
sporni, le rezultati za zdaj še ne govorijo v njihov prid. Tega na kratki rok ni
mogel spremeniti niti novi trener Simon Rožman in negativna serija se nadaljuje … Celjani so na zadnjih sedmih tekmah ob šestih porazih (Kalcer, Domžale, Maribor, Tabor, Koper, Bravo) osvojili zgolj eno točko (remi z Olimpijo).
V težkem položaju so bili v Sežani tudi igralci Olimpije, saj so ob polčasu
zaostajali za gol. V drugem delu igre je imel bolj srečno roko pri zamenjavah
trener Olimpije Dino Skender, saj sta kar dva igralca s klopi zadela v polno,
Aldair Djalo Balde in Mario Kvesić. Portugalec Balde je potrdil „zakon bivšega“, je namreč nekdanji član Tabora. Olimpija se je s tremi osvojenimi točkami
močno približala vodilnemu Kopru.
Celje, Tabor in Aluminij, ki so na zadnjih treh mestih lestvice, so spomladi
vsi skupaj osvojili le točko – to je uspelo Taboru v Domžalah.

JM

bili ravno za en zadetek. Želeli smo
si drugi gol, a podobno so razmišljali
tudi pri tekmecih, ki so lovili izenačenje. Pozna se nam, da nismo v kakšni
zmagovalni seriji in da fantje niso
popolnoma sproščeni, sicer bi lahko
zabili še kakšen gol, kajti priložnosti
so se vrstile kot po tekočem traku.«
Oskar Drobne, trener Aluminija:
»Poraza si nismo zaslužili, zato nas
boli, da smo izgubili po tako strogo
dosojeni 11-metrovki. Ne iščem krivca v tem, a zadetek v tako zgodnji
fazi tekme nam je podrl marsikatero
zamisel. Kljub temu smo ostali zbrani in smo vršili precejšen pritisk na
njihovo zadnjo linijo. Bili smo dokaj
razigrani, nekaj nam je zmanjkalo le
v zadnji četrtini igrišča – zaradi prihoda novincev je to proces. Žogo
bi morali še večkrat prenesti v njihov kazenski prostor; kjer 'najbolj
gori', tam je vse možno. Res pa je,
da nismo imeli niti kančka sreče, vse
odbite žoge so se odbijale k igralcem
Mure. Če Mura ne bi imela sodniške
naklonjenosti in tega srečnega penala, bi prav tako težko zabila gol iz
igre, o tem sem prepričan. Če bi bila

Četverica v črno-beli
odpravi včasih v
rdeče-beli
V dresu Mure so se v Kidričevo vrnili štirje nekdanji člani
Aluminija. Klemen Pucko in
Alen Kozar sta v šumi igrala
v letih od 2013 do 2015, Žiga
Škoflek med letoma 2014 in
2018, Mihael Klepač pa v letih
2019 in 2020. Pucko je odigral celotno tekmo, Kozar in
Škoflek sta vstopila s klopi,
Klepač pa je obsedel na klopi
za rezerviste.
Mura tako močna, bi nam zabila še
dva ali tri gole, a ji to ni uspelo.
Žal mi je za fante, verjamem, da
nas bo sreča nagradila tam, kjer bi
si najmanj mislili. Glede na prejšnjo
tekmo pa sem vseeno veliko bolj
zadovoljen s prikazanim. Novinci so
dvignili nivo, s sabo so prinesli kakovost in mirnost.«

Jože Mohorič

Motokros z Svetovno prvenstvo

Eunice poskrbela za
prestavitev prve dirke
Na jugu britanskega otoka, v Matterley Basinu, bi se morala konec tedna začeti nova sezona svetovnega
prvenstva v motokrosu. A prireditelji
dirke zaradi vremenskih nevšečnosti, ki jih je povzročila nevihta Eunice,
tekmovanja niso mogli izpeljati, zato
so jo prestavili za en teden, na 26. in
27. februar.
»Varnost tekmovalcev in vseh
udeležencev je na prvem mestu,« so
prireditelji sporočili na uradni spletni strani tekmovanja. Nevihta je na
dirkališču in spremljevalnih objektih
povzročila precejšnjo gmotno škodo, porušena so bila tudi nekatera
drevesa. Vsa prizorišča in območja
za gledalce so začasno zaprli, spet
jih bodo odprli ob koncu tedna.

Teden dni dodatnega premora
najverjetneje ne ustreza najboljšemu slovenskemu dirkaču Gajserju,
za katerega je britansko prizorišče
eno najbolj priljubljenih.
»Vedno z veseljem pridem v Matterley, saj je to zame ena najljubših prog v sezoni. Lani sem bil tu
odličen, proga mi res ustreza. Všeč
mi je tudi, da se vračamo k staremu
formatu sobotnih kvalifikacij in nedeljske dirke. Zelo zadovoljen sem s
svojo novo Hondo CRF450R, pozimi
smo trdo delali in komaj čakam, da
se poženemo po progi,« je za spletno stran svoje ekipe Honda napovedal Gajser, še preden so dirkači
zvedeli za prestavitev.

JM, sta

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Šport

14

stran 14

torek z 22. februarja 2022

Rokomet z NLB liga, 15. krog

Rokomet z 1. B SRL (m)

Ne popravili, ampak dodatno pokvarili vtis Po Črnomlju še podoben
Slovan – Jeruzalem
32:22 (18:13)

NLB liga
REZULTATI 15. KROGA: Celje Pivovarna Laško – Herz Šmartno 36:18
(18:10), Trimo Trebnje – Dobova
27:25 (14:12), LL Grosist Slovan – Jeruzalem Ormož 32:22 (18:13), Slovenj
Gradec 2011 – Sviš Ivančna Gorica
28:25 (11:13), Ljubljana – Maribor
Branik 29:34 (12:16), Riko Ribnica –
Koper 33:31 (15:14), Gorenje Velenje
– Urbanscape Loka 28:25 (12:10).

SLOVAN: Grudnik, Selakovič;
Balažic, Soršak 2, Jakše 3 (1), Gabrieri 8, Tufegdžić 8 (2), Lešek, Stopar
1, Pirnat 1, Martinović 6, Sankovič 3.
Trener: Aleš Repina
JERUZALEM: Skledar (8 obramb),
Balent; Mlač Černe, Bogadi 3, Čudič
9 (6), Voljč, Fergola, G. Hebar, T.
Hebar 3, Šulek 2, Pandev, Kosi 3,
Krabonja, Ćirović 1, Škrinjar 1. Trener:
Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Slovan 4/3;
Jeruzalem 6/6.
IZKLJUČITVE: Slovan 10; Jeruzalem 8 minut.
IGRALEC TEKME: Marino Gabrieri
(Slovan Ljubljana).

Težko je pisati o tekmi, kjer
si celotna ekipa Jeruzalema
za svojo predstavo pri
oslabljenem Slovanu zasluži
le grajo. Ormožani so na
Kodeljevem doživeli enega
najhujših porazov v svoji
skoraj že 20-letni zgodovini
nastopanj v elitni ligi. Že
prejšnji teden v Škoi
Loki so vinarji prikazali
slabo igro, v Ljubljani pa
je bila - razen prvih deset
minut - negledljiva oz.
grozna za spremljati. In
marsikateri navijač ormoških
rokometašev po tekmi
in takšni predstavi svojih
ljubljencev ni mogel najti
miru v sebi. Cel kup igralcev
se bo moralo zamisliti nad
svojim pristopom na zadnjih
dveh tekmah in poraja se
vprašanje, ali si vsi zaslužijo
igranje v dresu ormoškega
športnega ponosa.
Gostje iz Prlekije so tekmo pričeli solidno in v 10. minuti vodili s 3:6,
ob tem pa zapravili vsaj tri lepe
priložnosti za še višjo prednost.
Nato pa mrk, popolni mrk Ormožanov … Borbeni Slovan je z delnim izidom 6:1 v 15. minuti povedel za dva

1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 15 14
2. TRIMO TREBNJE
13 11
3. RIKO RIBNICA
15 10
4. GORENJE VELENJE
14 9
5. URBANSCAPE LOKA
15 9
6. SLOVENJ GRADEC
15 7
7. KOPER
15 7
8. LL GROSIST SLOVAN
14 7
9. MARIBOR BRANIK
15 6
10. DOBOVA
15 5
11. JERUZALEM ORMOŽ 14 4
12. SVIŠ IVANČNA GORICA 15 4
13. LJUBLJANA
15 2
14. HERZ ŠMARTNO
14 1
Foto: Črtomir Goznik

Bojan Čudič (RK Jeruzalem Ormož)
(9:7). Ormožanom so obilico težav
povzročale tehnične napake, ki so
nastajale pri osnovni tehniki, kot so
podaje, križanja ...
Tudi drugi del 1. polčasa je pripadel Slovanu. Slednji je brez večjih
ovir premagoval ormoško obrambo
3 - 2 - 1 in to kar po sredini, kjer bi ta
morala biti najgostejša. Obramba
Jeruzalema je večinoma pokala po
enem samem križanju tekmecev.
Vsak igralec v obrambi Jeruzalema
je igral sam zase, vsak posameznik
je bil prepuščen samemu sebi in brez
pomoči soigralcev je prihajalo do
ogromnih lukenj, ki so jih rokometaši
Slovana s pridom izkoriščali. Ti so si
že do odmora priigrali visoko prednost petih golov (18:13). Za piko na i
katastrofalnemu 1. polčasu se je zgodila še poškodba Tilna Kosija, ki si je
znova zvil gleženj.
Na začetku 2. polčasa so gledalci
za nekaj minut videli nekoliko agresivnejši Jeruzalem v obrambi, a kaj,
ko je na koncu Slovan dvakrat zadel
„na uro“ in še naprej pridno višal svojo prednost. Tudi sprememba načina
igre v obrambi gostom ni prinesla uspeha. Slovan je celo povedel
za +11 (30:19), da prednost ni bila še
višja, je z nekaj obrambami poskrbel

vratar Alen Skledar. Korošec v golu
Jeruzalema je do 45. minute zbral 8
obramb, nato pa se lažje poškodoval
in trener Saša Prapotnik je v zaključku tekme v golu dal priložnost
veteranu Tomislavu Balentu.
Na koncu so se več kot zaslužene
in na lahek način priborjene zmage
veselili Slovanovci s končnim rezultatom 32:22. V soboto, 26. februarja,
bomo po dolgem času priča domači
tekmi vinarjev v Ormožu. Ob 19.00
na Hardek prihaja Riko Ribnica, ki
je drugi del sezone pričela z dvema
zmagama nad Šmartnim in Koprom.
Prav zanimivo bo videti, ali se Ormožani po dveh bledih predstavah
v Škoi loki ter Ljubljani lahko sestavijo in so konkurenčni enemu
izmed kandidatov za najvišja mesta
v državnem prvenstvu.

»Kot bi nas kdo
odrezal«
Marino Gabrieri, Slovan: „Moram
priznati, da nismo pričakovali tako
lahke poti do zmage nad Jeruzalemom. Manjka nam cel kup poškodovanih igralcev, v prestopnem roku
sta nas zapustila srednja zunanja ig-

1
2
1
1
0
1
1
1
1
1
2
0
0
0

0
0
4
4
6
7
7
6
8
9
8
11
13
13

29
24
21
19
18
15
15
15
13
11
10
8
4
2

ralca Miha Kotar in Vid Miklavec. Igrali smo čvrsto v obrambi, v napadu
pa zelo organizirano in potrpežljivo.
Veseli me to, da smo skoraj vsako napako nasprotnika kaznovali z lahkim
golom iz protinapada. To je za nas
izjemno pomembna zmaga.“
Bojan Čudič, Jeruzalem: „Za nami
sta tekmi, kjer smo razočarali po celi
črti. Upali smo, da lahko drugi del
sezone štartamo z zmagama v Škoi
Loki in Ljubljani, a zgleda, da je to bil
račun brez krčmarja. Na Kodeljevem
smo tekmo začeli zelo dobro, nato
pa naenkrat ostali nedorečeni, kot
da bi nas kdo odrezal. V obrambi ni
bilo gostote, v napadu ni bilo idej
ali pa so se nam dogajale tehnične
napake. In vselej ko igramo slabo,
igra slabo cela ekipa. Nikoli se ne
najde kakšen posameznik ali dva, da
bi odigrala dobro in nas potegnila
iz brezna. Zdaj si bo potrebno vzeti
čas in dobro analizirati ti dve zadnji
tekmi. Dela za popravljanje napak
bo veliko in upam, da jih čim več
odpravimo do sobotne tekme, ko na
Hardek prihaja močna Ribnica. Želim
si, da bi bil pristop na domači tekmi
pred domačimi navijači takšen kot
je treba in da pokažemo svoj pravi
obraz ter da poskusimo presenetiti
nasprotnika.“

Uroš Krstič

spodrsljaj v Železnikih
Alples Železniki –
Moškanjci-Gorišnica
29:24 (15:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl,
Brodnjak; Šandor 6(2), Ozmec 5(3),
Maroh 5, Zupanič 3, Hrupič 3, Leben
1, Tement 1, Krasnič, T. Bedrač, Sok,
N. Bedrač. Trener: Siniša Radujković.
SEDEMMETROVKE: Alples Železniki 6/7; Moškanjci-Gorišnica 5/6.
IZKLJUČITVE: Alples Železniki 10
minut; Moškanjci-Gorišnica 6 minut.
Rokometaši Gorišnice so konec
tedna gostovali na Gorenjskem, pri
zadnjeuvrščeni ekipi Železniki. Ta v
letošnji sezoni ni vpisala še nobene
zmage, le dva remija, a je bila tokrat
za četo trenerja Siniša Radujkovića
premočna. Gorišničanom tako zadnjeuvrščene ekipe ostajajo trn v peti,
izgubili so namreč tudi tekmo 11. kroga v Črnomlju. S temi zapravljenimi
štirimi točkami, ki bi jih glede na kakovost zagotovo lahko osvojili, bi bili
še vedno v igri za visoka mesta.
Gorišničani so »zamudili na tekmo« in domačini so v 5. minuti povedli 4:1. V 11. minuti so Štajerci ven-

ŽRK PTUJ: T. Tripković, Korpar;
Planinc 15(6), Bedrač 2, Kolenko
2, Želj 1, Puž 1, Krasnič 1, Luknjar 1,
Šemrl, Ciglar, Wudler. Trener: Matej
Bračič.
SEDEMMETROVKE: Trgo ABC Izola 1/2; Ptuj 6/6.
IZKLJUČITVE: Trgo ABC Izola 6 minut; Ptuj 8 minut.
Rokometašice Ptuja so v nedeljo
gostovale v Izoli, kjer so odigrale
zaostalo tekmo 11. kroga z domačo zasedbo Trgo ABC. Na Obali so
se želele tokratnim gostiteljicam
oddolžiti za poraz v 2. krogu, ko so
na Ptuju Izolčanke slavile z izidom
24:26. Račun se jim je v popolnosti
izšel …
Trener Matej Bračič se je pred
tekmo ubadal s številnimi nevšečnostmi, v prvi vrsti s slabim zdravstvenim stanjem (močnim prehladom) daleč najbolje strelke ekipe
Minee Kolenko, ki ji je uspelo prikazati le kakšnih 25 % svojih kapacitet. S pomanjkanjem treninga
sta se zaradi študijskih obveznosti ubadali tudi Mia Želj in Nika
Bedrač.

nost na tekmi so imele gostje pri izidu 4:10, ko je tekla 15. minuta tekme.
Domačinkam jo je do polčasa uspelo
prepoloviti.
V drugem delu je bilo bolj izenače-

no, a še vedno vse v domeni gostujoče ekipe. Le v dveh primerih so se
uspele Izolčanke približati na -1 (16:17
in 18:19), a odločilnega koraka kljub
veliko daljši klopi jim ni uspelo nare-

Foto: Črtomir Goznik

Alina Planinc je na tekmi v Izoli dosegla izjemnih 15 zadetkov, kar je njen rekord v članski vrsti.

