St. 79.
V Trstu, ? soboto 3. oktobra 1885.
Tečaj
NOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko^
loludne. Ona za vse
■ EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako areda in aabat« o pc lato je « eld., la polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. CfcO kr. — Posamezne ŠtevilUn se dobivalo nri onravuištvu in t trafikah * Trat« po K kr., ▼ Barlol in v A]dtvioi»i oo 4* kr. — Šaroentnt, reklamacije in tneerate prejema Opravalitva, vil T tereti«, >1
■Na«a tlakama*.
Vrni <tovtt% poiiljajo Urtdalifv« »vli Tarr«iits> »Nuova Tlpografla:« v«Hk mora biti frankiran. Rokopisi »»ez posebne vruifiiostl •« ue vražajo, — fnstratt (razne vrste naznanila in poslanice) a^ zarniutiijo po floffodbi - prav een6; j.ri kratkih oglasih z drobnimi ftrkailu ae piltćuje za v*»ko beeeclo Sjfkr
Prestolni govor.
V	ustavnih državah je navada, da vladar pri vsakem početju nove postavodajne dobe v prestolnem govoru razloži po nekako načela, po katerih bode ravnala njegova vlada.
V	zadnjej Številki smo nalim čitateljem priobčili od besede do besede prestolni govor, katerega je prestal naš presvitli cesar v nazočosti zastopnikov obeh hiš državnega zbora dne 26. septembra. — Prestolni govor, katerega je nekda sestavil finančni minister buuajevskj, ni posebno iznenadit nobene stranke, sestavljen je tako, da na eno stran vladi prijaznej desnici ne obeča posebnih stvari, opo-ziciionalne levice pa tudi ne žali; — nikder ne zapazujemo bujnega barvanja, povsod pa skrbno izogibanje vsakemu narodnostnemu prašanju. Zarad tega moremo imenovati prestolni govor pravo zrcalo sedanje vlade in znamenje, da se sedanja vlada ne oddali od načel, katera so jej bila me-rodajna v prejSnjej dobi. — V za-Četku prestolnega govora nahajamo pasus, v katerem se zadovoljnostjo povdarja cesar, kako so ga vsa uje-gova ljudstva brez izjeme navdušeno sprejemala na mnogih obiskih zadnja leta. S tem je hotel cesar po nekakem zatrditi, da se je pod Taaffejo vlado avstrijska državna zavest jako utrdila. — K ljubu prizadevanju Ve-likonemcev, da bi dokazali, kako uprav to čut|e pojemlje, ker niso več oni na, vladnem krmilu, izraža cesar svoje zadovoljstvo se sedanjim notranjim položajem. — Indirektno je ta pasus še precejšna podnosnica Veli-konemcem.
Nalog, katere čakajo nov državni zbor, omenja prestolni govor z neko površnostjo, posebno pa se nam to čudno zdi glede nove nagodbe z
PODLISTEK.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil <ir. Karol Glaser.
(Dalje).
Dvornik.
Semkaj, semkaj, vladarica.
Urvaii.
Kdo pa tam na podnožniku sedi z lokom v roki? Kralj mu gladi lase? [Zapahi pulČavnico). Ali, to je Satjavati in on mora biti moj sin Ajuš; aj, aj, kako je Vzrastel t (Ho d t sem ter tja).
Kralj fUrvašijo \apa\ivli).
Glej, mati tvoja tam prihaja, sinček,
In Bledu t« cc16 zamaknena;
Le gl j, kak6 su dvigajo jej prsi:
Ljubezen materna jo Žene sem.
Puičavnica.
Dete, idi mat- ri naproti.
(Deček gre UrvaSiji naproti).
Urvaii.
Spodobno s" ti poklanjam svetnica.
Puičavnica.
Tvoj mož te vedno naj spoštuj-*, draga hči.
Deček.
Pozdravljam te, spoštovana.
Ogersko polovico države, katera je vendar največje važnosti. Prestolni govor ne izraža v tem obziru nobenega pričakovanja, kar kaže, da je vlada gotova, da pojde ta stvar jako gladko od rok. Pa vsaj se vidi iz vsega, da Ogri dosežejo, kar hočejo in da se nobena avstrijska vlada, še manj pa avstrijski parlament, ne upa motiti njihovih krogov. Vsa druga dela, katerih omenja prestolni govor, so ostanek iz starega programa sedanje vlade. Konservativni značaj sedanje sisteme kaže se posebno v tistem odlomku prestolnega govora, v katerem je omenjeno varstvo domačega dela in malih kmetij, in oznanjene postave in namere proti socijalistom in pa v korist delalcem.
Vse to postavodajstvo meri oči-vidno na to, da se zboljša stanje nižih produktivnih stanov z očividnim namenom, da se ti stanovi odvrnejo od nevarnih nagibov, kateri prete državam vsled nezadovoljstva kmetijskega in delalskega stanu. Da sedanja vlada toliko važnost poklada na to zadevo, to je vse hvale vredno in je gotovo eden prvih pogojev za ohranitev starodavne države.
Važna je posebno naznanjena postava glede norazdeljenja kmetij do neke mere. Ko pa prestolni govor omenja te postave, stavi jo v področje deželnih zborov in je s tem dana neka majhna koncesija avtonomističnim načelom desnice. Da pa je finančni minister sam izdelal prestolni govor, to se vidi iz opomina na poslance, posebno na večino, da jih vodi pri prevdarjanju rajnih potreb in želja ozir na državne dohodke, in na to, da se prej ko mogoče doseže enako-težje v državnem letnem računu.
Glavni cilj sedanje vlade in nje zveze z desnico je izražen v odstavku, v katerem cesar povdarja celokupnost
države, pa z dostavkom, da se bode vsem deželam in ljudstvom obračala enaka skrb.
Majhen opominna nemške intran-sigente vidijo nekateri v tem, da prestolni govor opominja k zmernosti pri pretresovanji raznih prašanj, katere zmernosti pa Velikonemci dosedaj no-torično niso poznali.
čuditi se je, da prestolni govor niti z besedico ne omenja homatij na Balkanu, in da glede zunanje politike izreka edino le uže stereotipno frazo o dobrih razmerah z vs«mi drugimi vlastmi in o težnji za ohranjenje miru. To kaže, da v najviših krogih ne želć posebnih rasprav o zunanjej politiki v državnem zboru, Baj se taka prašanja še celo v delegacijah le z največo opreznostjo in, skoro bi rekli, po ovinkih razpravljajo. Kar je torej v prestolnem govoru rečeno o zunanjej politiki, nema nobene posebne važnosti in veljave.
Sploh pa kaže ves zadržaj prestolnega govora neko samosvest in gotovost sedanje vlade, katera more nje sovražnike uže napolniti z obupom; tako samosvesto ni govorila nobena poprejšnja vlada. Dokaz tega zaupanja v lastno moč in v ugodni položaj nam daje vlada še najbolj s tem, da je v prestolnem govoru le to povedala, kar uže ni mogla zamolČati, pa vse zamolčala, kar bi moglo dati kaj povoda tolmačenju v zmislu glavnih idej federalistične večine zbora.
Soditi bi 6e skoro moralo iz prestolnega govora, da ostane vse lepo pri starem. Ali bi pa to moglo ugajati slovanskim poslancem? Mi mislimo in tudi vemo, da ne.
Pa tudi vladi mora biti znano, da bode treba osobito glede jezikovne enakopravnostiSlovanom bolj odkrito -srčno priti naproti, nogo se je to dosedaj godilo. Tiste pretirane obzirnosti
Urvaii (objame dečka).
Dete, bodi veselje svoj-inti očetu. (Gre kralju naproti). Zmaguj, Veliki kralj, zmaguj!
Kralj.
Pozdravljam te, mati; sedi. (Ponudi jej sedež).
(Urvaii sede in namigne tudi drugim, da sedejo).
Puičavnica.
Tvoj sin se je izučil in je zdaj mofi&n dovolj, da more oklepe nositi: v kralje vej navzočnosti ti ga vračam. Zdaj pa odidem, kajti inače bi se prelomile puščavniške postave.1
Urvaii.
Dolgo uže te nisem videla; radi tega močno žalujem, da uže odhajaš; ne mo rem te zadrževati; idi čestivredna. Na svidenje.
ti	Kralj.
