ZMAGOSLAVNEMU KRIŽU.
Zložil  Silvin  Sardenko.
O  sveti križ,
visoka čast!
Mesijeva
edina last. Ni znamenja tako slovitega, spomina ni tako častitega,
kot ti si,  križ.
Ti sladki jarem,
ki  slonel si na rami
Gospodovi,
Ti lahko breme,
ki z vdanimi rokami
te je sprejel. Kdaj duša te objame —
in ni vsa blažena ? Kdaj se te bol oklene —
in ni vtolažena?
O sveti križ, visoka čast! Mučencem vsem najslajša last.
Mogočni križ,
skrivnostni les,
ki dvignil svet
si do nebes. Po temni noči dolgih tristo let pognal si v beli dan nebeški cvet
na Golgati,
Tvoj močni duh
po  solzni je  dolini
spet zadehtel.
Prevzel si srca,
ko z rajskimi spomini
si jih navdal. Kdo tebe kdaj je skrunil —
in ni osramočen ? Kdo tebe kdaj proslavljal —
in ni bil sam  češčen ?
Preslavni križ, visoka čast! Učencem vsem najdražja last.
O sveti križ!
Ti si  oltar
oltarjev vseh:
Nikjer, nikdar iskrenejše bilo  molitve  ni mogočnejše  bilo  daritve ni,
nikdar, nikjer,
kot tvoja,  križ.
Po  tvojih ramah štirih
nedolžna kri,
brezmadežna je
v obilnih tekla virih
na hladna tla. Odkar je zemlja pila
brezmadežni napoj, obseva nje sinove
nesmrtne slave soj.
O sveti križ, najvišja čast! Ti vernih src najlepša last.
KAJ PR TI IŠČEŠ?
Zložil  Silvin  Sardenko.
Zveste ljubezni žejno  srce žene deklica v tihe  gore.
V gori jo sreča stari gozdar, ki je že videl mnogo  prevar.
»Kaj pa ti iščeš, zali deklic ?« »Kje  je ljubezni žarni  gradič?«
»K materi pojdi!« »V grobu mi spi.« »Potlej  ljubezni zate več  ni.«
FR. PODREKAR: SV. JURIJ.