13 12
14 12
14 10
13 7
14 6
14 5
12 5
13 5
13 4
13 3
14 2
13 1

0
0
1
3
1
3
1
1
1
2
1
2

1
2
3
3
7
6
6
7
8
8
11
10

24
24
21
17
13
13
11
11
9
8
5
4

darle izid poravnali na 6:6, s slabo
odigrano končnico prvega polčasa
pa so domačinom znova dovolili do
otipljivega vodstva (15:11).
V drugem polčasu so domačini
potrdili rek, da proti nobeni ekipi ne
moreš vknjižiti točk že pred tekmo,
ampak je treba premoč potrditi na
igrišču. Gorišnici tega tokrat ni uspelo storiti, še več, prednost domačinov v drugem polčasu od 35. minute
naprej nikoli ni padla pod štiri gole.

V naslednjem krogu bodo
Gorišničani gostovali v
Sevnici.
JM

V polno meril tudi trener
Nova Gorica – Drava
Ptuj 31:18 (14:7)
DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman; Vasič
Krajnc 7(1), Korez 5, Žuran 3, Bezjak
2, Bukvič 1, Čuš, Pogelšek, Geč. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši Drave so v Novi Gorici
odigrali zaostalo tekmo 7. kroga. Doživeli so poraz, kaj drugega pa na severnem Primorskem glede na stanje
na lestvici in glede na maloštevilnost
igralskega kadra niti ni bilo mogoče
pričakovati.
Gostje so prvi gol na tekmi dosegli
v 9. minuti, ko je Tjan Vasič Krajnc zadel za 5:1. Precejšen delež od končne
prednosti 13 zadetkov so si domačini
priigrali že v uvodnih minutah, v 21.

Ključ do uspeha trdna obramba in … Alina Planinc!
Domačinke so vodile le enkrat na
tekmi, pri izidu 1:0, ves preostali del
srečanja so bile v vodstvu Štajerke.
Prvih pet zadetkov za goste je prispevala Alina Planinc. Najvišjo pred-

1. KRŠKO
2. KRKA
3. BUTAN PLIN IZOLA
4. ŠKOFLJICA PEČJAK
5. SEVNICA
6. MOKERC - KIG
7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA
8. GROSUPLJE
9. DOL TKI HRASTNIK
10. FRANK. RADOVLJICA
11. ČRNOMELJ
12. ALPLES ŽELEZNIKI

Rokomet z 2. SRL (m)

Rokomet z 1. A SRL (ž), modra skupina

Trgo ABC Izola –
ŽRK Ptuj 21:23 (12:15)

1. B SRL (m)

diti. »Veliko je bilo zgrešenih priložnosti na obeh straneh, domačinkam
ni uspelo izenačiti, nam pa ni uspelo
povesti z višjo razliko od treh golov,«
je dejal Bračič.
Posebno pozornost si tokrat zasluži Alina Planinc, ki je zabijala z
vseh položajev in se na koncu ustavila pri 15 doseženih zadetkih, pri
čemer je imela 100 % izkupiček tudi
v izvedbi sedemmetrovk – zadela je
šestkrat iz prav toliko poskusov! »To
je bil njen večer, resnično nas je reševala iz vseh zagat. To je njen prvi takšen izkupiček pri članicah, pri mladinkah pa v 2. slovenski mladinski
ligi redno dosega veliko zadetkov,
enkrat letos jih je zabila že 16 (na 11
tekmah jih je skupno dosegla 120,
povprečno 10,9 na tekmo in je prva
strelka lige, op. a.),« je po tekmi dejal
trener Bračič. Planinčeva je šele decembra stopila v svet polnoletnosti,
dopolnila je 18 let. V vseh mlajših
selekcijah je nastopila za Jeruzalem
Ormož, zadnje tri sezone pa igra za
ptujski klub.
Ptujske rokometašice v tem tednu čaka peklenski razpored, saj
bodo odigrale kar tri tekme: v sredo
pokalno z Branikom v gosteh, nato
pa v petek in nedeljo še prvenstveni
s Krimom in Celjem.

2. SRL (m)
1. VELIKA NEDELJA
2. AJDOVŠČINA
3. NOVA GORICA
4. JADRAN HRPELJE
5. KOČEVJE
6. ARCONT RADGONA
7. POMURJE
8. KRONOS
9. DRAVA PTUJ

11 11
13 8
12 7
11 6
11 6
10 3
13 3
11 3
12 1

0
2
1
1
1
1
1
0
1

0
3
4
4
4
6
9
8
10

22
18
15
13
13
7
7
6
3

minuti je npr. na semaforju pisalo
12:3. Do najvišje prednosti na tekmi
so domači rokometaši prišli prav v
zaključku dvoboja.
V igro je v nekaj odsekih vstopil
tudi trener Drave Mitja Žuran in med
40. in 44. minuto dosegel tudi tri zadetke.

JM

Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj:
»Naši vratarki tokrat nista imeli
svojega dne, zbrali sta malo število
obramb, a smo vse nadomestili z
izvrstno obrambo. Ta je bila res na
vrhunskem nivoju, dekleta je res
treba pohvaliti za trud in požrtvovalnost v obrambnih nalogah. Ta zmaga
nam veliko pomeni, še za korak nas
je oddaljila od dna lestvice.«

JM

1. A SRL (ž) – modra skupina
REZULTATI ZAOSTALEGA 11.
KROGA: Trgo ABC Izola – Ptuj 21:23
(12:15), Zagorje – Velenje 27:26 (9:11),
Mlinotest Ajdovščina – Z'dežele
26:22 (13:10), Litija – Zelene doline
Žalec 34:25 (15:9). Srečanje Krim
Mercator – Krka je bilo prestavljeno.
1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 14 11
2. Z'DEŽELE
14 11
3. KRIM MERCATOR
10 10
4. KRKA
12 8
5. ZAGORJE
11 4
6. LITIJA
11 4
7. PTUJ
12 3
8. VELENJE
14 3
9. ZELENE DOLINE ŽALEC 13 2
10. TRGO ABC IZOLA
13 2

2
1
0
1
1
0
1
0
2
0

1
2
0
3
6
7
8
11
9
11

24
23
20
17
9
8
7
6
6
4

Razpored tekem ŽRK Ptuj v
tem tednu:
Pokal Slovenije, četrtfinale: Branik
– ŽRK Ptuj (v sredo, 23. 2., ob 20.30)
12. KROG: ŽRK Ptuj – Krim Mercator (v petek, 25. 2., ob 19.15)
16. KROG: Z'dežele – ŽRK Ptuj (v
nedeljo, 27. 2., ob 18.00)

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 15

Šport

torek z 22. februarja 2022

15

Futsal z Pokal Terme Olimia

Ptuj preko Bronxa na final 4,
Meteorplast blizu presenečenju
V petek so bile na sporedu povratne četrtfinalne tekme Pokala Terme
Olimia, v katerih sta na sceno stopili
tudi ekipi FC Hiša daril Ptuj in KMN
Meteorplast Šic bar. Uspešna je bila
le prva, Ljutomerčanom ob izpadu
iz pokalnega tekmovanja v tolažbo
ostaja vsaj zmaga proti eni najboljših
slovenskih ekip – žal pa je bila za gol
prenizka.

Hiša daril Ptuj – Bronx
Škofije 8:4 (4:1)
STRELCI: 1:0 Kneževič (8.), 2:0 Debeljak (12.), 3:0 Pihler (16.), 3:1 Bojkić
(17.), 4:1 Kneževič (19.), 5:1 Pasariček
(21.), 5:2 Cupin (25.), 5:3 Cupin (29.),
6:3 Pasariček (33.), 6:4 Mandir (34.),
7:4 Anžel (39.), 8:4 Pihler (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Anžel,
Zdovc, Caf; Badrov, U. Senekovič,
Ručna, Debeljak, Lokovšek, Pihler,
Andrijašević, Gajser, Jelić, Pasariček,
Kneževič. Trener: Robert Grdović.
Igralci iz Ptuja in Škofij so se v letošnji sezoni pomerili trikrat, prav
v vseh primerih pa so se srečanja
končala z remiji (prva pokalna tekma
na Primorskem se je končala 2:2). V
četrto so si zmago in napredovanje
v pokalnem tekmovanju vendarle
zagotovili igralci ptujskega kluba. Pri
tem jim je z dobrim navijanjem pomagala tudi publika, ki je bila tokrat
njihov šesti igralec.
Začetek tekme je bil zelo dinamičen, izrazitejše priložnosti pa so
si pripravili domačini. Pobudo so
kronali v 8. minuti, ko je po podaji
Boruta Ručne žogo lepo sprejel Denis Kneževič in iz obrata zadel pod
prečko – 1:0. Isti igralec je sodeloval
tudi pri drugem golu svoje ekipe,
tokrat se znašel v vlogi asistenta,
eksekutor je bil Timotej Debeljak –
2:0. Domači fantje so dobro igro v
16. minuti oplemenitili s tretjim golom: po podaji iz kota si je domači

Pokal Terme Olimia, četrtfinale:
Hiša daril Ptuj – KMN Bronx Škofije 8:4 (4:1); prva tekma 2:2;
Meteorplast Šic bar – Litija 4:2 (2:2); prva tekma 3:1 za Litijo;
Siliko Vrhnika - Oplast Kobarid 2:2 (1:1); prva tekma 2:1 za Siliko;
Dobovec – Mlinše 9:0 (2:0); prva tekma 8:1 za Dobovec.
Na zaključni turnir – ta bo 4. in 5. marca v Podčetrtku – so se uvrstili Hiša
daril Ptuj, Litija, Siliko Vrhnika in Dobovec.
V sklopu zaključnega turnirja bo premierno na sporedu finale ženskega pokalnega tekmovanja, v katerega sta se uvrstili ekipi KMN Slovenske gorice in
ŽNK Celje. V tem tekmovanju je nastopilo šest ekip.
kapetan Thomas Pihler lepo ustavil
žogo in jo z močnim strelom poslal
v mrežo – 3:0.
Gostje so ves čas ostajali zelo
motivirani, spodbujali so se ob vsaki dobri potezi, to pa se jim je obrestovalo v 17. minuti, ko je po akciji iz
kota znižal Dejan Bojkić – 3:1. Da so
domačini na odmor odšli mirneje, je
v predzadnji minuti znova poskrbel
Denis Kneževič, najboljši posameznik prvega polčasa.
Tudi drugi del se je začel po notah
domačinov: po odličnem prodoru
Vlada Andrijaševića je iz bližine žogo
v gol potisnil Patrik Pasariček – 5:1.
Če je kdo pomislil, da je odpora gostov s tem konec, se je pošteno
zmotil. V nekaj minutah so Primorci

znižali na 5:3 in se še bolj motivirani
znova »vrnili v tekmo«.
A Ptujčani tokrat niso ponovili
napak s prejšnjih tekem, ostali so
zbrani, z več individualne kakovosti so tekmo vendarle pripeljali do
srečnega konca. Gostje so od 33.
minute naprej igrali s petimi igralci v
polju, to pa je v 39. minuti kaznoval
domači vratar Klemen Anžel, ki je
zadel na prazna vrata – 7:4. Piko na i
dobri predstavi domačega moštva je
v zadnji minuti postavil Pihler – 8:4.
Po dva zadetka so tokrat prispevali Kneževič, Pasariček in Pihler, kar
je bilo dovolj za zasluženo slavje in
uvrstitev na tako želeni final 4 pokalnega tekmovanja.