Cestitega Cjavaua mi prijazno po zdravi.
PulČavtiica.
To hočem storiti.
Deček.
Čestita, ali r s odideš? Vzemi me z saboj.
Kralj.
Prvo dobo1 si preživel, sin; zdaj je prišla druga.
' Ako bi se dalje tam mudila, kakor je neizogibno potrebno.
1 Prva doba ne začne navadno z ONtnim letom, ko se Indeo v Solo pošlje in se konča 7. dovršenjem šolskih let; v tem času se mladi Itidec imenuje brahmac&rln; ko se pa oženi in postane hišen gospodar, stopi v drugo dobo in se nazigva rhastha.
proti Velikonemcem, tiste bojazni pred vsakim korakom, ki bi utegnol žaliti občutljivost Velikonemcev slovanski poslanci nemorejo več prenašati, ker slovanska ljudstva, katera so jih poslala v Beč, z vsakim dnevom bolj glasno zahtevajo uspehov in se ne dajo več pomiriti le z obeČa^anjem. Ni zadosti, da se pri vsakej priliki povdarja enakopravnost in enaka skrb za gmotni in duševni napredek vseh avstrijskih ljudstev,
Obečanjem morajo slediti tudi dejanja in teh uže dolgo, dolgo pričakujejo slovanska ljudstva. Vsi avstrijski Slovani smo v tem edini, da Avstrija mora obstati, mi vsi gotovo nemamo skoro kam drugam gravitirati; nobena druga vlast za nas nema prave atraktivne moči; da je temu tako, smo posebno tistikrat dokazali, ko so nas Nemci neusmiljeno in brezobzirno zatirali ter nas skoro v obup-nost tirali, in celo v svojej obupnosti nismo otresali svinčenih podplatov; najlepše spričevalo, da smo res v vseh nevihtah vedno ostali zvesti sinovi starodavne Avstrije, nam je dal rajnki cesar Ferdinand dobrotljivi, ko je v skrajnej tugi nek dan leta 1849, vskliknol v krogu svojih zvestih: »Vsi so me zapustili, le moji Slovani so mi v tem britkem času zvesti ostali«.
Takih skušenj hočemo še dati o sebi, zato pa smo si zvesti, da smemo glasno terjati svoje narodne pravice, in da odslej nobena avstrijska vlada ne more več srečno vladati, ako se ne ozira na pravične težnje svojih Slovanov.
Prestolni govor vsega tega ni povdarjal, ni mogel povdarjati. To pa nam ne jemlje dobre nade, da Taaffe-jeva vlada v novej dobi enakopravnosti odpre širokeja vrata, nego se je to godilo v prošlej dobi, v katerej
Puičavnica. Slušaj besede očetove, dragi. Deček.
Oj, pošlji ml pava z modrim vratom sem, Ki r-d počival je na krilu ml; Dajalo mu ju. Če sem ga božal. Ko perje mu je zrastlo prav lep6. Puičavnica. Dobro, dobro. Zdravi ostanite. (Odide). Kralj.
Nobeden oče ni tak srečen, kakor Sem v tem trenutku jaz po tebi, sini E':ak^ razv- selil je Džajanta Paulomin sin, vg.-h bogov boga, Indra. Urvaii faamisli se in ^aČne plakati). Vidulaka.
Zakaj jo neki častna začela tako na-gloma plakati?
Kralj
Zakaj s« j* češ draga prav sedaj. Ko radost nova m« prešinja, da Kraljevski zarod /ugotovljen je? Solzice, ki jih toći žalostna. In ki na polne prsi kapljajo, Spremmjujo se v krasne bisere. Urvaii.
Le poslušaj, Veliki kralj. Ko sem sina zagledala pozabila s m v prvem trenotku na nevarnost; ker si pa omenil Velikega Indra. zadeto je moje sred.
Kralj.
Pripoveduj.
Urvaii.
Ko se jo bilo mojo srce tebi udalo in me je učit- Ij radi t"ga proklinjat, zapo-vedal mi je Veliki Indra, — Kralj.
Kaj ?
Urvaii.
Naj se takoj k njemu vrnem, ko zagledaš obraz sina. Bala sem se, da no bi se morala ločiti od tebe, in s^m ga takoj po rojstvu po Satjavatlji izročila cjavanu, naj ga v svetem logu v vednostih podu-čujZdaj pa je uže toliko poduč n. da te more razveseljevati. Minil je tedaj čas, ko sva bila zdruz na. (Vsi so žalostni; kralj omedli,
Kralj {\avedaje se). Zakaj se m ki tako moji sreči Upira zdaj osoda! Ravnokar Živeti sem začel in že se moram Od tebe draga, naglo ločiti! Tak6 ubije strele silna moč Drev6, rastoče krasno, bujno.
Vidulaka,
Bojim se da ne bi nesreča prišla za to sivčol Vzemi haljino iz brstja in napoti se v puščavniški log.
Urvaii.
Oh, kako sem jaz nesrečna! Kralj si gotovo domiSljuje sedaj, ko je dobil dobro odL'oj<inega sina. da se rada od nj»-ga ločim, idoča v nebo, ker sem prd opravila svoj poseli
Kralj.
Ne sodi tako, draga! Dostikrat Odvisni smo od drugih; ti pa zdaj Uklanjaj se gospodu svojemu. Še den«'s se hočem odpovedati Kraljestvu in grem v log puščavnikov, Kjer pasejo se trunu brzih srn.
DtČek.
Ne nalagaj mlademu biku jarma ki ga more nositi le odrasli.
(Konec prih.)
EDINOST
se je enakopravnost le v homeopatič-nih pomijah pokuSevali.
Politični pregled.
Notranje dtžeie.
Cesariimo popotovanje je zopet odloženo; če se včeraj dane naredbe zopet ne spremene, pride cesarica v ponedeljek 5. t. m. zjutraj ob 9. url In 15. min. v Miramare, kder se brez odloga vkrca na ladijo Miramare in odpotuje proti vshodu.
V	adresnem odseku gosposke zbornice je bil i. t. m. izvoljen kardinal Gauglbauer za načelnika, knez Czartoryski za njego-govega namestnika, iu Hubner za poročevalci.
V	vČerajlnjej seji poslanske zbornice so se podale zbornici nekatere vladne predloge, potem se je potrdila izpodbijana volitev dalmatinskega poslanca Bulata in izvolil se je zopet dr. Smolka za načelnika poslanske zbornice, za njegova namestnika sta bila izvoljena grof Hlbard Clam Mar-tinicin Ctilumecky. V odsek, ki ima izdelati odgovor na adreso, bilo je izvoljenih 24 udov. Grocholski in 135 tovarišev so interpelirali ministerskefia načelnika za-stran izganjanja avstrijskih podanikov s Pruskega. Grof Taaffe je naznanil, da se delegacije 22. t. m. odpio in priporočil, naj zbornica k malu dotično volitev izvrši.
Levica državnega zbora je sprejela volitev druzega načeluikovega namestnika iz svoje srede, Drugi načelnikov namestnik v poslanskej zbornici bo tedaj velikone-mec, izbran iz nemško-uvstrijskega kluba. Ko so bili levičarji ne krmilu, niso bili tako blagodušni, da bi prepustili bili kako mesto desničarjem v načslnistvu državnega zbori.
V	hrvatskem deželnem zboru je bil 30. septembra podan nujni predlog, naj se Ru-meljcem čestita k zvezi z Bolgarijo. Trajala je o tem daljša razprava, nazadnje pa se nujnost zavrgla. Starčevič je interpeli-ral zastran poslatve hrvatske in bosniške deputacije U cesarju v Požego. Tuškan je predlagal, naj se ban zatoži, ker je izročil ogerskej vladi spise iz arhiva. Ta predlog je danes na dnevnem redu.
V	ogrskej poslanske j zbornici je 1.1, m. odgovoril ministetski načelnik na interpelacijo Enyeny-a glede razprav o nagodbi z Avstrijo in rekel, da so se dogovori o pravem času pričeli. Vlada želi še vprtho-cinje carinsko in trgovinsko zvezo. Posta-vodajci še predno poteče odpovedna doba, lahko določijo, ah je želeti, da se pogodbo podaljša.
Vnanje dežele.