Denis Kneževič, FC Hiša daril Ptuj: »Vedeli smo, da je Bronx za nas
zelo neugodna ekipa in da bodo prišli na Ptuj zelo motivirani. A motiva
ni manjkalo niti nam, ob mojem prihodu na Ptuj je bil eden od glavnih
ciljev prav uvrstitev na zaključni pokalni turnir. To nam je sedaj uspelo,
svoje priložnosti bomo iskali tudi v Podčetrtku, kjer se lahko v eni tekmi
zgodi marsikaj. Vsekakor gremo v Podčetrtek z željo po presenečenju.
Kaj se tiče same tekme: v prvem polčasu, smo dominirali podobno
kot na prejšnji tekmi v Ljutomeru, drugi del pa je bil slabši. Ne vem točno zakaj, a nam je težje braniti vodstvo kot pa napadati.«
Damir Pertič, trener Bronx Škofije: »Ptuju čestitam za zasluženo
zmago. Posebno razočaran ne morem biti, saj ob osmih prejetih golih
česa drugega od izpada ne moreš pričakovati. Kljub temu fantom ne
morem ničesar očitati, želje jim ni manjkalo, pristop je bil pravi. Domačini so izkoristili vsako našo napako v fazi branjenja, kot kolektiv smo
naredili preveč napak. Pretili smo vse do zaključka, a smo v času naših
pobud vedno prejemali gole.«

Namizni tenis z 1. SNTL (ž)

Soboto začele s porazom, končale z zmago
Dekleta v 1. slovenski namiznoteniški ligi so v soboto igrala srečanja
rednega 15. kroga, Cirkovčanke pa
so za nameček igrale še zaostalo
tekmo s Kemo. Vpisale so polovični
izkupiček …
ZAOSTALA TEKMA 14. KROGA:
Kema Puconci – Cirkovce 5:2.
REZULTATI 15. KROGA: Cirkovce –
Krka 5:1, Kajuh Slovan – Inter Diskont
5:0, Arrigoni – Letrika 1:5, Vesna – Logatec 0:5 (b. b.). Prosta je bila ekipa
Kema Puconci.
11
12
12
12
11
11
12
13
14

11
8
8
8
6
6
4
3
0

0
4
4
4
5
5
8
10
14

22
16
16
16
12
12
8
6
0

Kema Puconci –
Cirkovce 5:2
Crnkovič – Unger 3:2, Harkai –
Butkovska Tomanič 3:1, Kovačec
– Krajnc 1:3, Harkai – Unger 3:0, Crnkovič – Krajnc 0:3, Kovačec – Butkovska Tomanič 3:1, Harkai – Krajnc 3:2.
V soboto dopoldan so Cirkovčanke pod vodstvom Darka Hergana
odpotovale v Puconce, kjer so igrale pomembno tekmo za uvrstitev
v končnico štirih najboljših ekip. Z
zmago bi storile velik korak k temu
cilju, a so jim gostiteljice tokrat preprečile načrte.

Meteorplast Šic bar –
Litija 4:2 (2:2)
STRELCI: 1:0 Trstenjak (2.), 2:0 Trstenjak (2.), 2:1 Šturm (13.), 2:2 Ferreira (19., z 10 m), 3:2 M. Goznik (20.),
4:2 Vajda (34.).
KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Prijol, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik,
Rajter, Gašparič, Trstenjak, Goričan,
Aljaž Ruis, Alen Ruis, Vajda. Trener:
Tomislav Novak.
Domača zasedba se je v boj proti
desetkratnim pokalnim prvakom
Slovenije iz Litije – ta je v Prlekijo
pripotovala s popotnico zmage 3:1 v
prvem srečanju – podala precej oslabljena, manjkali so Kristian Škerget,
Marcel Vindiš in Rok Šnofl.
Kljub temu so začeli sanjsko in
pred kakšnimi 150 navijači že po
dveh minutah igre izničili prednost
gostov iz prve tekme – obakrat je
zadel mladi reprezentant Sloveni-

je Adrijan Trstenjak – 2:0. Gostitelji
so nadaljevali z agresivno igro, a je
izkušenim gostom (v svojih vrstah
imajo med drugim Igorja Osredkarja
in Nejca Berzelaka ter dva odlična
Brazilca) sredi prvega polčasa le uspelo vzpostaviti ravnotežje in preko
Tineta Šturma v 13. minuti znižati zaostanek. Zaradi pokrivanja po celem
igrišču so si domačini hitro priigrali
šest akumuliranih prekrškov, s čimer
so omogočili, da je 37-letni Brazilec
Paulo Josue Letra Da Costa Ferreira
v 19. minuti iz kazenskega strela (10
metrov) premagal domačega vratarja Tjaža Lovrenčiča in izenačil na
2:2. A to ni bil izid polčasa. Gostitelji
so preko kapetana Matica Goznika
pred odhodom na odmor znova povedli s 3:2.
Igralci Meteorplasta ŠIC bara so
tudi v drugi polčas vstopili hrabro in
favoriziranemu nasprotniku povzročali veliko težav. Gostom so popuščali živci, poleg številnih rumenih

G.S.V. Ptuj – Svolley 1:3
(-15, -13, 23, -10)

so z zares dobro igro prišle do zaslužene zmage.
Po dolgem času je ŽOK G.S.V. z
roba igrišča spremljala glavna trenerka Marijana Horvat, ki je ves čas
spodbujala svoje igralke. Te so tokrat potrebovale kar dva niza, da so
se »zbudile«.
Igralke iz Dravograda so dva niza
dobile gladko in so prezentirale odlično odbojko – uspevalo jim je praktično vse, medtem ko je Ptujčankam
predvsem šepal sprejem, kar je v odbojki osnova za razvoj akcij. Gostje so
skozi celotno tekmo odlično servira-

Foto: Črtomir Goznik

bosta najverjetneje borili za 4. mesto,
imata pa zelo podoben razpored (obe
igrata z Letriko in Inter Diskontom).

Cirkovce – Krka 5:1
Butkovska Tomanič – Blatnik 3:2,
Krajnc – Kastelic 3:0, Unger – Kastelic 3:2, Krajnc – Blatnik 3:0, Butkovska Tomanič – Kastelic 0:3, Unger
– Kastelic 3:0.
V popoldanskem terminu so
Cirkovčanke pod vodstvom Žana
Napasta upravičile vlogo favoritinj
proti mladi vrsti Krke. Tudi tokrat so
odigrale dva izenačena dvoboja, na
njihovo srečo pa sta jih Daniela Tomanič Butkovska in Ina Unger dobili.
Ob tem je Katja Krajnc prispevala vse
tri posamične točke.

JM

Jože Mohorič

Številni gledalci pomagali
Ptujčankam do niza

Katja Krajnc (NTK Cirkovce)
Že sam začetek srečanja je nakazal, da bo to za Štajerke zelo težaven
zalogaj. Ina Unger se je v uvodnem
dvoboju znašla v zaostanku 0:2 proti
mladi Emi Crnkovič, a ji je uspelo izenačiti na 2:2. Ko je bilo pričakovati
popoln preobrat, je domača kadetinja pokazala zobe in zmagala 11:9
v odločilnem nizu. Morda bi se srečanje ob drugačnem izidu tega dvoboja obrnilo v drugo smer, a tega ne
bomo nikoli izvedeli.
Za gostje je bila nerešljiva uganka
18-letna Blažka Harkai, ki je ugnala
vse tri tekmice, v zadnjem dvoboju po tesnem obračunu tudi Katjo
Krajnc (3:2 – 7:11, 12:10, 11:5, 5:11, 11:8).
Kljub porazu so Cirkovčanke še
vedno korak pred Prekmurkami, do
konca rednega dela sezone pa ostajajo trije krogi. Prav omenjeni ekipi se

kartonov je sredi drugega polčasa
zaradi izključitve moral z igrišča tudi
njihov trener Andrej Dobovičnik. V
34. minuti so domačini po zadetku
Nika Vajde znova povedli za dva zadetka in v končnici iskali peti zadetek, ki bi jih popeljal do zgodovinskega dosežka in uvrstitve med štiri
najboljše ekipe v poklanem tekmovanju, a je izkušenim gostom uspelo
ohraniti do konca dvoboja mrežo
nedotaknjeno in se veseliti ponovne
uvrstitve na zaključni turnir.
Matic Goznik, KMN Meteorplast
Šic bar: »Odigrali smo eno boljših
tekem v tej sezoni, res smo se borili. Na koncu nam je zmanjkal kanček
sreče, da bi dosegli še en zadetek,
ki bi nas popeljal na zaključni turnir.
Mogoče lahko zdaj obžalujemo slabo igro na prvi tekmi, smo pa tokrat
pokazali, kako se moramo na vsaki
tekmi boriti.«

Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž)

ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian,
Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Hentak, Pignar, Vedlin
Gojčič. Trenerka: Marijana Horvat.
Sobotni rahlo zaspani popoldan
je bil idealen za ogled kakšne športne prireditve in res lepo število gledalcev se je zbralo v športni dvorani
Gimnazije Ptuj na odbojkarskem
obračunu med Ptujem in Svolleyem.
Korošic dober obisk ni zmedel, saj

1. SNTL (ž)

1. NTD KAJUH-SLOVAN
2. NTK LETRIKA
3. NTK INTER DISKONT
4. NTK CIRKOVCE
5. NTK KEMA PUCONCI
6. NTK ARRIGONI
7. NTK LOGATEC
8. NTK KRKA
9. NTK VESNA

Foto: Črtomir Goznik

Igralci FC Hiša daril Ptuj so prvič v sezoni ugnali ekipo Bronx Škofije in se uvrstili na zaključni turnir
Pokala Terme Olimia.

le, igrale dobro v polju, prav tako pa
so uspešno zaključevale napadalne
akcije. Na drugi strani odbojkarske
mreže so domačinke prikazale pravo
igro le v tretjem nizu, ki so ga tudi dobile. Takrat so tudi one dvignile svoj
nivo igre, tako da so gledalci lahko
spremljali lepe točke. V končnici tega
niza so odbojkarice Svolleya naredile
nekaj napak, kar je bilo dovolj za znižanje rezultata na 1:2 v nizih.
Takrat so gledalci pričakovali, da
bodo domače odbojkarice nadaljevale v zmagovalnem naletu, a so jih
gostje kaj hitro ustavile. Natančneje,
to je storila najboljša posameznica
tekme Klavdija Klančnik, ki je sprožila več kot deset izvrstnih servisov in
je tako naredila veliko razliko. Kljub
želji in borbenosti je bil zaostanek
prevelik, da bi se lahko ptujske igralke približale in četrti niz se je zaključil
z 10:25 za Korošice.
Zmaga gostij je zaslužena, medtem ko Ptujčanke, pri katerih so s
svojim nastopom izstopale Lea Horvat, Alida Tomanič in Amadea Dežman (slednja je vstopila v igro med
tekmo na mesto centralne igralke),
tokrat niso prikazale svoje prave
igre, kar se je poznalo na končnem
rezultatu.

David Breznik

3. DOL – vzhod (ž)

Foto: Črtomir Goznik

V odličnem navijaškem vzdušju so domače odbojkarice odvzele niz
favoriziranim gostjam.

1. SLOVENSKA BISTRICA13 12 1
2. ČRNA
14 11 3
3. SVOLLEY
13 10 3
4. CELJE
14 9 5
5. BENEDIKT
13 8 5
6. ŽOK LJUTOMER II 14 6 8
7. ŽOK G.S.V. PTUJ 14 6 8
8. UNIFOREST PREBOLD13 4 9
9. DRAVOGRAD
14 1 13
10. MEŽICA
12 0 12

38:11
37:11
33:13
30:22
26:19
23:26
23:29
17:29
7:39
1:36

35
33
31
26
23
19
18
13
3
0

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

Šport, šolski šport

16

Olimpijske igre Peking 2022

Koronske igre za
Slovenijo sedma nebesa

V pomlad s
prevetreno ekipo

Do 6. kroga je ekipo vodil Damijan
Bezjak (1 zmaga, 2 remija, 3 porazi),
po treh zaporednih porazih (Cirkulane, Zreče, Videm) pa je prišlo do
zamenjave, vajeti je prevzel Gorazd
Šket. Ta je v naslednjih osmih krogih
z ekipo vknjižil štiri zmage ter po dva
remija in poraza.
Priprave na drugi del sezone so
Zavrčani začeli ob koncu januarja.
„Prvič smo se zbrali 27. 1. na skupni
večerji, naslednji dan pa smo začeli
delati na igrišču. Treniramo štirikrat
na teden, ob tem odigramo eno ali
dve tekmi. S prizadevnostjo igralcev
sem zadovoljen, kar se je pokazalo

tudi na dosedanjih pripravljalnih tekmah,“ je dejal Šket.

Pripravljalne tekme,
rezultati in spored:
Grad – Zavrč 1:1
Aluminij ml. – Zavrč 2:0
Drava – Zavrč 2:0
Ljutomer – Zavrč
Podvinci – Zavrč 26. 2.
Dravograd – Zavrč 5. 3.
Zavrčani bodo spomladi zaigrali z nekoliko prevetreno zasedbo.
„Res je, ekipo smo prevetrili, tako
da imam sedaj na razpolago 18

Foto: Črtomir Goznik

Gorazd Šket, trener NK Zavrč (v sredini)
igralcev in dva vratarja. K delu smo
priključili tudi dva perspektivna mladinca, to sta Rok Kelc in Rene Murkovič. Oba sta v preteklosti pokazala

največ v svoji selekciji, zato sta si prislužila uvrstitev v člansko ekipo,“ je
povedal Šket.

Jože Mohorič

Slovenska odprava se je na olimpijskih igrah v Pekingu podpisala
pod druge najuspešnejše igre v zgodovini države. S sedmimi kolajnami
je zaostala le za bero iz Sočija pred
osmimi leti, junaki letošnjih iger pa
so postali Urša Bogataj, Nika Križnar, Tim Mastnak, Gloria Kotnik, Žan
Kranjec ter obe skakalni četverici na
ekipnih tekmah.
Čeprav je Slovenija tokrat osvojila
kolajno manj od odprave v Sočiju, bi
bila po strogem razvrščanju držav na
spletni strani OI statistično pekinška
boljša, saj je osvojila srebrno odličje
več. Ta je pred osmimi leti osvojila po
dve zlati in srebrni ter štiri bronaste
kolajne.
Na uradni lestvici dobitnikov odličij namreč največ pomenijo zlate,
nato srebrne ter na koncu bronaste
kolajne in ne skupno število, a to je
zgolj malce drugačen oris izkupička. Soči namreč vseeno za dvomilijonsko Slovenijo ostaja merilo po
številu kolajn, Peking pa za njim ni
veliko zaostal z dvema zlatima, tremi srebrnimi ter dvema bronastima
kolajnama.

leslalomist sezone Marco Odermatt.
Švicar je vseeno z zadnjimi atomi
moči obdržal prednost, ki si jo je nabral po prvi vožnji, a tistih 19 stotink
Kranjca ni zmotilo. Po tekmi in obešeni kolajni okoli vratu je govoril o
tem, da se mu je na najpomembnejši
tekmi zadnjega obdobja vse sešlo
na najboljši možni način, potem ko
je pred štirimi leti v Pyeongchangu
končal na četrtem mestu.

Skakalni del odgovoren Gloria – zgodba za
filmsko platno
za 4 od 7 slovenskih
Čeprav so vse kolajne neprecenodličij
ljive, pa je ena še posebej ganila

NK Zavrč, prestopni rok
Odhodi: Žiga Domjan (Gorišnica), Kim Sambolec (Hajdina), Denis Nahberger (Videm),
Uroš Krajnc, Rok Jazbec, Maus
Demiri, Rok Žganjar, Tadej
Stiplošek
Prihodi: Niko Drevenšek
(Drava), Lan Šket (Drava, mladina), Patrik Mihalič (Nedeljanec, Hrvaška), Rok Zorko
(Strass, Avstrija)

stran 16

torek z 22. februarja 2022

Nogomet z NK Zavrč

Nogometaši Zavrča se
pod vodstvom trenerja
Gorazda Šketa pripravljajo
na spomladanski del
prvenstva v vzhodni skupini
3. lige. V jesenskem delu
so kot novinci kazali dobre
predstave, ki so jih uvrstile
v sredino lestvice – zasedajo
7. mesto z 19 osvojenimi
točkami.

COLOR CMYK

Foto: Črtomir Goznik

Nogometaši Zavrča so se v prijateljski tekmi z Dravo predstavili v dobri luči.

Šolski šport z Namizni tenis

Cirkovčani odnesli večino odličij
Pretekli teden se je v dvorani Mladika na Ptuju pod organizacijsko taktirko Zavoda za šport Ptuj in izvedbo
NTK Ptuj odvilo območno tekmovanje v namiznem tenisu za učence in
učenke osnovnih šol. Skupno je nastopilo nekaj več kot 20 igralcev in
igralk, najuspešnejši pa so bili predstavniki OŠ Cirkovce, ki so to potrdili
tudi z ekipnim zmagoslavjem.

Rezultati:

Foto: Črtomir Goznik

Najboljša trojica v absolutni kategoriji pri fantih

- kategorija A (posamezno učenci
absolutna kategorija; vsi igralci od 1.
do 9. razreda):
1. Aleks Koren (OŠ Cirkovce)
2. Lovro Lešnik (OŠ Cirkovce)
3. Vitan Plajnšek (OŠ Cirkovce)
4. Jan Širec (OŠ Cirkovce)
- kategorija A1 (posamezno učenke absolutna kategorija; vse igralke
od 1. do 9. razreda):
1. Kiara Šegula (OŠ Mladika)
2. Sara Erhatič (OŠ Cirkovce)
- kategorija B (posamezno učenci,
od 1. do 5. razreda):

1. Tai Širec (OŠ Cirkovce)
2. Jakob Plajnšek (OŠ Cirkovce)
3. Urh Novak (OŠ Cirkovce)
- kategorija B1 (posamezno učenke, od 1. do 5. razreda):
1. Alja Krajnc (OŠ Ljudski vrt)
2. Neli Koren (OŠ Cirkovce)
3. Neža Potočnik (OŠ Cirkovce)
- kategorija C (posamezno učenci,
od 6. do 9. razreda):
1. Gašper Papotnik (OŠ Laporje)
2. Tai Primc (OŠ Ljudski vrt)
3. Marko Tomčič (OŠ Hajdina)
4. Luka Marovt (OŠ Kajetana Kovača Poljčane)
- kategorija C1 (posamezno učenke, od 6. do 9. razreda):
1. Julija Stupan (OŠ Gustava Šiliha
Laporje)
2. Ana Celan (OŠ Gustava Šiliha
Laporje)
3. Lara Marzidovšek (OŠ Kajetana
Kovača Poljčane)
4. Julija Vrbek (OŠ Kajetana Kovača Poljčane)
Ekipno:
1. OŠ Cirkovce
2. OŠ Gustava Šiliha Laporje
3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane

UR

Večji del sedmih kosov žlahtne prtljage so na letalo odnesli skakalci in
skakalke. Predvsem varovanke glavnega trenerja Zorana Zupančiča so
bile v prvih dneh iger izjemne. Urša
Bogataj je prvo zmago (svetovni pokal in velika tekmovanja) osvojila na
najpomembnejši tekmi v karieri ter
se povzpela na najvišjo stopničko.
Skupaj z njo pa je na tretji stopnički
stala tudi njena 'cimra' Nika Križnar.
Prvič v zgodovini je tako Slovenija
na eni olimpijski preizkušnji osvojila
dve kolajni, potem ko so slovenske
skakalke na posamični tekmi odlično
izkoristile odsotnost letos najboljše
skakalke Avstrijke Marite Kramer.
Na mešani ekipni tekmi pa bi lahko
dejali, da je slovenska četverica izkoristila diskvalifikacije tekmecev.
A to ne bi držalo oz. ne bi bilo pravično, saj bi po seštevkih točk Urša
Bogataj, Nika Križnar, Peter Prevc in
Timi Zajc zanesljivo slavili, četudi bi
kontrolorji opreme v Zhangjiakouju
Nemki Katharini Althaus, Japonki
Sari Takanashi in preostalim diskvalificiranim dekletom pustili skakati s
preširokimi dresi.
Četrto skakalno medaljo so si priborili skakalci na ekipni tekmi. To je
bil obliž na rane z obeh posamičnih
tekem, ko sta medaljo zgrešila četrtouvrščeni Peter Prevc za pol točke
na srednji skakalnici ter na koncu
šesti Timi Zajc na veliki, potem ko je
prvo serijo končal na tretjem mestu.
Na ekipni tekmi so Zajca, Lovra
Kosa ter Petra in Ceneta Prevca za
8,3 točke ugnali Avstrijci, a v zahtevnih razmerah so vsi pokazali zelo
dobre skoke in si trdo prigarali kot
zlato sijoče srebro, kot se je izrazil
glavni trener Robert Hrgota.

Žan Kranjec skorajda
ugnal tudi Odermatta

Foto: Črtomir Goznik

V kategoriji C (učenci od 6. do 9. razreda) so prva tri mesta zasedli
učenci iz treh različnih šol.

Foto: Črtomir Goznik

Najboljša trojica v kategoriji B1 (učenke do 5. razreda)

Za manjše presenečenje – ne, če
bi vprašali odgovornega za tehnične
discipline Klemna Berganta –, je s
srebrno kolajno poskrbel tudi v zadnjih letih najboljši slovenski smučar
Žan Kranjec. Devetindvajsetletnik
se je v zadnjih sezonah nekoliko bolj
mučil ter malce padel v formi glede
na izide iz najboljših sezon, to zimo
pa je edinkrat zablestel ravno na oktobrskem uvodu v Söldnu, ko je bil
tretji.
V Yanqingu ni bil med glavnimi favoriti, bil pa je v krogu tistih, ki bi lahko pripravili presenečenje. In ga je s
sijajno drugo vožnjo, v kateri mu ni
mogel parirati niti daleč najboljši ve-

slovensko javnost. Zgodba za dobro počutje je prišla s skrivnostnega
vrta, kot na OI imenujejo center za
deskanje na snegu Genting. Tam je
Gloria Kotnik spisala nepredstavljivo
športno pravljico, ko si je zagotovila
tretje mesto ter bron v paralelnem
veleslalomu.
Na igre je odpotovala kot naknadno dodana športnica na seznam
olimpijcev, se tam skozi šivankino
uho iz kvalifikacij prebila v izločilne
boje, ter nato tam vzela medaljo,
za katero se je odrekla marsičemu v
zahtevnih zadnjih dveh sezonah. Čustveno je opravila vsak intervju tako
po kvalifikacijah kot po osvojeni kolajni, slovenska javnost pa je jokala z
njo, ko je odkrito spregovorila o vseh
težavah, ki so jo pestile.
Tudi Tim Mastnak je z novim, bolj
samozavestnim pristopom vzel,
kar si je zaslužil. V finalu je bil celo
na poti do zlate kolajne, a mu je na
koncu to s sijajnim zaključkom preprečil avstrijski veteran Benjamin
Karl. Nekdanji smučar iz Celja je po
podelitvi kolajn govoril o ponosu, ki
ga čuti ob izjemnem uspehu, medaljo pa posvetil vsem, ki so ga na poti
podpirali. Slovenija pa je s kolajnama
Kotnikove in Mastnaka nadaljevala
uspešen niz treh zaporednih iger z
deskarsko kolajno, ki ga je v Sočiju z
dvema začel Žan Košir.
Poleg sedmih kolajn so slovenski športniki na OI dosegli še enajst
uvrstitev med najboljših deset, pri
čemer je največ solz za peto mesto
v slalomu potočila Andreja Slokar, ki
ji je napaka v zadnji vertikali odnesla
celo zlato kolajno. V boju za kolajno
pa sta malenkost prekratki ostali še
petouvrščena Ema Klinec na srednji
skakalnici ter sedmouvrščena Meta
Hrovat, ki je v veleslalomu po prvi
vožnji zasedala četrto mesto.

sta

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 17

Ljudje in dogodki

torek z 22. februarja 2022

17

Markovci z Bogata zbirka etnološke dediščine

Sv. Andraž z Igrišče dobiva novo podobo

Nadeni si korantijo in poskoči!

Namesto umetne mase asfalt

Predpustni čas je prav gotovo eden izmed primernejših za obisk etnološke zbirke pustnih šeg in navad ter tradicionalnih
pustnih likov. Slednja je bila pred osmimi leti postavljena v občinski stavbi v Markovcih. Zasnoval in postavil jo je domačin Matjaž Mlinarič, sicer etnolog in kulturni antropolog ter član Etnološkega društva Markovci. Z veseljem se je odzval
prošnji, da me pobliže seznani z vsebino zbirke, predvsem pa me je zanimalo, kaj dejansko pomeni njena vizualizacija.
Ogled sva začela pri najbolj
poznanem pustnem liku teh krajev – to je seveda korant, ki te
pozdravi že takoj ob vhodu v lepo
urejen razstavni prostor občinske
mansarde. Matjaž mi pojasni, da
gre za novejšega koranta, ki ga
vsi dobro poznajo. Nekaj metrov
naprej pa lahko obiskovalci vidijo
prav takega koranta, kot je opisan
v župnijski kroniki župnije sv. Marko niže Ptuja iz konca 19. stoletja:
»Ta korantova oprava je narejena
iz zajčjega ali ovčjega kožuha, maska je bolj strašljiva, namesto petih
zvoncev pa je okoli pasu samo en.«
Vprašam, zakaj samo en. Ob tem
se Matjaž zasmeji in mi pojasni, da
se tudi za novejšo masko koranta
ne ve, zakaj »ruži« ravno s petimi
zvonci.
Najin ogled nadaljujeva pri oračih, ki že od nekdaj veljajo za eno
izmed najbolj priljubljenih pustnih mask na našem območju, saj
s svojim prihodom na domačijo
prinesejo upanje za dobro letino.
Zaradi prostorskih omejitev si je
mogoče ogledati le dva tipična lika
(orač in pobirač), ki sta del skupine
oračev. V okviru razstave se lahko
obiskovalec seznani s tipično oblačilno kulturno pustnih likov v teh
krajih. Pobirač je na primer oblečen v raševinasto obleko z masko
na obrazu.

V Markovcih še vedno
najbolj priljubljene
tradicionalne maske
Naslednja maska, ki je v živo precej divja, nagajiva ter brca in straši
vse okoli sebe, je rusa. Matjaž ob
tem poudari, da melike niso mogli
postaviti zraven, saj je prevelika za
razstavni prostor (tudi do tri metre). Ti dve maski na domača dvorišča prinašata predvsem zdravje

štirinožnim živalim (konji, krave).
Tudi na plešočega medveda niso
pozabili, ki ima obleko izdelano
iz žaklovine, na glavi pa živalske
dlake; spremljajo ga pobirači in
gonjači. »To je starejša varianta te
pustne maske, in to niso tisti, precej nagajivi, »raši« medoti, v katere
se večinoma oblečejo fantje iz Zabovcev, Bukovcev in Nove vasi,« je
pojasnil moj vodič po razstavi in mi
nato povedal še, da se vaščani Zabovcev in Markovcev ob fašenku v
veliki večini maskirajo izključno v
tradicionalne pustne like.
Med skupinskimi maskami jekopaja – gre bolj za ritual, in sicer, če
v času pred fašenkom v vasi ni bilo
poroke, se ob slednjem vlači leseno korito oz. »kopaja«, v kateri je
ženska ali moška lutka. To je odvisno od tega, ali se v vasi ni poročil
noben fant ali nobeno dekle. Eden
izmed pustnih likov, katerega
glavna naloga je, da nasmeji ljudi,
je bozjak. Ta prodajalec skuša na
šaljiv način prodati staro, ponavadi neuporabno kramo. Otroci se
lahko šemijo izključno v piceke ali
vile. »Kopijaša sva pustila čisto za
konec z namenom, saj to ni pustna maska, ampak sodi na poroke.
Ker pa so bile slednje na mastno
nedeljo, so kopjaši postali tudi del
bogate pustne tradicije. Že vrsto
let so celo na čelu sprevodov.«
Nad nama je nato prelepo pisano
okrasje, ki je sprva bilo na porokah,
danes pa t. i. duhi v pustnem času
krasijo markovska dvorišča in vasi.