Miriditi so se uprli in Turkom vzeli 200 konj, živež in strelivo, namenjeno za turŠKo vojsko na meji pri Gusinji. To je nova stiela v turško poslopje.
h l jedinjene Bolgarije — ker zdaj je res zjedinjena in če Bog hoče, tudi ostane — imamo tele važniše vesti: Gosposke zapisujejo moške od 18. do 32. leta za prostovoljce; poseben otdelek izobraženih stanov bo Čul nad redom v mestih ponoči. Kn ez je poslal siltanu deputacijo, katera mu je zagotovila, da v ježili vlada popolen mir. — Bolgarska deputacija na ru-kega carja je prišla 30. septembra v Kodanj. kder zdaj biva ruski car. — knežev ukaz veleva poveljnikom, naj se vzdržujejo vsakeg« boja s Turki, naj čujejo nad varnostjo prebival cev in skrbe, da nobeden z orožjem v roci ne prestopi meje. Strogo bode kaznovan, kdor bi se pregrešil zoper ta ukaz.
Italijanska vlada je angleškej in tuiii drugim vladam izjavila, da želi, naj se ohrani status quo, kakor ga je določila berobn-ska pogodba, pred vsem pa želi, da se kriza na vshodu poravna brez prelivanja krvi in brez vstaje. Italijanska vlada se pridruži vsem nato dela|oči m težnjam in korakom druzih vlad. Ko je šlo za Italijo, takrat je Italija merila z vso drugo mero, ali zdaj gre za svobodo zatiranih Slovanovl
Rumuntka vlaUa proklicuje vest, da so Srbska, G-škain Rumunija sklenole z ve:o Za skupno postopanje. Da se vsak sum odvrne, sklenola je vlada, da to jesen ne bode vojaških vaj, kralj ogleda Je posadke.
Grlka neprenehoma pošilja vojake na mejo. Kraljev govor je po vsem GiŠkem vzbudil neskončno navdušenje. Skoraj v vseb mestih se sklicujejo tabori in spre-emajo resolucije za vojno. Grška hoče rasti.
V francoskem ministerskem svetu je Freycinet iziavil, da so vse velevlasti sprejele ruski predlog konference v Carjigradu; »Temps« pa trdi, da se je posvetovanje zakeanolo, ker tri severne velevlasti ?e niso v vsem edine. Rusija hoče sprejeti bolgarsko zjedinjenje, Nemčija se temu ne ustavlja, Avstrija pa stavi ozbiljne pogoje. Veliko preglavico dela diplomaciji prašanje, kako bi se zadostilo Srhom in Grkom, ki se z lepa in tudi s pretenjem ne dadć pomiriti, ako se meje obeh kraljestev ne razširijo. Iz vsega tega se vidi, da je na vshodu vstal velik ogenj, ki se teško zaduši.
Turlka vlada je najela Železnice od Haidara do Ismita tn od Carigrada do Drinopolja za prevoz vojakov.
DOPISI.
Iz Komna dne 29. septembra. (Naznanilo gg. učiteljem sežanskega okrajaJ. Na mnoga ustmena iu pismena prašanju od strani gp. učiteljev, zakaj ni slavni c. kr.okrajni šolski svet Sežanski nobenega učitelja tega okraja doposlal v kmetijski tečaj v Gorico, mej tem ko se tamkaj nahajajo gg. učitelji iz Tolminskega, Goriškega in Istre, tukaj naznanjam, da si. ces. kr. okrajni šolski svet ni spoznal za umestno, da bi mej šolskim letom pošilj >1 Kil. učitelje v kmetijski tečaj, kajti zato bi jim moral dati primernega odpusta ali namestnikov v njihovih službah.
Slavni c. k. šola. svet seje pa s proftnjo obrnol do vi.«, c. k. deželnega šoIf. sveta, da bi bil kmetijski tečaj prihodnje leto rnej počitnicami.
Toliko gg. tovarišem na znanje.
Komen, 29. septembra 1885.
Anton Leban ud c. k.okr. šol. sveta.
Iz Komna 27. sept. (Izv. dopj Pred mesecem dni se je pri nas vršila volitev novega starešinstva in včeraj smo pa imeli volitev novega župana in dotičnih podžupanov.
Županom je izvoljen,g. Josip Kovačič. veleposestnik v Komnu, a podžupanom pa g. Turk posestnik v Komnu.
Nadalje so bili kot podžupani izbrani (a le gospoda: Malič, posestnik pri sv. Tilhu za sv. Titih; Janez Petelin posestnik v Tomaževici, za Tomaževico in gosp. Rebula, posestnik v Volčjem g rad u za Volčjigrad. Vsi izvoljenci so na novo postavljeni, a vendar upamo, da bodo vestno in skrbno opravljali svojo težavno nalogo in rta bodo dobro In previdno gospodarili našej razŠirjenej in velikej občini. Zato žel mo mnogo sreče 1	Krtov.
Iz Tolmina. Drag* -Edinost«, sprejmi vendar enkrat tudi iz naših hribov majhen dopis. Pa kaj hočeš, hvalisati, ako ni hvalevredno se ne da, grajati pa tudi nočem, ako tuli b: mi ne zmanjkalo potrebnega gradiva. Vtorek 22. t. m.okolu 7 ure zvečer prid ni ra v Tolmin kočija, v katerej se pripelje z svojo soprogo naš obče preljubljeni in visokočestiti gospod Aleksander Schemerl, bivši c. kr. okrajni glavar v Tolminu In sedaj c. kr. namest. svetovalec v Trstu. Brž raznese se ta vest od ust do ust po vsem trgu, godci se precej opravijo v svojo uniformo, ter primat šira jo pred gostilnico pri pošti, kder se )9 gost nastanovil. Godba ig>a Vfč komadov, mej tem pride pa tudi premili Kost pred gostitnico m naglo zadoni iz grla zbrane množice gromoviti trikratni živio našemu preljubljeneiuu g. svetovalcu.
Ves trg je bil na nogah in vsi uradniki so pozdravljali velecenjene^a gostu. In kako bi ne bil ta gospod obče priljubljen, koliko dobrega je on za naš oKraj storil. Kdo bi ne bil unet za tega gospodu, saj kot c. kr. okr. glavar v Tolminu |e bil povsem prijazen, rad sprejel jn vsacega, naj Bi je bil bugat ali ubožec, vsakemu je prijazno nusvetoval in povedal to. kar je hilo prav. Koliko ni tu gospod pomagal ubozemu posestniku glede na to. da je dobro poznal vse razmere, žulje in težnje našeya hribovca. Kolikokrat ni prišel ubogi starček iu prosil tetia gospoda kot c. kr. oHr. glavarja za svojega k vojakom potrjenega edinega sina, kateremu je, ker je previdel pravico ubozega kmeta, koj in radovoljno pomagal. Ta gospod ni poznal surovosti, ampik bil je prijazen iu vsa kemu, ki je k njemu prišel, dal je dober svet in ga prijazno podučil.
Posebno v dobrem spominu je pa ti gospod pri županih in pri županstvih sploh, kajti on jih je po svojej dolžnosti podpiral na vse strani. Bot; mu daj toruj v kratkem času višje stopinje doBpeti.
Iz Škrbine. 1. oktobra — Trgatev je bila letos v 1-pem vremenu. Slišal sem *tare može, ki so se pogovarjali, da ne pomnijo, da bi bilo ob trgatvi tuko l^pn vreme, kakor letos in tudi letos je p av uobra letina po vinogradih, katerih ni
toča zadela, grozdje je dobro dozorelo in nadejati se je dobrega vina. Tudi drugi pridelki jesenski kažejo prav dobro, če nam jih Bog obvaruje pred hudim vremenom. Gital sem v cenjenem listu Edinosti o novoŠegnih oderuhih, tudi v Škt-bino so se priklatili ti oderuhi, kateri svojo robo kmetom silijo in na mesečne obroke ali tako zvane rate ponujajo. Ta roba so podobe pozlačene, tudi lepo delo je. pa kaj pomaga, ker je slepo in nema nič veljave. Ti agenti, kateri okoli hodi|o, pravijo, da je roba po ceni iu da iabko vsak odrajta plačila, da se še spomni ne, da je vplačal. Bolje je, da si Človek to robo poprej ogleda, nego da se prebiti, ker agenti so prebrisani in kmeta z svojo zgovornostjo lahko prevarajo; zatorej najbolje, da se vrata pokažejo jim precej, ko v hišo stopijo.
Z Goriškega, 24. sept. — Dan danes je uže tako, da se le prerado slaba stran svojega bližnjega opazuje in njegove dobre lastnosti prezirajo. Često se prigodi, da se človek obsodi brez pomisleka, ali je res vse tako črno in slabo Da njem, kakor se vidi, ali dozdeva.
Tako nekako se mi je dozdevalo, ko sem čital v štv. 75 1.1. vašega cenj. lista dopis z levega brega Soče, kder g. dopisnik nec-na druzega svojih tovarišev ilobro ošteva, ker sije upal v štv.75 t. I. ugovarjati nekemu napadu na učiteljski stan, pisan v 71 štv. t. I. istega časopisa.
G. dopisnik v 75 štv. očita svojemu kolegu, da je hotel z svojim odgovorom napadnika tako nekako braniti pred zasluženim odgovorom. Nadalje pravi, d:» najbrž tudi veliki večini svojih tovarišev v nekaterih točkah ni ustregel.
Kar se tiče prvega, moram kot nepristranski opazovalec trditi, da se kritika in odgovor v ničem ne bližata. Odgovor je bil pisan mirno, dostojno, opiraje se na izkušnje praktičnega šolskega živenja t*r v nobenej točki ni izostal. Kar se pa tiče druge trditve, iz odgovora ni možno sklepati, da bi se bil zagovornik v 73 Štv. v imenu primorskega uč teljstva oglaBil, pač pa se vidi, da je govoril iz lastnega stališča in prepričanja, in ako tudi se je po J pisal kot uS telj, ni še to znamenje, da je pri tem učiteljstvo zastopal. Izrazil je le svoje menenje in toraj ni odgovoren, če veliki večini svojih tovarišev v nekaterih točkah morda ni ustregel, čemur pa ni on kriv, ampak le isti, ki ga je slabo razumel, ali ni hotel razumeti. Ne prisvo jujte toraj lastnosti drugemu, o katerih ni bilo v odgovoru niti govorjeno, katerih nikedo niti v mislih ni imel.
V odgovoru 73 štev. 1.1. so bile naštete dovolj jasno razmere o oigoji šolske mladine in tudi natolčevanje v 71. Štv. 1.1. ni bilo zamolčano. Na izzivanje: da večini učiteijstva je odgoja deveta briga, povedano je bilo, kako si šolske oblasti in učitelji na Goriškem na vso moč prizadevajo, da bi se otroci v šoli nravno odgojevali. Dalje pravi g. dopisnik, da odgovomik v 73 štv. 1.1, dokazuje manj važne stvari, katere vsak lahko vidi ln ve. Na to moram reči, da pri vsacem zagovoru se je opirati na znano in praktično.Menim, da le tak zagovor, ki sega iz živenja, je pravi zagovor. le njemu se veruje in brez dokazov ni zagovora. Tudi moram opozoriti, da je g. dopisnik v 75 štv. t. 1. v svojem dopisu sam z nekaterimi izgledi branil šolo in učitelje in je toraj nevede priznal mojej goraj rečenej trditvi.
Kot ueodpustljiv greh pa se g. dopisniku zdi, ker se je bil zagovornik izrazil, da učitelj iu vsega kriv ni da vseh napak pri otrocih nI samo šola kriva. To obrača gosp. dopisnik tako, kakor bi bil zagovor* nik menil vse učiteljstvo. Tukaj moram opomniti, da je ta izraz vsega, samo v nekaterih krajin tako v rabi, da se na njega v vsakdanjem živenji niti ne pazi. Ako8<? n. pr. dva prepirata ter drug dru-zemu to ali o o očitati, ustopi se tretji iu reče: samo ti se zdiš nedolžnega? ali pa, saj nisi ue ti, ne ti vsjga kriv! To pa le v takem smislu, da se obi na lepši način poravnata, če je toraj zigovorniku nšia ista besedica, ni še to tak greh. vsaj na drugem mestu pa pravi: A pomislite, ua najboljšemu učitelju ni vsega mogoče ioseče; in tudi g. dopisnik v 75 Štv. t. I. spoznal je v svojem dupisu, da ima zagovornik srce do šole.
Zagovornik v 73 Štv. t. 1. svojega nasprotnika ni nikakor v v ižnejših točkah podpiral, vsaj je to razvidno iz zgledov, katere mu je n išteval iz skušnje in slednjič tudi s tem, daje nasprotnika opomnil, naj dela za koristno in dobro v svojem delokrogu, pa uaj ne daje prilike polemikam.
Slednjič pa, ko je gosp. dopisnik v 75 štv. 1.1. svoiemu tovarišu dobro levite uaŠtel, poboža ga z besedami: Najbrže ste se okorno izrazili ter prisvojujete krivdo, katere nemate ne vi, ne velika večina nas. Tor ij vendar to kriv io nekateri, po vašem menenji nosite in mej t« se ve tudi samega sebe Btavite. O krivdi, katero prisvojujete drugim, toraj veste, drugače ne bi govorili. Mej tem, ko ste prej svojega tovariša skušali logično pobiti, spoznali ste sami krivdo, da jo tudi vi nosite. G. dopisnik,s tem ste si dali najbolje spri«
čevalo, daste v praktičnem učiteljskem ži veri i i še mladi.
Da pa zagovornik v štv. 73 t. 1. v ono kasto ne spada, v katerej je napadnlk, pokazal je z svojim mirnim, odločnim govorom iu iz vsakedanjega živenja vzetimi izgledi, katere je v odgovoru navedel. Mej tem, ko je napadnik bil strasten, dobil je miren, premišljen odgovor. Zagovornik ni v svojem zagovoru klical na hoj nasprotnika in nikogar na pomoč, kar je zopet znamenje, da je govoril v svojem imenu premišljeno o učiteljskem stanu.
Mirnemu opazovalcu se gotovo lepo ne zdi, da se stvari majhnega pomena, ali take, katere bi se lehko pokrile, na veliki zvon obešajo. Pameten mož bode na svojem bližnjem opazoval le dobre lastnosti In slabe kolikor mogoče svetu prikrival ter te dostojno in prijateljski grajal. G. dopisnik v 75 Štv. t. 1. se ne-voljnega kaže. ker se je drug zagovornik prej oglasil, nego je bil on svoj dopis naperil. Kristus uči: Ljubite se mej seboj... in pa: Kdor se povišuje...
lae Istre dolnje 25. sept. Broja od' srede 16. tega i oni od srede 23. tega ni*ta došla. Danas sem poslal po poŠti reklamacijo v otvorjenem listu. Na njem izvan bilo je pisano s debelimi pismeni »Reklama«. >Naša Sloga« govori na svojem Čelu, da za takove liste se nič ne plača. Ali poštar ga ni hotel drijetl, pod izlikom, da ni zapečaten. I tako mi je bil nazaj prinesen. Kdo ima pravo; »Naša Sloga« ali poštar?? (Naša Sloga ima pravo, poštar ne pozna svoj" službe. Poskusite še enkrat, ako se brani, pišite na poštno ravnateljstvo. Mnogi istrski poštarji sploh enako delajo. (J red.A
Danas se je videla tudi okrožnica or-dinarjata koparskega. Za počelo i za pokus mislim je samo v italijanštini prišla. Hrvatski prevod je ta pot se zaboravih Ordinarijat se toži, da je popov, koji malo ali nič ne delajo za zavod i nalaga, da mora se delati i naj se okrožnica razdeli mej ljudstvo i naj jo popi iztolmačijo izpred oltarja. A onako da je, stavimo, koji pop, da nežna talijanski? Ali je pik vza-konjeno, da mora znati? A razdeliti mej ljudstvo okrožnico — ad quid? Ali je I ljudstvo dolžno znati talijanštine?
V	ostalem glede zavoda i duha njegovega i mesta, v kojem je ustanovljen, nič ne pišem, ker o svojem času je bilo pisano dosti.