Foto: arhiv občine

Preplastitev vitomarškega igrišča z umetno maso bi bila prijaznejša
do športnikov, z asfaltom pa bo vzdržljivejša in primernejša za širšo
uporabo.
Začela se je namreč težko pričakovana celovita rekonstrukcija igrišča, ki ga bodo preplastili, nato pa na vsaki strani razširili za 2,5 metra
in obdali z atletsko stezo za tek in skok v daljino. Zadnji dve leti, odkar
teče projekt Športni park Vitomarci, je bilo tam živahno, v tem času je
bilo tudi že marsikaj storjenega.

Neuspešni na razpisu
Ob OŠ so postavili rusko kegljišče, street workout opremo in nova
igrala za otroke. Športno igrišče je dobilo novo zaščitno ograjo, tribune za gledalce, nove reflektorje, nogometne gole, klopi za trenerje
in rezervne igralce ter košarkarske koše za ulično košarko pa tudi
kontejner za garderobe in omare za shranjevanje športnih pripomočkov. Občini Sveti Andraž pa se načrti v zvezi s prenovo športnega igrišča pri podružnični osnovni šoli v Vitomarcih niso izšli tako, kot si je
vodstvo želelo. Na razpisu Fundacije za šport v letih 2021, 2022 in 2023
namreč niso bili uspešni, zato bodo morali denar za celotno obnovo
igrišča zagotoviti iz občinskega proračuna. Zato so nekoliko spremenili tudi investicijsko dokumentacijo.

Foto: EK

Etnolog in kulturni antropolog Matjaž Mlinarič me je popeljal po zanimivi
etnološki zbirki tradicionalnih pustnih likov.

Skoči in »zruži« kot
korant
V drugem delu razstave je t. i.
vizualizacija oz. nadgradnja stalne
zbirke etnološke dediščine v Markovcih, ki se je zgodila v lanskem
letu. Na velikem LCD-zaslonu je

Foto: EK

»Pomembno je, da imamo v srcu korantove dežele stalno zbirke
etnološke dediščine, saj smo glede na število tradicionalnih pustnih
likov slovenski unikum. Obiskovalci, ki pridejo k nam, lahko na
ta način izvedo več o šegah in navadah, pomembna pa je tudi z
izobraževalnega vidika. Pri nas se sicer za tradicijo maskiranja
ni treba bati, saj so otroci že od malih nog vključeni v priprave
na fašenk. Vse tja do pustne sobote se bo po domačih dvoriščih
pokalo z biči in »ružlo« z zvonci po vasi, tudi starejši ljudje živijo s
praznikom, vsi smo v nekem veselju in pričakovanju fašenka,« je
povedal etnolog in kulturni antropolog Matjaž Mlinarič.

Foto: EK

Primernejši za širšo uporabo
Mnenja, kako se lotiti obnove dotrajanega igrišča, natančneje s čim
ga preplastiti, so se kresala že od vsega začetka. Zlasti športniki so
navijali, da bi bila talna podlaga oblečena v umetno maso, in sicer z
argumentom, da je ta prijaznejša zanje, drugi pa so se zavzemali, da
igrišče ponovno asfaltirajo, saj je takšnega mogoče uporabiti tudi za
druge dogodke, ne le športne, na primer za kulturne prireditve, koncerte ali kino na prostem, pa še vzdržljivejši je od umetne mase. Ne
nazadnje je to edino igrišče v občini, ki je namenjeno širšem krogu
občanov; poleg športnikov in rekreativcev ga namreč uporabljajo še
šolarji in malčki iz vrtca. Umetna masa tudi ni primerna za vožnjo s
kolesi, igrišče pa šola uporablja za kolesarske izpite.
Za umetno maso in proti njej oziroma asfaltu je debata tekla tudi
med svetniki, prevladal je predlog, ki je bil v prid športnikom, da bo
torej igrišče preoblečeno v mehkejšo umetno maso. Ker pa Občina ni
pridobila sofinanciranja projekta od Fundacije za šport, je na koncu
padla odločitev, da bo igrišče vendarle prekrito z asfaltom in tako na
voljo za vse vrste dogodkov.
Senka Dreu

Na velikem ekranu si lahko obiskovalci ogledajo markovški fašenk, ki vsako leto poteka na pustno soboto.

Pomen stalne etnološke zbirke v Markovcih

Korant iz konca 19. stoletja, ki nikoli ne zapušča Markovcev.

Andraški športniki do nadaljnjega ne morejo uporabljati
športnega igrišča v Vitomarcih, saj so ga namesto njih zasedli delovni stroji.

prikazan eden izmed fašenkov v
preteklih letih. Obiskovalci imajo
na ta način možnost na veliko bolj
pristen način spoznati pustne običaje in tradicionalne pustne like,
tudi izven sezone pusta. Njihovi
podrobnejši opisi so s plakatov
preneseni na ekran. Z enostavnimi
kliki na gumb klikneš na ime tiste
maske, o kateri bi rad izvedel več
zanimivosti.
Najzabavnejši del, pa je prav gotovo ta, da si lahko s pomočjo ekrana nadeneš korantijo in vsaj delno
začutiš gibanje koranta. Aplikacija
te najprej nagovori, da si nadeni
opravo in pri tem seveda pazi na
vrstni red – najprej gamaše, nato

čevlji, kožuh, zvonci, ježevka, kapa.
Nato ti aplikacija predlaga: »Zdaj pa
naredi še kakšen poskok.« Takrat
se zaslišijo korantovi zvonci, korant na ekranu pa sledi gibanju tvojega telesa. Vizualizacija omogoča
doživetje korantovega skoka s
pomočjo senzorja, ki zaznava gibanje posameznika. Z Matjažem sva
ugotovila, da je to precej zabavno
početje, ne samo za otroke, ampak
tudi za tiste nekoliko starejše obiskovalce. »Seveda pa se to ne more
primerjati s tem, ko si dejansko nadeneš korantijo, zvonce in ‹letiš› z
ostalimi koranti po vasi. To je neopisljiv, zares demonski, občutek.«
Estera Korošec

Ptuj z Pred zimskimi počitnicami

V zdraviliščih večinoma zasedeni
V zdraviliščih beležijo veliko zanimanje za počitnikovanje
med prihajajočimi zimskimi počitnicami. Večini se obeta
nekoliko višja zasedenost kot v času jesenskih počitnic. Gostje so tudi tokrat predvsem slovenski, so povedali v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Foto: ČG

V času zimskih počitnic je zasedenost v dveh termah in zdravilišču
skupine Sava Hotels & Resorts – Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci – primerljiva z lanskimi krompirjevimi
počitnicami, saj trenutno beležijo približno 70-odstotno zasedenost.
Glede na kratkoročnost rezervacij v zadnjem času pa pričakujejo še
nadaljnjo rast zasedenosti. Največ tujih gostov k njim prihaja iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Italije.
Tudi v Termah Dobrna se v vseh njihovih nastanitvenih objektih
– v Hotelu Vita, Vili Higiea, Hotelu Park, Boutique Hotelu Dobrna in
apartmajih Spa Suite Dobrna obeta več kot 70-odstotna zasedenost.
V poslovnih enotah Term Krka v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter
Strunjanu je za šolske počitnice še nekaj prostih sob. V Thermani Laško so po prvi oceni zasedeni približno 85-odstotno.
Sta

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Na sceni

18

stran 18
torek z 22. februarja 2022

Skrinja domačih viž — Ansambel Gregorji

Ansambel večglasnega petja in večglasja
Ansambel Gregorji je uveljavljen in eden najkakovostnejših
narodno-zabavnih ansamblov.
Njegova pot na slovenski narodno-zabavni sceni se je začela
leta 1996 kot Ansambel Grega
Avsenika. Ustanovil in vodil ga
je nekaj časa Gregor Avsenik, s
katerim ansambel sodeluje tudi
še danes. Po njegovem odhodu,
so preostali člani ansambla nadaljevali glasbeno pot pod imenom
ansambel Gregorji. Tako so jih
sicer poslušalci imenovali že takrat zaradi Gregorja Avsenika, je v
imenu ansambla povedal Klemen
Repe.
V začetnem obdobju so se uspešno predstavili na več festivalih,
dvakrat so bili tudi najboljši ansambel po mnenju strokovne žirije na festivalu Slovenska polka in
valček. Prvič že leta 2000, ko so
postali najboljši ansambel festivala po mnenju strokovne komisije.
Leta 2001 so osvojili Zlati smeh
na koroškem narodno-zabavnem
festivalu, kjer so bili nominirani
za najboljši album v kategoriji
narodno-zabavne glasbe. Njihova
skladba Kaj bi vam pravil je leta

2004 na festivalu Slovenska polka in valček prejela nagrado za
najboljšo skladbo festivala v tem
letu. Na Festivalu narečnih viž v
Škofji Loki pa so leta 2011 prejeli
nagrado Škofje Loke in nagrado
za najprikupnejši nastop festivala.
Ne nastopajo pa samo na različnih prireditvah, dobro se ujamejo
tudi z godalnim in simfoničnim
orkestrom. Redno gostujejo tudi
v glasbenih oddajah. Na repertoarju, ki je zelo raznolik, imajo okrog 100 narodno-zabavnih in narodnih ter več kot 100 zabavnih
skladb. Odlikuje jih večglasno
petje, pri zabavni glasbi pa tudi
večglasje pihal in trobil (klarinet,
saksofon, trobenta in pozavna).
Večina članov je poklicnih glasbenikov, ki igrajo v simfoničnem
orkestru RTV Slovenija, Big Bandu RTV Slovenija in Orkestru
Slovenske vojske. Svoje znanje pa
uspešno prenašajo tudi na učence
več glasbenih šol v Sloveniji. Kot
je v imenu ansambla Gregorji povedal Klemen Repe, na njihovih
nastopih ni nikoli dolgčas, saj
znajo vzpostaviti stik z občinstvom. Zelo so veseli, če lahko s

Foto: zasebni arhiv

svojo glasbo zabavajo in razveseljujejo občinstvo. Janez Benko,
Matej Rihter, Klemen Repe, Tomaž Cilenšek, Uroš Primožič in
Barbara Leben – Barb, ki se je
ansamblu pridružila leta 2011, so
veseli vsakega povabila za igranje,
saj si življenja brez glasbe ne znajo predstavljati. Pevka Barbara pa
je pred kratkim ustanovila novi
band Barb band, ki jo sestavljajo
sama znana glasbena imena.
Vsi pa komaj čakajo na nastope po koronskem obdobju, da se
bodo lahko ponovno v živo družili z občinstvom in jih razveseljevali. V zadnjih dveh letih je bilo
tega pristnega stika zelo malo. Od
festivalov jih letos čaka nastop na
Avsenikovem festivalu konec avgusta, je povedal Klemen Repe.
V vseh letih so Gregorji posneli pet zgoščenk z lastnimi skladbami (Šrangajmo 2000), Kaj bi
vam pravil (2004), Gregorji live
1 (2005), Gregorji live 2 (2009)
in Cajt je v vuržah (2012) ter dve
zgoščenki (v živo) z uspešnicami
Ansambla bratov Avsenik.
MG

Ansambel Gregorji

Ptuj z Pogovor s p. Milanom Kosom, novim provincialnim ministrom

Slovenija z Javna dražba Finančne uprave

Solidarna in pravična družba je naš ideal

Po kolo, puder ali pivo kar na Furs

P. Milan Kos začenja še eno obdobje provincialnega ministra. To delo je v preteklih mandatih že dodobra spoznal,
a je kljub temu izziv. Novo ministrovanje prevzema v zelo turbulentnih časih, ne samo zaradi zdravstvene krize,
temveč tudi svojevrstne družbene krize, ki se je v obdobju koronavirusa še poglobila. Zdi se, da ni več nobenih
vrednot, spoštovanja, da so svet preželi sami negativizmi. Kako se sploh v tem času veseliti življenja in vsega, kar
to prinaša? Kakšni so njegovi občutki v tem trenutku in kaj želi sporočiti ljudem?
„Virus še naprej povzroča globoke rane in snema krinko našim
fizičnim, socialnim in duhovnim
ranljivostim. Do golega je slekel veliko neenakost, ki vlada med nami:
neenakost v priložnostih, v dostopu do zdravstva, tehnologije,
izobraževanja itd. Te nepravičnosti
niso naravne. To med nami povzroča izgubo upanja ter povečuje negotovost in tesnobo. Da bi prišli
iz pandemije, ni dovolj najti samo
zdravilo za koronavirus, kar je
pomembno, ampak tudi za velike
človeške in družbenoekonomske
viruse. Ne smemo jih skrivati, da
se ne bi videli. In zagotovo ne moremo pričakovati, da bi ekonomski
model, ki je osnova neenakega in
netrajnostnega razvoja, rešil naše
probleme. Nujno moramo delati
vsi in na vseh področjih v smeri
velikodušnosti in ne brezbrižnosti. Naprej moramo iti z nežnostjo.
Solidarna in pravična družba je
naš ideal. Družba soudeležbe, kjer
bomo gledali prav na vse in tudi
vse upoštevali. Družba, v kateri
bomo spoštovali raznolikost, bo
mnogo bolj odporna na kakršnokoli vrsto virusa. Preprosto povedano: najprej moramo biti ljudje.
Torej drug drugega sprejemati in si
med seboj pomagati.“
Katere so vaše prednostne naloge v novem mandatu?
„Virus in to izredno stanje je na
različne načine ranilo tudi naša

Foto: Črtomir Goznik

P. Milan Kos, novi provincialni minister: „Ne samo naša slovenska minoritska provinca, ampak Cerkev v Sloveniji kakor tudi v Evropi se srečuje s
pomanjkanjem duhovnikov, redovnikov in redovnic.“
bratstva in posamezne brate. V
smislu tega želim brate minorite vzpodbujati in animirati, da bi
ponovno z navdušenjem in gorečnostjo kot Frančiškovi bratje
sledili Jezusovim korakom v skrbi
za revne v najširšem pomenu.
Pomeni, da bi najprej sami živeli
preprosto in skromno po vzoru
sv. Frančiška Asiškega. Nato pa
z vso ponižnostjo in gorečnostjo
oznanjali božje kraljestvo. Torej lju-

dem z zgledom in besedo prinašali
evangeljske vrednote, za katere si
je smiselno tudi v tem težkem času
prizadevati.“
Kaj ste še posebej poudarili, izpostavili na letošnjem kapitlju?
„Ena izmed pomembnih in
izstopajočih vsebin je bila tudi:
duhovni poklici. Ne samo naša
slovenska minoritska provinca,
ampak Cerkev v Sloveniji kakor

tudi v Evropi se srečuje s pomanjkanjem duhovnikov, redovnikov
in redovnic. Število minoritov v
naši provinci je vedno manjše in
tudi starost se povečuje. Število
samostanov in župnij pa ostaja
ali bolje rečeno se celo povečuje.
Hkrati se srečujemo tudi z novimi
izzivi današnjega časa, na katere bi
bilo nujno odgovoriti: skrb za uboge, duhovno spremljanje, priprava
odraslih na prejem zakramentov.
Ali smo sposobni živeti dosledno
naš način življenja po evangeliju,
ki bo nagovoril mlade v današnjem
času? Očitno naš način življenja, ki
želi biti čim bolj podoben življenju
ljudem v svetu, ne nagovarja in ni
izziv za mlade. Mladi si želijo drugačnosti in celo strogosti, kar se
nam zdi morda čudno. Vendar očitno velja, ker imajo strogi redovi
več poklicev.
Naše življenje je torej tisto, ki bo
nagovarjalo mlade, da se bodo za
ta način življenja odločali v večjem
številu.“
Kakšna pa so vaša pričakovanja
glede lokalnega okolja v novem
mandatu?
„Pričakujem, da bomo nadaljevali dosedanje lepo sodelovanje in
zastavili skupne moči še na mnogih novih področjih, ki bodo v dobro vseh ljudi. Da bo življenje vseh
nas na ptujskem območju še bolj
kakovostno.“
MG

Finančna uprava je na spletni strani izdala vabilo »k dajanju
pisnih ponudb za najdene stvari«.