V	dol njej in v vstočnej Istri ovo leto v obče je maio grozdja. Toča je uničila veči del, povodenj pa mnogo zemlje odnesla. Dobro bi bilo, da vlada javna kakova dela odpre, ali ne pod upravo občin. Ker kakor so dandanašnji ustrojene, ljudstvo bi malo dobička pod njihovim uad-zorništvom imelo.
Glede društvenega života le toliko, da so tu rodoljubi izviždani in izazivljeni skoraj vselej, kadar pridejo v gradič v svojih poslih. Ali so rodoljubi, koji se prav vsled tega krepkeje pripravljajo za ko-nečno zmago, saj je tudi kristjanstvo takrat najbolje Žile prožilo, kadar so nastala pro-guanstva.
Domače in razne vesti.
Cesarjev god se bode jutri tudi v Trstu slovesno obahjaJ. Ob 10 uri bode slovesna sv. maša pri sv. Justu, katero bode bral mil. g. škof katere se bodo udeležile vse oblastnije in zastopn ki tujih vlad.
Cesarjev dar. Cesar je podaril 12.000 gid. po povoanji poškodovanim Korošcem.
Žup. Izpit sta 15. 16. in 17. sept. naredila čč. gg. Ant. Kranjec, kapelan v Dutovljah in Jernej Križaj, kapelan v Plavjl.
Pri luk. carinskem uradu
bodo ziatno pomuožili uradno osebje. — Dobro bi bilo, da bi se pri tuk. direkciji več ozirali na zmožnost in na znanje domačih jezikov.
Veteransko društvo za Trst in okolico napravi v nedeljo, 4. t. m. o priliki godovanjna Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja. Izlet v Barkovlje. Društvo se zbere popoludne ob 3 uri pri kolodvoru južne železnice, od tam pa odrine ob 3 in Četrt uri s yodbo v Barkovlje, kder bode na ključu do 7 ure zvečer svirala društvena godba. Izlet pa bode le pri lepem vremenu. Povabljena so na ta Izlet tudi vsa druga patrijotićna društva.
Pevska zveza za Trst in okolico. Začasni odbor te zveze je uže izdelal pravila in sklenol v svojej zadnje) seji, da bo skliče prvi občni zbor zveze v nedeljo, 11. t. m. točno ob 10. uri dopo-luine v prostore del. podp. društva (ulica Molin piccolo štev. 1, 1. nadstropje). Na dnevnem redu bode posvetovanje in sklep o pravilih. Na občni zbor so vabljeni vsi udje pevskih društev okolice, potem vbi udje Tržaških društev, katera pristopijo k zvezi in taki gospodje, ki niso v nobenem lakem društvu, pa žele pristopiti k zvezi kakor podporniki. Kedor ve, kolike važnosti je narodno petje za širjenje narodne
EDIN03 T
ideje mej Tržaškimi Slovenci, gotovo bode z veseljem pozdravljal in podpiral pevsko zvezo.
Vlšl državni pravdnlk, dvorni svetovalec, v. g. dr. Schrott poslal nam je dopis, kateri se nahaja v deuašnjem listu, v gladkej slovenščini. Iz istega dopisa, oziroma popravka je razvidno, kako pravično se postopa v kaznilnicah pod-redjenih tuk. višjem drž. pravdništvu. Vsa čast v. g. dr. Scbrottu, kateri je obče poznan kakor jako pravičen in natančen na vsako stran. Na tem visokem uradniku hi se morali izgledali mnogi nižji uradniki. Vč. g. dr. Scbrott je tudi od minister. Izvoljen, da bode zastopal našo vlado pri mejnarodnem kongresu v Rimu, kateri se začne 16. novembra in na katerem se bodo obravnavala prašanja, kako postopati z obsojenci v kaznilnicah. Moremo reči, da bode Avstrija na kongresu dobro za« Stopa n si.
Zgradba železnice Trst-H r-pelje se je izročila stavbenemu podjetji Bianchi, čegar ponudba je bila najugodnejša.
Tržaška svobodna luka skoraj gotovo še ne bo tako k malu odpravljena, kakor se je mislilo: treba bo poprej še mnogo in dragih naredeb. Sredi tega meseca bo v Trstu pod načelnlštvom načelnika pomorske vlade, dvornega svetovalca viteza Alber, posebna enketa, ki se bo pečala s potrebnimi Btavbami v laki. Baretove^a načrta ta enketa skoraj gotovo ne sprejme, ker bi za njegovo izvrSit^v trebalo mnogo milijonov. Tudi vlada ne prevzame stavb, ampak da koncesijo kakemu zasebnemu podjetništvu; najbrži prevzamejo dela podjetje tukajšnjih skli-dišč, občinski zistop in trgovinska zbornica, ker so te v tej zadevi najbolj udeležene. Ko bodo izvršena vsa potrebna dela. Se le potem nastane praftanje o odpr ivlje-nju svobodne luk"; ta čas pa še ni t-iko blizu.
Trsi i nemška brodarstvena Čria. Nemška državna vlada je brodar stveno črto Trst-Afrika podelila znanemu brodarju Meyer-ju v Bremenu. On mora po sklenenej pogodbi najdalje do začetki prihodnjega leta ustanoviti v Trstu glavno postajo in promet odpreti. Ob svojem času je avstrijsko-ogerski Lloyd poslal svojega zastopnika v Berolin, da se njemu izroči zveza mej Trstom in Aleksandrijo, ali ta poslanec ni mogel nič opraviti, ker je nemfika državna vlada izjavila, da se bo ozirala le na domaČe podjetnike. Ker pa je ta nemška črta namenjena le za poštni in brzovozni promet, tedaj ne bo imela velicega pomena za avstrijsko trgovino in avstrijske prometne naprave in Trst od te črte ne bo imel nobenega znamenitega dobička.
Trgatev se je začela po vsej okolici in v Bregu; povsod žalost, le v Prošeku je nekoliko in v Križu Še precej; v občo pa prava reva. Boljš« je po Krasu in po nekaterih krajih Vipavskega imajo cel6 primerno prav dobro trgatev; prav tako je v Istri v nekaterih krajih dosti in dobrega vina.
TržaSke novosti t
Vreme. Včeraj smo imeli jako neugodno vreme, deževje z vetrom in bilo je mrzlo, da je bilo treba zimskih sukenj. Jako nezdravo je to vreme, kar kaže veliko Ste vilo prehlajenib. Zarad slabega vremena bo celo včeraj vsi italijanski vlaki imeli dosti zamude.
Cumberland, tak mož, ki ugildje misli drugih, je v Trstu dal dve predstavi v malem gledišču Fiiodramatico. Predstava je bila dobra; toda o^isk je bil le sreden, zato pa je Cumberland dal le dve predstavi, o katerih uspehu ni bilo vredno te-legrafovati nikamor.
»Pro Patria■ društvo, katero ima postati strah Iredentiirjem bode imelo jutre svoj občni zbor v prostorih »Unione ope-raja«.
»11 Mattino« začel je izhajati l.t. m in je prec j začel z nesrečno raco. Prinesel je namreč vest, da je v Katenari nek človek umrl za kolero. Ali ta vest je biU neresnična in jo je moral na raagistratovo zabtevanje preklicati. Dober začetek.
Policijsko. Nek kokošar je d>u-gemu kokošarju vkradel 6 god., tati so zaprli. — Nekemu trgovci so na ulici vkradli srebrno tobačnico. — Zaprli so 3 postopače, ker niso imeli o čem Živeti, — potem so sušili tudi Lipeta Z., fakinu, rodoma Seuožeca, ker je po ulici razsajal in nekega njegovega znanca, ker je v nekej krčmi dobro pil in jel, pa nič plačal. — Zafiill so tudi dve usmiljeni, kate-e se v kratk-m odpeljeti s posebno pošto na Notranjsko.
ObrinljKko dr ušivo v Verdell
(Via ueilo Sooglio 207, poprej pri Gobolu), tod Iz-rstno novo vino po jako nizk'jj ceni. Dobra kuhinja, točna postrežba.
r»	l<"l,>4co obhaja Jutre slovesno
Barko^ Ijanska cerkev. — Vse priprave kažejo, da bode slavnost v Barkovlj.ih prav krasna.
Zadnje nevlbte so na Koroškem napravile povminjl in v mnogih krajih velike nesivče.
iz Senožeč smo prijeli vest, da se je poveljnik undotne žendarmenjske
postaje Franjo Gerkman, jako priljubljen človek, ki se je še le nedavno oženil, v knez Porcijevi Lozi blizo Sajevč ustrelil. Zapustil je pismo, Iz katerega je razvidno, daje vzrok samomora nepravično, sekantno postop anje njegovega neposrednjega predpostavljenega proti rajnkemu. Žalostnol
Veliko slavnoMl priredi goriško slovensko bralno In podporno društvo jutre. 4. t. m. popoludnć v Kenčab. DoŠel nam je jako zanimiv ol širen program slavnosti. — Kakor se sliši bode slavnost prav mnoeo liudi iz vsega goriškega privabila v Renče.
Gimnazija v Pazinu. Minister-stvo je zaukazalo. da se začetkom šolskega leta 1885-86 otvori v Pazinu hrvatska paralelka. Vsled nasprotstva v Trstu in v Poreči zavlekla se je stvar in letos bode samo nekoliko ur na teden več določenih za pouk hrvaščine. Drugo leto pa menda ne bode nobenega zadržka za hrvatsko paralelko. Bomo videli!
Prva podružnica društva sv« Cirila In Metoda se |e u ž« ustanovila v Ljubljani in so jej uže pristopili prav mnogi udje, mej temi kakor pokrovitelj dr. Lovro Vidrič, odvetnik v Zagrebu ter |e naznanivši svoj pristop podruž.iici poslal 100 gld. Vi vat sequens!
V Opatiji v Liburniji se je 1.1, m. odprla s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
«1. Jurčiča zbranih spisov je te dni izšel 5 zvezek. Vsebina zvezna je:
•	Hči mestu* g» sodnika«, »Nemški Valpet«. »Sin hrvatskega cesarja«, »Lipa«, »Pipa tobaka«, »V vojni krajini«.
Vremesko prorokovanje. Ma-thieu de la Di6ne prorokuje za mesec oklober tako-le vreme : Lepo vreme par dni, kar naglo pa sprememba temperature in skoro zimski mraz. Ob Adriji mnogi viharji. 01 8. do 15. še slabše vieme, vetrovi, mrzel dež in ceio sneg na gorah, prav slabo vreme po vsej Avstriji iu Nemčiji. Na morju strašne nevihte. Oi 16. do 25. še slabše vreme, v jugu toča, v Avstriji in Nemčiji pa polno sne^a. Nesreče na morju. Od 23. do 80. bolj mirno vreme ob jadranskem morju, nekatere dni pa bodo močni vetrovi; potem prav lepi dnevi pa mrzli. S kratka jako neugodno vreme, nevarno za kako bolezen, vsled Česar se je treba držati jako previdno v obleki in jedi.
Kr^jcarska podružnica »Narodnega Doma V Ljubljani razposlala je 2e 250 knjižic, med temi četrtino z desetktajcarskimi markami. Ako računamo, da se vsaka poslana knjižica po preteku leta, Za kolikor je namreč prera-čunjena, izpolni, nadejati se nam je ob letu osorej samo od tehknpžic že nad 900 fo-rintov. To pa le v navaumh razmerah, ako se povsod le v običajnem redu vplačuje. Ker se pa dosti knjižic hitreje polni, in nam je že sedaj, tedaj po preteku dveh in pol mesecev, došlo pet knjižic polnih, ni nam treba biti preveč optimističnim, ako upamo, •ta bo zgoraj omenjeua svota že poprej izplačana. Razven ie omenjenih treh knjižic (št. 10.. 39 iu 143.) dobila je namreč krajcarska podružnica v novejšem Času novi dve kra]carski g. A. M. iz Komende in pod št. 90 kot peto od Č. iz Trsta. Zanimanje postaja vedno večje in prodira že v širše kroge. Občinstvo se jako pohvalno izraža tudi o priprosti in vendar natančni kontroli z markami ter o malem trudu, ki ga imajo poverjeniki z nabiranjem, Upravni odbor «Narodnega Doma* sam je naroČil te dni pri podiuž iici večje število knjižic z desetkrajcaiskimi maruami. OiJi-dni rodoljub g. dr. Vošnjak vzel je uetkraj-carsko knjižico za gg. državne poslance. Tako je prav. Ako se bodo začeli odlični in tnerodajni slovenski krogi zi stvar živo zanimali, rastlo bo tu i I zanimanje med slovenskim ončinstvom sploh, veselo iu vstrajno 1)0 stopalo za njimi. Lepa hvala vsem, ki so se doseaaj že z večjo ali manjšo Kvoto dejansko spominjali naše gotovo blage ideje. Naj bi krepko vstra|ali m našli še več posnemaicev. (Denar In oglasila za poverjeniši vo pošiljati |e g. dr. Jos pu Staietu, blagajniku »Narounega Doma« v Ljubljani.)
Kuietoui v Pomoč imenuje se izvrstna ki j Ž ca, ponatisnem* iz uvodvih člankov «Slovenčevih» ravno tega naslova. Pisatelj jim je dobro znani župnik č. g. Ivan Belec v Fužinah {Wei6senfels), zalo-Ž la jo je pa« Katoliška Tiskarna« v Lju-hlj mi. Ktijiž ca obsega 144 strani in velja '.25 kr. po poŠti 5 kr. vtč Kdor jih vzame 10, .lobi 1 po vrhu. Knjižica je v tej stroki nekaj posebnega, ker je do sedaj v slovenskem jeziku še nismo imeli. Gosp. pisatelj seje mnogo trudil pri sestavi te knjige ii. na čast mu boui rečeno, da je tuoi svoj namen dostg< 1. V nj j podal nam je nekaj, kar se bode posebno ti-tiin prilegalo, kte-nm je na srci žalostiti razpad našega kmetiškega stanu m bi mu radi kvišku pomagali. Naj se to tuii ne bode takoj dosve •ilo— razpad in rast se goui polagamo—a stanji bode vsakemu pojasnijo, kdor bode knjizco čital z marljivostjo in razumom. Zato knjižici želimo prav muogo razširjenja
Nove kojlfsre V naŠej tiskarni ste iz^li te dni 2 hrvatski knjigi. Prva je:
•	Poslanica« ura. Dinka ViteŽiča, državnega
poslanca, s katero obveŠČuje svoje vo-like o svojem zastopnifikera delovanju v zainjih dveh zborskih dobah. Iz te knjige, katera obsega 190straniv vebkej osm^rki. more se vsakdo natančno podučiti o razmerah istrskih Slovanov. Zadosti obširno gradivo knjige je jako praktično razvrščeno in ne daje le pregleda o delovanju g. dra Vitežiča, temuč je tudi jako podučljivo, ker nam v pravem svitu kaže kulturno in gospodarsko stanje Istre in Primor-Bkega splob.— Zunanja oblika knjige je prav dična. —
Dobiva se knjiga pri uredništvu »NaSe Sloge« v naŠej tiskarni po 1 gld.
Druga ja le majhna 30 strani obsegajoča knjižica, katero je izdalo uredništvo »Naše Sloge « pod naslovom »Desetjjodiš— niea Bratovščine hrvatskih ljudi v Istri«, v katerej je popisano 10 letno delovanje tega za istrsko učečo se mladež tako važnega, pa še veduo premalo podpira-nega aruštva.
Tretja knjiga v lepej elegautuej oblik', okolo 110 strani obsegajoča, pa je iz Edinosti ponatisnena Indijska dramatična Igra »UrvaŠi«, katera bode prihodnji teden dovršena v naŠej tiskarni. S tem težavnim delom je obogatel g. dr. Glaser, profesor na Tržaškej gimnazij1, našo oo-mačo literaturo in smemo mi Slovenci ponosni b ti na literarno delo čisto »love in imenitne vrste. — Ceno in kje se bode dobivala knjiga, naznanimo prihodnjič.
»Kres«* Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. yimn.prof. v Celovci. Obseg 10. Številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina PajKova. (Dalj*).— Na |0^u. Mirko. — Mirko pije vino. Mirko. — Stari Džul UŠ in njega sin Mamet. Povest iz življenja v sreanje-azijatskih pustinjah. Kuskl spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje). — Trloleti. J. Kosta-njevec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu. Spisal H. Schreiner. (Konec). — Stanko Vraz, slovenski rodoljub. Andrej Fekonja. (Konec/
—	Osvald Gutsmann. Spisal J. Scneinigg.