Foto: FURS

Na nove lastnike čaka kar 136 artiklov – najštevilnejša so kolesa, ki
so povečini slabše ohranjena, zato je temu primerno njihova vrednost
nizko ocenjena; nekaj je torb z različno vsebino, na voljo so tudi nakit,
oblačila, orodje, glasbila, motorno kolo, steklenice piva znamke Heineken in … revolver ter dve pištoli. Vrednost prvega, signalnega, je
pet evrov, pištoli pa sta kovinski imitaciji – ena je vredna ravno toliko,
druga pa pičli evro.
A pozor! Blago se prodaja le kot komplet v celoti ...
JP

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

stran 19

Nasveti

torek z 22. februarja 2022

19

Zeleni nasveti

Pravni nasvet

Kako kupovati semena vrtnin
Zadnjič smo govorili o tem, kaj je kakovost semena. Upam, da si boste zapomnili, da ni vse samo v kaljivosti, da
so še drugi kriteriji. Sami se boste morali odločiti, kaj vam je najpomembnejše.
Seme si seveda lahko pridelate
sami, a prav vsega je skoraj nemogoče pravilno in kakovostno
narediti doma. Že zgoraj pa sem
napisala, da mora biti kakovostno
seme tudi dobro pridelano. Zato
ste prisiljeni večji del semena kupovati. Pri nakupu semena pa bodite
pozorni na sledeče.

V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na
dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo
(lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja).
Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet.
Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti
za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so
brezplačni.

Neizplačilo plač – odpoved
delavca

Kako torej kupujemo
seme v trgovini?
Najprej poskrbite, da boste imeli
doma čim manj starega semena.
Doma ga težko hranite pravilno in
najbolje je vsako leto kupiti novega. Pomembno je, da kupite samo
toliko semena, kot ga potrebujete
na prvem mestu, na drugem mestu pa, da pogledate in preberete
nekatere podatke na semenskih
vrečicah.
Pred nakupom najprej pospravite predale s semenom in obdržite
samo tisto seme, za katerega ste
gotovi, da bo še ustrezno kalilo,
lahko naredite tudi domač kalilni
test. Potem naredite načrt sajenja,
kolobar in po izkušnjah naredite
seznam, koliko katerega semena
po vrstah in sortah potrebujete.
Ne kupujte večjih vrečic, ker so
cenejše. Bolje je več malih. Vrečice
so namreč iz materiala, ki v največji
možni meri varuje seme pred klimatskimi dejavniki, da se kaljivost
ohranja. Ko vrečico odpremo, je
ta zaščita končana. Najbolje je, da
vedno posejemo vse seme v vrečici.
Ko imate pospravljene predale
in narejen kolobar, načrt setev za
tekoče leto, si napišite na listek,
koliko semena pravzaprav potrebujete. Takšen seznam je najlažje
narediti tako, da shranite vse posejane vrečice v posebno škatlo.
Na njo napišite letnico, tako imate
dokaj na lahek način vse potrebne
podatke. Vrečice je treba pred nakupom samo prešteti. Seveda boste pogledali, ali je bilo v letu 2021
česa preveč, ali vam katera sorta
ni odgovarjala, odšteli še seme, ki
ga še imate, potem imate seznam
narejen.
Bodite vseeno pozorni, koliko
semena je v kateri vrečici. Nekje na
njej je žig, tam je napisana količina
semena. Potem samo po spominu

COLOR CMYK

Delodajalec mi ne izplačuje plač ali pa mi jih izplačuje neredno, zato sem si našel zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Kako podam odpoved pogodbe o zaposlitvi?
V vašem primeru imate možnost podati redno ali izredno odpoved ali skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V
vseh primerih mora biti odpoved oziroma sporazum pisen, vsebina
pa se razlikuje.
Foto: Miša Pušenjak

Kalilini test - fižol
seznam dopolnite ali spremenite
tako, da dodate kakšno seme, ker
je na primer peteršilja ali zelene v
prejšnjem letu zmanjkalo, ali pa
zmanjšate število vrečic solate,
ker vam je veliko pobegnilo v cvet,
saj ste je sejali preveč. Bodite pozorni tudi na sorte, ne samo vrste
vrtnin. Saj ste prebrali zadnjič,
sorta je zelo pomembna, saj nam
daje informacije o sami vrtnini,
kakšen okus ima, kar je na koncu
tudi najpomembnejše, kako velika
bo zrasla, ali gre za sorto (solate
na primer), ki jo sejemo poleti ali
samo spomladi in jeseni, kakšne
barve je … Šele potem pojdite s
tem seznamom v specializirano
trgovino s semenom in kupite večino semena s seznama.
V trgovini pa kupujte seme z
očali, če jih potrebujete. Slikica na
vrečici ni informacija o sami sorti,
pogosto se zmotimo tudi v vrsti

vrtnine. Najpogostejša zamenjava
sta pastinak in peteršilj ali prezimni
radič (Verona) in letni radič (Palla Rossa). Številke ob sorti (Palla
rossa 1, 2 5) pomenijo zgodnost
same sorte. Nižja kot je številka,
zgodnejša bo rastlina. Poiščite žig
na vrečici in tam skušajte najti podatek o kaljivosti, predvsem pa o
starosti semena. Tega sicer ne boste našli neposredno, ker ni obveze
po zakonodaji. Boste pa lahko razbrali iz tega, kako dolgo naj bi bilo
seme kaljivo. Običajno je ta dolžina
3 leta, torej če je seme uporabno
samo do leta 2022, potem gre za
staro seme. Jaz ga ne bi kupila.
Za konec pa še naslednje: seme
ne dajajte v vrečke skupaj s trdimi
predmeti, kot so kozarci, steklenice in podobno, v avtomobilu ne
na police, kjer bo po njem peklo
sonce, prav tako pa ga tudi doma
shranite v hladen, temen in suh

Foto: Miša Pušenjak

Taka kaljivost lahko že kaže na težave pri vzniku na prostem.

prostor. Kuhinje, kopalnice, garaže
niso najprimernejše.
Zdaj ste naredili polovico posla,
da bo kaljivost semena ustrezna.

Kako narediti domač
kalilni test
Domač kalilni test naredimo dokaj enostavno. Sama bi vse seme,
starejše od 3 leta, preverila zdaj. Je
še povsem dovolj časa. Posebej pa
zagotovo preverite seme korenčka, peteršilja, zelene, pora, čebule,
cvetlic in zelišč. Ta semena so namreč najbolj kritična in jim staranje
najbolj jemlje kaljivost.
Preprosto vzamemo papirnato
brisačo za brisanje rok. Vzamemo
4 do 5 lističev, jih zložimo skupaj in
zmočimo pod tekočo vodo. Voda
mora odteči. Nato damo mokre
brisače na ustrezen pladenj, najbolje krožnik. Za debelejše seme,
kot so fižol, grah, pesa …, brisačo
nagubamo. Seme položimo med
gube ali kar tako na mokro brisačo.
V tem primeru ni smiselno semenk
prešteti, a vsaj 10 jih mora biti za
ustrezen vtis. Vse skupaj zavijte v
prozorno folijo in dajte na toplo
in svetlo. Opazujte, kaj se dogaja.
Seme je kaljivo, ko vidite dobro
razvito korenino in liste. Če seme
kali enakomerno, istočasno, je še
vedno odlične kakovosti. Če se na
semenu pojavljajo različne prevleke, je na semenu toliko bolezni, da
setev ni smiselna. Če seme kali različno, tudi teden ali več dni razlike,
ga sama ne bi sejala. Če ni nujno.
Tako seme namreč v slabih razmerah tudi tako kali in v bistvu na
dan pride samo seme, ki je tudi v
testu kalilo najprej. Upam, da bodo
tudi semenarji ugotovili, da vsako
seme ni primerno za prodajo, tudi
za vrtičkarje ne.

Kaj lahko že sejemo

Foto: Miša Pušenjak

Kaljenje je dobro, ko vidimo koreninico in liste.

Sama bi na prosto posejala
samo grah in bob. Obe vrtnini bi
pred setvijo čez noč namočila, po
setvi pa prekrila z dvojno agrokopreno ali še bolje, s tunelom. V
rastlinjak pa bi sejala tudi redkvico, solato, rukolo, azijske listnate
rastline, zimski portulak (tolščak),
motovilec, špinačo, peteršilj in korenček. Danes nisem veliko govorila o krompirju, a tudi za nakaljevanje krompirja je še prezgodaj.
Miša Pušenjak

Foto: Pravni nasvet

Redne odpovedi vam ni treba obrazložiti. V primeru redne odpovedi ste dolžni delati do poteka odpovednega roka (določen v
zakonu, pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi), razen če se z
delodajalcem dogovorite o skrajšanju odpovednega roka. Sklenitev
sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi predvideva, da se z
njim strinja tudi delodajalec. V sporazumu se dogovorite o datumu
prenehanja delovnega razmerja. V primeru redne odpovedi in sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nimate pravic
iz naslova brezposelnosti, prav tako nimate pravice do odpravnine.
Iz vašega vprašanja izhaja, da delodajalec krši obveznost glede
izplačila plače. V tem primeru lahko podate tudi izredno odpoved,
če so izpolnjeni zakonski pogoji. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so med drugim naslednji: če vam delodajalec ni
izplačeval plače vsaj dva meseca ali vam delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko
oziroma pogodbeno dogovorjenem roku ali če tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za
socialno varnost. Nadaljnji pogoj za izredno odpoved pogodbe o
zaposlitvi je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh
pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do
izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je
sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Razlika med redno in izredno odpovedjo je, da pri izredni odpovedi ohranite pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, prav tako vam pripada odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Odpravnina
je odvisna od vaše povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih
pred odpovedjo in od trajanja zaposlitve pri delodajalcu.
Za razliko od redne odpovedi je treba izredno odpoved obrazložiti in upoštevati postopkovna pravila, ki jih določa Zakon o
delovnih razmerjih. Najprej morate delodajalca pisno opomniti
na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat
za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi
kršitve, lahko izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Upoštevati je treba tudi objektivni rok za
podajo izredne odpovedi, ki je šest mesecev od nastanka razloga, v
primeru krivdnega razloga na strani delodajalca, ki ima vse znake
kaznivega dejanja, pa se objektivni rok podaljša na ves čas, ko je
možen kazenski pregon. Pri izredni odpovedi ni odpovednega roka,
ampak vam delovno razmerje preneha s podajo izredne odpovedi.
Odgovor je pripravila:

M

Odvetniška pisarna
Mayr, d. o. o.,
Ptuj

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

Križem kražem

20

stran 20
torek z 22. februarja 2022

Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji

Po poti meje z Irakom
Ko sem iskal informacije o skrajnem jugovzhodu Turčije, sem ugotovil, da so vsi potovalni vodniki in tudi ljudje na mestu samem z informacijami zelo skopi ali jih ni. Za domačine in turiste naj bi bil ta del sila nezanimiv, vodniki pa so polni Istanbula, Kapadokije
in Antalye, zato večina ljudi svoj dopust preživi kar tam. Bolj sem se ukvarjal s to mislijo,
bolj me je imelo, da bi zavil v to neraziskano območje. In tako sem tudi naredil.
Najprej sem se moral navaditi
na visoke prelaze, saj je tu relief
precej visok in razgiban, zato sem
pogosto prečkal višine krepko
čez dvatisočake. Glavna prometnica je imela zelo malo odcepov
v notranjost, cesta pa se je tam
hitro spremenila v kolovoz. Pot je

vodila med zelo redkimi strnjenimi
kraji, ki si včasih tega imena niso
zaslužili, po slabi uri pa sem v vasi
Güzelsu zagledal krasno trdnjavo
iz 17. stoletja, ki v kurdskem jeziku
nosi ime Hoşap. Kurdov je kar 26
milijonov, zato najdemo dvojna
poimenovanja, ki so seveda nefor-

malnega značaja, skorajda po vsej
vzhodni Turčiji. Omeniti je treba,
da je večina teh trdnjav in drugih
ruševin brezplačnih za ogled in
načeloma slabo vzdrževanih. Turki svojo starejšo zgodovino zelo
slabo cenijo, zgolj na nekaj območjih so svojo zapuščino obnovili ali

Foto: Dani Zorko

Kanjon predstavlja del meje med Turčijo in Irakom, na cesti pa moraš zaradi skal in šoferjev biti izjemno pazljiv.