—	Nefrit. Spisal Fr. Kocbek. — Iz koto-ribskega protokola. Haz^iaŠa M. Valjavec. ('Dalje). — Drobnostl. — Izhaja v meseč nih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 iu 1881 se Še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.
Zelišče zoper kolero. Ruski učenjak Votčenko je v Turkestanu našel zelišče, ki je zelo dobro zdravilo pri koleri iu legarju. To zelišče se Imenuje Ferula sumbul, rabijo ga domačini zoper razne bolezni. V moskovskem botaniškem vrtu so ga nasadili.
Rusko petroije vedno bolj tekmuje z amerikanskim in ni dvomiti, da ga na zadDje skoraj popolnoma izpodrine. V deželi Pečora so se vnovič našli silno bogati studenci in to petroije, kakor so dokazale preskušnje, ni prav nič slabše od amerikanskega. Vsleu tega so začeli graniti veliko tovarno za čiščenje. Ker je on-dotno ljudstvo jako delavno, izvoŽnja lahka in cena, zato nastane promet veli-kausk, da se ie odpre tovarna, katera bo v tren letih gotova.
nšenioi za 3 do \ po sto. pri kuruzi z\ 2 po sto.
Let — cene se pomikajo nazaj in ni sploh nobene kupčije.
Seno — cene slabe, za konjsko blago 1 do 1.30.
Borano poročilo.
Vsled negotovega političnega stanja naša borsa strašno lavira. Tedni so kurzi skoro vsih pap rjev zdatno padli in valute, posebno pa Napoleondori so šli už^ nad f. 10. To skakanje valute vtegne imeti celo slabe nasledke.
Dunajska Borsa
dne 2. septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 75	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 » 40	•
Zlata renta......109 » 40	»
5V, avst. P»»»a .... 99 • 00	»
Delnice narodne banke. . 8-"»K • —	»
'Kreditne de«'ce . ... 280 • 07	«
London 10 lir sterlin . . 125 • 90	»
Napoleon . ......— » —	a
G. kr. cekini...... 10» 01	»
100 državnih mark ... 5 • 97	»
Tržno porodilo.
Kava. Ker dobajujo i: Amerike jako ugodna poročila o tej trgovini, so tudi tukaj cene postale jako trdne z nagibom, da postanejo še više. Prodalo se je ie dni 1200 vreč Rio po f.47 do 57, 1800 San los po f. 48 do 56. kakih 500 vreč Java Mal. po f. 59 do 02, Portoricco stane f. 90 do 97. Ceylon plan t f. 86 do 123.
Poper Singapore f.95, Penaug f. 85 do 87.
Sladkor. — Mislilo se je, da se bode kupčija sopet oživela, pa zaman; dene.s jr tendeuca sopet prav mialiova, in stane Cetiifugal- ilet I f. 24, Melis Pilet I f. 25 do 2650 in najfiuejši do 26.75.
Sadje — nekaj več kupčije, posebno za rožice in ilne cvebe; lige v vencih so letos prav slabe. — PomeianČe, limoni f 3.50 do 8, mamllil f. 82 do 85, rožiči pu-iješki I f. 6 do 6.75, flje v vencih f. 13 oo 13.50, fige Smirua f. 40, upaša [.' 18 do 21, cvebe navadne f. 15 do 18, Eleme f. 27 do 40, Sultanina f.22 do 35, vse novo blagu. Ako se stvari na Balkanu kmalo ne pomire, imeli bomo za razno Levan-tinsko sadje veliko više cene, kakor so cvebe uže denes pre.v drage.
Olje — malo posla po nt spremenjenih cenah. Jedilno velja f. 38 do 44, namizno f. (>0 do 88.
Petroije — cena je precej trdna, tendenca dobra, <ieues stane petro f. 9 tri Četrt.
Rti — kupčjaje nekoliko oživela, ita-lijauski riž f. 17 uo 20 i pol, indijski for. 11.75 do f. 15.
Domači pridelki. Nov fižol iskan. Plačuje se kokB po f. 14 do 14 i pol, bohinec po f.ll 1 pol do 12, zelen po f. 12, ali te cene so le začasne. Maslo dobro naravno f. 88 do 96.
Žito — malo kupčije pri vsej dobrej tendenci, cene so te dni celo poskočile pri
Lastnica upravnistva.
G. M. J. Brgud - po pomoti ni bilo zabilježeno v glavno knjigo; sedaj je vse v redu. — SI. O-Sitiu Vrhnika ko stno tirjalnico pisali, ni upravništvo imelo še kupova v rokah; u-ejeiio; g. Uaž. A. Pulji — pomote ni nobene; tirjuli smo naročnino do konca t. I. kakor \ mnoge druge naročnike — g. K.Fr Gorice. Če bu je kateremu naročnikov v tirjalni'0 kaka mala pomota v tepla, nI čuda ker tirjuli smo jih preko 50U; za to prosimo oprostenja: godilo se je nekaj v hitrici, nekaj iz prezretja ali iz kakopa drutega razloga: sedaj smo vse vravnali. — g. Fr. B. dvoran poravnano, g. Jjs. Č.Riienb rk — vse v redu, le mala pomota so je viepln. Da *te nam zdravi! Prosimo najuljudiujše, da ho nuni za stala naročnina dopošlje, vziasti pa opominjamo one naročnike, ki šu staro naročnino dolgujejo, naj kukor hitro mogoče svojo dolžnost spolne.
Zahvala.*
Veže nas jako iuo ma dolžnost, po javnem potu izreči svojo srčno zahvalo našitn zavednim DekunČanom za sijajni iu v istini ganljivi sprejem povodom izleta v mest ce Dekani tužne Mr»; poselmo vzgle mina rodoljubom občinskemu načel-Grižonu in ostalim gospo lom za njih trud pri sprejemu «S >kola» m bratsko gostoljubnost, katere nismo poarešali do odhoda, ko smo si podan roki z z igotov-Ijenjein, da se v kratkem zopet vidimo« Na zdravje ! V Trstu, 30. septembra !8S5.
Za odbor «Sokoli'«: Starosta.	Tajnik:
Jos. Mankoč.	Jos. Draiil.
* Za zadnji li t zakasnilo. Ured.
niku v.
Poslano. *)
Slavnemu uredništvu časopisa »Edinost«
v Trstu.
Na podlagi tiskarne postave prosim, blagovolite ponatisniti v prinodnjej Številki Vašega lista sledeče
Pojasnilo
dopisa *Iz Gradiške ob Soči, 22. septembra (v številki 7G. »Edinost-l«, 23. septembra 1885).
V	gradi&Uanskej kaznilnici nahajajo se sedaj 351 jetnikov, od katurih 178 slovunske narodnohti. Od uradnikov so rojeni Slovenci: duhovnik, učitelj, iu stražui nadzornik. Novoimenovani kontrolor je rojen v slovanskem dem Istrii-, in pozna tako slovenski, kakor hrvatski jezik; ravnatelj pozna tudi slovenski jezik.
Od stražarjev zna Veliki del slovenski jezik; pri imenovanji novih stražarjev ozira se na »nunje tega jezika, kar je potrebno 2* za volj varnosti zavoda, da stružar razumi, kar jetniki med seboj govorć.
Pri upravništvu kaznilnice se nahajata sedaj dva gospoda kakor pomočim uradnika. Dopis Imenuje jih nepravilno »exoficirja«. Oba sta bila poprej aktivna častnika; eden od njih jo sedaj c. k. nadporočnik v pokoju, drugi pa c. k. poročnik v reseivi. Oba sta tedaj Še danes c. k. Častnika in imata še vedno pravico, častniško uniformo nositi.
Tudi ta dva gospodu poznata slovenski jezik.
Božja služba in Šola stu v Gradiški slovenska; iu sicer Šola izključivno slovenska.
Povsem enake so razmere vikoperskej kaznilnici.
Prosim Vas, gospod uredil.k, da pri priložnosti kuznimico obiščete in se tako o resnici tega pojasnila prepričate.
V	Trstu, 2. oktobra 1885.
Dr. Ferdinand Schrott,
c. k. dvorni svetovalec in višji državni pravduik.