Foto: Dani Zorko

Ena izmed vojaških kontrol, kjer te ustavijo že zaradi samega dolgčasa.

celo opremili z angleškimi interpretacijami.
V začetku je bila cesta še znosna, od mesta Hakkari naprej pa
je postalo zelo zanimivo. Najprej
so se pri vsakem večjem naselju
začele pojavljati vojaške kontrolne
točke, kar je izgledalo tako, da si v
daljavi najprej zagledal oklepnik z
mitraljezom, nato pa so se začele
betonske hitrostne ovire, ki so te
usmerile v zaprto cono. Tam je en
vojak preverjal moje tablice, drugi
se je postavil s puško pred avto,

tretji pa je prišel povprašat, kam
grem. Načeloma me niso preveč
gnjavili, le tu in tam sem moral
odpreti prtljažnik. Pri odcepih, ko
je cesta peljala do iraške meje, je
bilo polno policije in vojske, cesta
je bolj spominjala na vojaški poligon, prometa je bilo vedno manj.
Vmes sem srečeval kurdske vasice, kjer prav gotovo že lep čas
niso videli tujca. Ko sem se enkrat
ustavil za čaj in potegnil na plano
svoj fotoaparat, se kar niso mogli
načuditi, kaj je to za ena priprava.
Večina jih je imela zelo solidne telefone, s katerimi so delali fine fotke, niso pa še videli naprave, ki je
narejena samo za fotografiranje.

Pot, ki ji ne moremo reči cesta,
se je obrnila v skalnati kanjon, kjer
je leva stran predstavljala Irak,
desna pa Turčijo. Avta mi je bilo
kar malo škoda, dokler ni nasproti
pripeljalo kar nekaj novih pasatov.
Kot so mi zatrdili domačini, imajo
iraški Arabci kar veliko pod palcem
in v Turčiji imajo svoje trgovine. Na
cesti sem se moral izogibati skal,
večkrat pa sem tudi izgubil signal
za navigacijo. Vasi stojijo v čisti divjini, ljudje so spravljali les za kurjavo ali počivali v senci. Nikjer nisem
imel občutka, da so revni, le zadovoljni so s tem, kar imajo. Največji
stres jim predstavlja zgolj odhod
po opravkih v bližnje mesto.

Foto: Dani Zorko

Ogromno je zgodovinskih biserov, ki jih pisni in spletni viri sploh ne omenjajo.

KOLOFON

Še delujoči stratovulkan se nahaja na
glavnem gorskem območju Sierra Madre
de Chiapas v severni Gvatemali in južni
Mehiki. Od pacifiške obale je oddaljen
približno 50 km. Je drugi najvišji vrh v Srednji Ameriki, visok je 4092 m. Ob vznožju
vulkana, zlasti okoli Unióna Juáreza, je več
vročih vrelcev (aguas calientes) in več nasadov kave. Zadnji izbruh je bil maja 1986.

ATLANTIS - ameriški raketoplan, imenovan po prvi ameriški oceanografski ladji, SNED(A) - star izraz za požrešneža, KAMPL,
Kevin - naš nemški nogometaš, reprezentančni »abstinent«

Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič,
Senka Dreu, Estera Korošec
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo
Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82
EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne
honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in
se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in
cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije,
časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v
točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko.

Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.

Štajerski TEDNIK

torek z 22. februarja 2022

COLOR CMYK

torek, 22. 2. 2022

stran 21

Za kratek čas

21
Cerkvenjak z Športu letos skoraj 87.000 evrov

Podravje z Iz studia Radia Ptuj

Podaljšanje letališke steze

Pust na kvadrat

Za sofinanciranje programov športa bo iz občinskega
proračuna med cerkvenjaška športna društva na podlagi
javnega razpisa razdeljenih 16.000 evrov.

Ta teden je v programu Radia Ptuj povsem pustno obarvan, poln norčavih idej in slastnih krofov.
Jutra v Štajerski budilki poslušalcem polepša trgovina Inplan, saj vsak
dan enemu nameni bogat paket krofov – klasičnih ptujskih in donutov.
Slastno nagrado si lahko prislužite tako, da na Facebook profilu Radia
Ptuj poiščete video posnetek, ga delite, všečkate ter v komentarju
označite osebo, s katero bi delili veliki paket krofov iz Inplana. V petek,
25. februarja, poslušalcem namenjamo še posebno nagrado, saj bomo
enemu od poslušalcev podarili električni sač.
Foto: arhiv Radia Ptuj

Foto: arhiv Radia Ptuj

V Inplanu pa ta petek, 25. februarja, pripravljajo degustacije in promocije z Viki maskoto, za obiskovalce bodo pekli krofe in pizze.
Kot vsako leto pa tudi letos v programu Radia Ptuj 'iščemo najbolj
lačne kolektive' ter poskrbimo za naše poslušalce, ki nas spremljajo na
delovnih mestih. Akcija je v prejšnjih letih naletela na izjemen odziv in
z veseljem jo nadaljujemo tudi letos. V kolektive bomo do 28. februarja
razdelili več kot tisoč najboljših ptujskih krofov, ki jih podarjajo Ptujske
pekarne in slaščičarne. Na Facebook strani Radia Ptuj najdete fotografijo budilkarjev, ki jo je treba deliti in všečkati, v komentar pa zapisati, v
kateri kolektiv naj pripeljemo krofe in koliko jih potrebujete. Kolektive
lahko prijavite tudi s SMS-sporočilom, ki ga pošljete na številko 031 78
9999. Budilkarja Tadej in Dalibor bosta sicer vsako jutro v Štajerski budilki nosila pustne kostume, ki jih bo zanju v Arbadakarba Party shopu
izbral Domen, v tej pustni preobleki pa se bosta takoj, ko zaključita delo
v studiu, odpravila tudi na teren in v kolektive, ki jim bo žreb naklonjen,
pripeljala najslastnejše krofe Ptujskih pekarn in slaščičarn.
NŠ

Sudoku z Sudoku

Od torka do torka

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

Tadejev znakoskop

9

4 7
1

8
8

2

1
7 3

3

2
3
9

6

8

9
6

5 4
1
7
4

Oven
Bik
Dvojcka
Rak
Lev
Devica
Tehtnica
Škorpijon
Strelec
Kozorog
Vodnar
Ribi

Ljubezen

Posel

<
<<
<<<
<
<<
<<
<<<
<
<
<<
<<
<<

--------------

Denar
€
€€
€
€€€
€
€
€€€
€€
€€€
€
€€€
€

Foto: arhiv ASC

Občina Cerkvenjak bo sofinancirala podaljšanje letališke steze domačega aerokluba v Čagoni.
Sredstva so rezervirana za prostočasno športno dejavnosti vseh
starostnih skupin občanov, celoletni tekmovalni program in športno
rekreacijo odraslih. A to ni edini denar, ki ga bo Občina Cerkvenjak zagotovila za športno dejavnost, kajti v proračunu je še kar nekaj »športnih« postavk, po katerih bo spodbujanju telesne aktivnosti skupaj
namenjenih skoraj 87.000 evrov.

Društva si želijo več denarja
Športna zveza Cerkvenjak je k letnemu programu športa v občini
sicer podala pozitivno mnenje, vendar njen predsednik Sašo Kocbek
opozarja, da bi v prihodnje potrebovali več denarja. »Stroški so namreč v zadnjem letu močno narasli, prav tako se je povečalo število
športnih dejavnosti pa tudi članov društev. Obenem si želimo, da se
stroški vzdrževanja travne ruše na športno rekreacijskem centru določijo za leto vnaprej, ob tem pa se z zunanjim izvajalcem sklene tudi
ustrezna pogodba. Travna ruša namreč ni več najmlajša, zato potrebuje več pozornosti in vzdrževanja, saj bomo le tako v prihodnje preprečili večja vlaganja in morebitne sanacije.«
Poleg omenjenih 16.000 evrov za sofinanciranje programov društev bo šlo preostalih 71.000 evrov za organizacijo športnih prireditev
ob občinskem prazniku, vzdrževanje in upravljanje športnih objektov
v občini ter tradicionalno prireditev Veter v laseh – s športom proti
zasvojenosti. Nadaljujejo tudi z ureditvijo parka Vitalin. Lani sta se obstoječemu nogometnemu igrišču že pridružila balinišče in družbeni
objekt z javnimi sanitarijami, letos pa je na vrsti druga faza z motoričnim parkom, fitnesom na prostem in pump trackom oziroma koloparkom, za kar so predvideli dobrih 53.000 evrov.
2.500 evrov bo Občina donirala tudi domačemu aeroklubu, in sicer
za podaljšanje steze za letenje. Z vzletiščem v Čagoni upravlja leta
2001 ustanovljen Aeroklub Sršen Cerkvenjak. Vzletišče ima travnato
stezo za vzletanje in pristajanje zrakoplovov, predvsem ultralahkih in
drugih manjših letal, motornih zmajev in motornih padalcev.
Senka Dreu

Zdravje
››
›››
››
›
›››
››
›
›››
››
›››
›
›››

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

(velja za teden od 22. do 28. februarja 2022)
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično

Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?



Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in
nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28.februarja 2022.. Lahko
jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo
pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste
brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o.
Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul.
3 – v pritličju.
Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica.
Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Urh Novak, 2322 Majšperk
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!

Tednikova nagradna razrezanka - kuponček

Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

Poslovna in druga sporočila

22

www.radio-tednik.si

COLOR CMYK




11
==
**

DURGQR
DEDYQH
ODVEH

3WXM3WXM



3HWHNDYJXVWDRE
3H
HWHN
D
DYJXVWD
RE

www.ptujski-festival.si

KMALU NA RADIU PTUJ
TER NA FACEBOOK
IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ

8

SEZONA
. PROJEKTA

“NAJBOLJŠI
““NA
NA
AJBOLJŠI
JBOLJŠI
BOLJŠI
BO
B
OL
O
LJŠI
L
ŠI PEVCI
Š
PEVCI
EV
VC
CI SO
SO DOMA
DO
D
OMA TAM,
TAM
TA
T
AM
AM,
A
M, KJER
KJ
K
KJE
JE
ER
E
R OTROCI
O
OTR
OTRO
OT
OTROC
RO
R
OC
CII
POJEJ
POJE
P
POJEJO
OJEJO
O
JEJO
EJO
JO
O SLOVENSKE
SL
LOVEN
LO
L
OVENSKE
V NSKE
KE PESMI
P MI
M IN
N SE VESELIJO”
VESELIJ
VESELI
VESELIJO
VES
V
VESE
VE E JO”
O””
O
1DURĀLWH

9VDNQDURĀQLNGREL
• SRSXVWSULPDOLKRJODVLK
• UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='(
• EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND
.DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH
SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ
.URQLNDOHWD
• SRäWQDGRVWDYD
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s
Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

NAROČILNICA ZA

Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________

RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o.
Osojnikova c. 3
2250 Ptuj

stran 22
torek z 22. februarja 2022

Štajerski TEDNIK torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

stran 23

Oglasi in objave

torek z 22. februarja 2022

PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV

80 let Toneta Vogrinca
ncca

Vse ženske
mojega

23
Tiho teče našega življenja reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.

www.salomongroup.si

V SPOMIN
Franc Arnuš

VSAK

TOREK!

IZ SESTRŽ 2
† 19. 1. 2002

Ne spreglejte v novi Jani

Danilo Arnuš

zƏǣ
ƏǣǣɿƫȸƏ
Ə
ǣɿƫȸƏ
ɿ
ȇǣǝ
ȇǣǝ
ǝȵȸȒƳ
ȵȸȒƳƏǴȇǣ
ƏǴȇǣǝȅƺ
ǝȅƺɀɎǣǝ
ɀɎǣǝ ȇƏ ɮȒǼǴ
ɮȒǼǴȒ
Ȓɮ
ɮǸȒȅȵ
ǸȒȅȵ
ǸȒȅ
ǸȒ
Ȓȅȵ
Ȓȅ
ȅȵ
ȅ
ȵǼǼƺɎ
ǼƺɎɖ
ƺɎɖ
ƺ
Ɏ ɀƮƏɀȒȵ
ɀ ƮƏɀȒȵ
ȵǣɀȒȅ
ɀȒȅ Nov
vic
ce Svet
ce
Sv
Svet24
ve 24
vet
24,, z
za sa
samo
sam
o 3,5
3, 9 EU
3,59
3,
E R,,
v komple
k mple
mpletu z rev
ev
vij
ijo
j Li
jo
Liza
Liz
iza M
Majja, za sam
Maja
samo 4
4,79
4,7
79 EU
UR
R.. in
nvk
ko
kom
omplet
o
pletu
u z rre
e
evi
vijo
o Lad
Lady
y, za
z sam
amo 4,9
am
4,99
9E
EUR.
R.

IZ SESTRŽ 2
† 23. 2. 2021

xXkXànR àX#

Leopoldina Bedenik

SARA RUTAR
Zaprosil jo je med njenim
najljubšim opravilom!
¨«Xx óà«R à0!
zƏǴɎƺʁǴƺȅɖǴƺǣǕȸƏɎǣɎȸɖȵǼȒ
zÁ·x«k àX#
Postala je »babica«
SOULGREG ARTIST
Je v novem videospotu
razkril spol otroka?

razgaljamo
slavne

† 3. 12. 2020
www
www.reporter.si
www
w.re
.repor
repor
p ter.si
si

JANŠEV KLAN
Brat Rajko in drugi operativci Janeza Janše
www.salomongroup.si

VSAK
PONEDELJEK

S PODLOŽ 60

www.odkrito.si

ROK RAVNIKAR
Upanje, da nas bodo reševali zdravniki iz tujine, je prazno
KOALICIJA SDS + SD
Kaj je v ozadju napadov stranke Tanje Fajon na Roberta Goloba

STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova
drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena.
Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d.
Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, iglavcev in listavcev, hrast, bukev,
bor, smreka ... Možnost odkupa tudi
na panju in spravilo lesa. Aleksander
Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.

Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21.

POSEBNA IZD AJA

KMETIJSTVO

OSVEŽITE VRT

KUPIMO traktor, traktorsko prikolico,
cisterno za gnojevko, krožne brane,
cepilnik za drva in preostalo kmetijsko
mehanizacijo. Telefon 041 923 197.

z novim alpskim vrtičkom!

35,9/$ý1$

darila
=$129(
1$52ý1,.(

Se tudi vi sprašujete, kako bi lahko letos vaš vrt še
malenkost popestrili? Zanimive spremembe so vedno
dobrodošle, sajj nas p
povzdignejo
g j iz monotonosti,, dajo
j
nam nov zan
noss in kot
balzam stimu
ulirrajo naše
čute. V najno
ove
ejši izdaji
revije Rože in vrt /
Zeleni rajj za
z navdih
predstavljam
mo, kako
lahko zares hite
h er
učinek preprrossto
dosežemo z no
ovim
alpskim vrtič
čko
om.
Naročite in
preberite …

NESNICE, rjave, v začetku nesnosti,
prodajamo, možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.
040 531 246.

DELO

Revijo Rože in vrt/ Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov
za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave,
za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.

Pokličite in naročite revijo na 080

NA OBMOČJU Pobrežje–Šturmovci vzamem v najem njivo. Za plačilo
300 €/ha. Tel. 041 881 643.
www.salomongroup.si

NE SPREGLEJTE!

OKU
DO
UD
SUDOKU
+S

4321 še danes!

Hvala vsem, ki postojite ob njihovem grobu, prižgete sveče in polagate cvetje ter jih tako ohranjate v lepem spominu.
Njihovi najdražji

ŽAN KRANJEC
Obiskali smo športno družino srebrnega olimpijca

Mali oglasi

Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom?

IZ NO
ŠTEV VE
ILKE

POTREBUJEMO dostavljavca pic na
območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116.
Picerija Slonček iz Prešernove 19.

OSTALO
MOŠKI, osamljen, preskrbljen, brez
obveznosti želi spoznati osamljeno
žensko srednjih let, z resnim namenom. Tel. 051 783 621.

Umrli so
Umrli so: Marija Gajšt, roj.
Vedlin, Stogovci 20, roj. 1932 –
umrla 4. februarja 2022; Anton
Golob, Tibolci 37, roj. 1930 –
umrl 4. februarja 2022; Marija
Ana Cvetko, Markovci 41, roj.
1930 – umrla 4. februarja 2022;
Marija Horvat, Bukovci 129a,
roj. 1937 – umrla 9. februarja
2022; Anton Čokl, Ulica Jožefe
Lackove 23, roj. 1938 – umrl 10.
februarja 2022; Marija Zupanič,
roj. Pernek, Pivkova ul. 11a, Ptuj,
roj. 1933 – umrla 9. februarja
2022; Olga Toplak, roj. Bokalič,
Kraigherjeva ul. 28, Ptuj, roj.
1953 – umrla 11. februarja
2022; Marjan Cebek, Sela 23,
roj. 1962 – umrl 6. februarja
2022; Ivana Topolovec, Biš 3,
roj. 1940 – umrla 10. februarja
2022; Maksimiljan Podgoršek,
Sedlašek 73, roj. 1937 – umrl
10. februarja 2022; Janez
Kramberger, Biš 33, roj. 1928 –
umrl 11. februarja 2022; Jakob
Zajšek, Trnovec 4, roj. 1937 –
umrl 9. februarja 2022; Slavko
Horvat, Borovci 43, roj. 1960 –
umrl 12. februarja 2022; Marija
Milberg, roj. Petek, Borovci 49,
roj. 1949 – umrla 11. februarja
2022; Terezija Auer, roj. Peršuh,
Dragonja vas 35, roj. 1928 –
umrla 11. februarja 2022; Jožef
Golob, Skorba 30, roj. 1941 –
umrl 11. februarja 2022; Nada
Jeza, roj. Matić, Tovarniška c. 3,
Kidričevo, roj. 1954 – umrla 10.
februarja 2022; Otilija Hernec,
roj. Zelenik, Spuhlja 134, roj.
1927 – umrla 10. februarja 2022;
Konrad Veršič, CMD 13, Ptuj,
roj. 1940 – umrl 15. februarja
2022; Terezija Mihelač, roj.
Germ, Nova c. 12, Ptuj, roj.
1929 – umrla 15. februarja 2022;
Dragutin Žarković, Grabe 45,
roj. 1934 – umrl 13. februarja
2022; Franc Grašič, Koračice 78,
roj. 1948 – umrl 13. februarja
2022; Jožefa Selinšek, roj.
Svenšek, Dolena 18a, roj. 1944
– umrla 15. februarja 2022;
Gabriel Habjanič, Langusova ul.
10a, Ptuj, roj. 1937 – umrl 15.
februarja 2022; Kristina Butolen,
roj. Kamenšek, Apače 62, roj.
1932 – umrla 15. februarja
2022; Ana Majer, roj. Zadravec,
Volkmerjeva c. 7, Ptuj, roj. 1935
– umrla 14. februarja 2022;
Dušan Skok, Hrastovec 128, roj.
1970 – umrl 14. februarja 2022;
Terezija Pernat, roj. Beranič,
Mihovce 37, roj. 1936 – umrla
15. februarja 2022; Terezija
Mihelač, roj. Germ, Nova c.
12, Ptuj, roj. 1929 – umrla 15.
februarja 2022.

Podjetje PKS PRO iz Ptuja ponuja zaposlitev za polni delovni
ĀDVVHUYLVHUMHPYVHKYUVWYLOLĀDUMHY.
1XGLMRGHORYXVSHåQRXYHOMDYOMHQHPPODGHPLQGLQDPLĀQHP
SRGMHWMXGREUHGHORYQHSRJRMHWHUUHGQRSODĀLOR
Delo poteka v servisni delavnici in na terenu.
3ULĀDNXMHMR
zanesljivo, delavno in odgovorno osebo,
vozniško dovoljenje B-kategorije,
aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
]DçHOHQHL]NXåQMHVHUYLVLUDQMDYLOLĀDUMDLQDOLNPHWLMVNH
mehanizacije,
]DYHĀLQIRUPDFLMSRNOLĀLWHQDWHOHIRQVNRåWHYLONR
9DåHSULMDYHVNXSDM]çLYOMHQMHSLVRPSULĀDNXMHPR
GRGRXUH]MXWUDM
QDHQDVORYNULVWMDQSHVHN#SNVSURVL
9HĀRSRGMHWMXQDMGHWHQDZZZSNVSURVL

Lepi spomini
ne bledijo!
œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ
–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ
“š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ
k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ
–œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž
£œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ

Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo
je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.

Štajerski TEDNIK

torek, 22. 2. 2022

COLOR CMYK

torek z 22. februarja 2022

Črna kronika

24

stran 24

Juršinci z Grozljiva najdba: peljal gnoj na njivo in naletel na truplo

39-letnega Andreja pokončali s streli
Bližina prizorišča zadnjega boja Lackove čete v Mostju je
bila po 80 letih znova krvava. Tokrat je bila usodna za Andreja Kirbiša iz Kidričevega.
Preiskava še poteka, policija je
v fazi intenzivnega zbiranja obvestil, zato ne daje izjav oz. je z njimi
skopa. Kljub temu pa se je med
ljudmi novica razširila kot blisk, ob
tem pa so se seveda sprožile tudi
številne govorice, med drugim
tudi, da naj bi šlo za umor zaradi
sumljivih poslov umrlega.
Kot je zanje značilno, so šle
prve informacije v povsem napačno smer. Po njih naj bi glavno cesto na vhodu proti spominskemu
obeležju iz druge svetovne vojne
s protesta zaradi gradnje kolesarske steze Juršinci–Ptuj zaprl
bližnji kmet. Njegov traktor je
namreč na cesti stal še naslednji
dan, mimovozeči pa so tako sklepali zaradi policije, ki je bila tam.

Morilec ga je najbrž
odvrgel
Toda resnica je povsem drugačna in veliko bolj kruta. Kmet naj
bi na njivo peljal gnoj, še preden
je zapeljal nanjo, pa je ob robu
ceste zagledal moškega, ki je tam
nepremično ležal, in takoj poklical
pomoč. Neuradno smo izvedeli,
da naj bi bil nesrečnik v času, ko
so ga našli, še živ, a težko ranjen,
na telesu naj bi odkrili tri strelne
rane, zaradi katerih je potem
kmalu umrl. Tako kot druge je dogodek pretresel tudi juršinskega
župana Alojza Kaučiča. »Ogledal
sem si prizorišče in lahko rečem
le, da sem zgrožen. Pred letom
in pol smo doživeli nasilni poskus

Foto: ČG

S policijskim trakom zavarovano območje v Mostju pri Juršincih, kjer je kmet našel ustreljenega moškega.
ropa lekarne, ko je ženska grozila
z nožem, da bi dobila pomirjevala, zdaj očitno že umor, kar je veliko hujše. Tega res nismo vajeni,
a izgleda, da idiličnega miru, kot
smo ga bili vajeni, tudi v naših krajih ni več.«
Čeprav policija za zdaj ne razkriva uradnih podatkov o žrtvi,

je že znano, da gre za Andreja
Kirbiša iz Kidričevega, kjer je
obnavljal trisobno stanovanje.
Dejstvo je tudi, da je ustreljeni,
ki se uradno ukvarja s preprodajo avtomobilov, v preteklosti
že imel opravka s policijo zaradi
sumljivih poslov. Odgovore na
vprašanje, ali je šlo za načrtova-

ni umor, bo dala kriminalistična
preiskava, ki bo prav tako potrdila ali ovrgla domnevo, da je
mesto najdbe zgolj naključno in
da je morilec (ali več morilcev)
moškega tam le odvrgel. Na Policijski upravi Maribor so dejali le,
da je bil v Mostju najden 39-letni
moški, ki je umrl nasilne smrti. O

dogodku so obvestili okrožnega državnega tožilca in dežurno
preiskovalno sodnico.
Vse, ki bi imeli kakršnekoli koristne informacije o dogodku, prosijo, da to sporočijo na telefonsko
številko 113 ali anonimni telefon
policije 080 1200.
SD

Podravje z Konec tedna v treh občinah trije požari

V Dornavi zaradi požara štirje poškodovani
Gasilci so v soboto na območju Policijske uprave Maribor gasili dva večja požara. V naselju
Prerad v občini Dornava je prišlo do požara in manjše eksplozije v delavnici. Nastalo je za
več kot 60.000 evrov škode, v dogodku pa so bile poškodovane štiri osebe. Na območju Pesnice pa je v požaru vikenda nastalo za okoli 10.000 evrov škode.
V soboto okoli poldneva je v naselju Prerad zagorelo v delavnici
v neposredni bližini stanovanjske
hiše. Kot so sporočili s PU Maribor, naj bi do požara prišlo zaradi

nepazljivosti 31-letnega moškega,
ki je opravljal dela s kotnim brusilnikom, od katerega so letele
iskre in zanetile požar. V bližini
so bile posoda z vnetljivo snovjo

in jeklenke. Ko je začelo goreti, je
moški zapustil delavnico, zatem
pa je prišlo do manjše eksplozije. V
požaru je objekt in orodje v celoti
pogorelo, zaradi požara in vročine

Foto: PGD Polenšak

Sobotni požar v Preradu v občini Dornava

Foto: PGD Polenšak

pa je škoda nastala tudi na bližnji
stanovanjski hiši. Tam so začela
pokati stekla na oknih, poškodovana so bila tudi vhodna vrata. Zaradi
vdihovanja dima je lastnik objekta
potreboval zdravniško pomoč, po
podatkih centra za obveščanje pa
so se ob intervenciji poškodovali
tudi trije gasilci.
Požar so pogasili gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Dornava, Ptuj, Gabrnik, Žamenci in Polenšak. Zaradi požara je nastalo za

Kadar Matija (24.) zmrzuje,
še 40 dni mraza prerokuje.
Rojstva: Nataša Završki, Tuncovec 10c, Rogaška Slatina – deček
Jaka; Daša Herič – deček Kris; Manuela Glavaš – deček Marko;
Monika Liber – deček Romano; Satja Mulej Bratec – deček Orion
Svit; Mateja Kumer – deček Jurij; Urška Robič – deklica Nola; Katjuša Majcenič – deček Jakob.
Poroka – Ptuj: Matic Pfeifer in Nina Ferš, Hajdoše 6.

več kot 60.000 evrov škode, so še
navedli na PU Maribor in napovedali, da bodo na ptujsko tožilstvo
podali kazensko ovadbo zaradi
suma storitve kaznivega dejanja
povzročitve splošne nevarnosti.
Gasilci iz prostovoljnih gasilskih
društev Jarenina, Pernica in Pesnica pa so v soboto dopoldne pogasili požar na leseni počitniški hišici
v naselju Gačnik v občini Pesnica.
Vzrok požara naj bi bil samovžig
lesenega trama neposredno ob

kovinski tuljavi, ki vodi iz kamina
v dimnik. Materialna škoda znaša
približno 10.000 evrov.
Po podatkih centra za obveščanje je poleg opisanih požarov zagorelo tudi v nedeljo zjutraj okoli
5.30. Požar je zajel gospodarsko
poslopje na Humu pri Ormožu.
Gasilci so požar že pogasili in požarišče s pomočjo delovnega stroja
prekopali ter pregledali s termovizijsko kamero.
Ur
Danes bo pretežno jasno, zjutraj
bo po kotlinah osrednje Slovenije nekaj megle. Čez dan bo pihal
okrepljen veter severnih smeri.
Najnižje jutranje temperature
bodo okoli 0, v alpskih dolinah
do -5, najvišje dnevne od 6 do 11,
na Primorskem do 14 °C. OBETI:
V sredo in v četrtek bo večinoma
sončno. V sredo bo pihal severni, v
četrtek pa jugozahodni veter.

4-dnevna napoved za Podravje

Vir: ARSO