Na večkratne napade iz Materijske občine v »si. Nar.«, v »Edinost u iu v zadnjej štev. nekeg.i lista, kiterega ni niti vredno imenovati, na mojo malenkost, odgovarjam pravici in pošienji na ljubo to I*-: Iz mej oevedeset šolo obiskajočih otrok pohaja prostovoljno komaj Seslonca bolj pridnih oečkov trikrat v teduu (iu to pri
*) Za takove članke je uredništvo, toliko odgovorno kolikor mu dotlčui zakon veleva.
1'redn.
K D I N O S T
^OiiHnevnem pouku) v izvanrednih urah nemški pouk. kar sam č. g. okr. šol. nadzornik Spin^ić lehko priča. Očitanje. d;» mučim šolsko d?co z nemšč uo, torej je neopravičeno. Onemu M i ter i j«ke mu ol>4;inu, ki hoče svoje ognjusne rane zakrivati s krinko rodolj u kija, je šolski deci in mili naš narod deveta briga. Saj kroŠ. . . .ji nemajo orgnna za lo. On ponemčuje sam svojo deco brez konca in kraja. Njegovu mlada hčerka c^lo prepoveduje svojej materi občevati ž njo slovenski, r>*koČ : »Mam.n, vse mi govori, le slovenski ne, ker me je sram«. Tako odgojujejo naši dični ('/ rodoliubi svojo deco. Učitelj je vsemogočnemu (tu pa ne mislim Boga) trn v peti, ker je proti njegovej volji v Materiji. Dopisnik me sramoti tudi v zadnji štev. ».Jurija«, da se družim s Čevljarji. Sramotno ni. družiti se s poštenimi rokodelci, pač sramotno in pogubl|ivo bi bilo druliti se z nepoštenimi ljudmi,
kateri........
V Mater ji, ,'30. septembra 18S5.
Stetan Debenjak,
def. učitelj.
Najcenejle tratilo. Beč., Blagorodni gospod! Potrjujem, da sem res vdobil poslane mi H. Brandt-ove Švicarske kroglpce in izrekam Vam moje nasrčnejšo zahvalo za vašo dobrotljivost ter priznavam, daje uspeh vašega populirnega leČlla presegel moje pričakovanje. Moja nesrečna sestra ki trpi uže 17 let za božjastjo, je primorana vsled te strašne bolezni vedno doma ostnti, ker se pa le malo giba ter ne uživa svežega zraka; uzrok je to, da jo v notranjosti t< ži zapor, koji prouzroči ve<ino slabo stanje. Oi kar se pa leči z Vašimi krogljica ui, je to slabo stanje prešlo. Čeprav se tie už vajo švicarske krogljice (ki so na prodaj v lekarnah po 70 kr. škatljica) vsaki dati. temveč od presledkih, izgine slabo stanje ki s» popre 1 ni moelo pregnati, na prav mil. ni kakor ne obtežujoč način, ter se bna potem Človek kmalu boljše počuti in popolnoma ozdravi. Zahvaljuje se Vam zopet Vaše visr korodnosti ponižno hvaležni F. Relnisrh. II. Klo«terneubur gerstrasse Št. 1. Ker se v Avstriji te krogljic jako ponarejajo, treba dobro paziti, da ima vsaka na sebi kot napihni listek bel križ na rndečem polju in podpis R.Brandt-a.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće HITRO in P0P0LH0MA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, puč ni tuko lehko. posebno diindenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva smes.
Edini .leruznlciimkl bnN znm hi je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živ*'e hitro kr.-poaln« nn či pravico prednosti nad vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdru-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delujočih snovih kinešk« robar-bare. katera korenika je poznana zarad nje-n« g^ ugodnega upliva na prebavljen]e ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa pa vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješČnosti, zab&sariju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnern trpljenju, zl&tenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 3© novc.ev.	3—48
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Zaloge v Trstu v lekarni G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Toniinn v lekarni E Palisca.
Najboljši
papir za cigaretke
3-36	je pristni
LE HOUBLON
frioc. fabrik.UCawlejeT in Heorje? v Parizu
Svari se pred, ponarejanjem.
Pristen je ta papir za cigaretke le, /-■> ako nosi vsaki listek znamko : [s. „LE HOUBLON" iu dolnjo zavarovalno marko ter signaturo,
5 OO/raiLLES

	z
	o
	—J
	OQ
	=3
	CD
i—"'	
Fac-Simile de l'Etliiuette
"TT
17 Ru* R»r»n?»r i PIKI,S
S
Podpisani nnsnanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera vecchia Št. b.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svinatih. kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke.	4 — 21
Giulio Grimm.
V soboto 12. t. m. se odpre gostilna
(Al Falco) Via sapone; poleg stare mitnice.
BrSZ te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(Varat*, maraka) * .	.	•
Cvet zoper trganje
po dr. MaliSu,
•e odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po vdth, bolečine * krti i ter iircik, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo ^a»a če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo mcvetu tnper trganje v o dr. Mališu* t traven stoječim tnamenjetn; 1 s teki, SO kr.
Planinski želiični strop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropl.	20—18
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zubasanj i človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kikor en zavoj »a a poitom ne raipolllja.
NaroČila iz dežela izvrSe p* tako)
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
za
B
r.
502.
1—3
Razpis službe
štalama učitelj i III razreda i voditelja pri ljudakej Šoli v Sv. A.ntonu so slovenskim učnim jezikom.
Dohodki za to službo so ustanovljeni zakonom 3 novembra 1874 i 10 decembra 1878.
Prosilci naj uložijo svoje prošnje se spisi ured pri podpisanem po svojih oblastnijah v rol.u Štirih tednov.
C. kr. Okrajni šolski svet
Koper 24 septembra 1885
Bosiiiv
Mladenič
zmoi-n slovenščino in nemSfime. nekoliko tudi taljanftčrne, ki je rlovrSjl v I £ j o glin-oaz jo, z dobrimi priporočil, ifcče službe za pisarja, korespondenta ali domačega učitelja. Več o tem pove uredništvo »Edinosti«.	3—1
•ti
Ustanovljeno 1747.
AlbertfiteSamassa t
c. k. dvomi zvonar
FABRIKANT STROJEV H GASILNEM ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnloe izvrstne sestave za občine, za go9ilna društva v mestih in na kmetih. Hldroforl vozovi za vođo, vrstne ikropilnloe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	10—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Stsatnc in ozodje &a vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi. za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnin« in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
,. >■ v	v y v v
SI
23 sve*ln)
Žjlh
tva m
c k. priv. in odlikovane tovarn«
romana vlahova
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Larzaro I B
Prijeten, krfpčalen liker, odlikovan se ilatiaii kolajnami in dlplomaal na ra«-stavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlperos oo-■tuels in diS'čih leljiič na-jiravijeni liker je prijetnega okusa.
Jako pospeSuje prebav-ljcnje in ae rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan ninga zdravilni upliv na živce, možgane in na brb-tanec.
Prodajo na debelo preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trotu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijnh.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov.	16-48-6
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč iti nI treba mnogih besedi, da se doJkaZe njihova čudovita moč. Ce se»Je rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratriiše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vatrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boletnim in proti gliatam, pri ženskih mlečnih nadl^Ž-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	53—24
Prodajejo se v vseh slavnih lekamicah n avetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletli v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Raniš, G. B. Farabmchi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s kut"riml se zavolj žulje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
lekarne Ploooli-jt »pri
angelu* naDunajskej cesti v Ljub 1 J a n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu In trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, it,d. In je naj-boljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Poši'ja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenicah za 1 gld. nove.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Gosp Gabr. Plcoli-ju, lekamlčarju v Ljubljani.
Na lahtevanje potrjujem, da a*m Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v I velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim > v želodcu in zlati žili
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. Stlickl,
o. k. vladni svetovalec in deCelno-sunitnet |u>r ifiovulcc.
Podpisani potrjuje, du ima žeiodfftna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne žnpnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi ja jedno steklenico želodečne esence,, kojih imn n vedno nekoliko pripravljenih. v A. Wlassi>'t, župnik-kan. Piomini, Primorsko.
Antirrheumon najboljši- zdravilo proti pre-hlajenjl, kostobolji, hromotl delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v nrslh, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 00 kr. 1000 košč«kov 5 gld.
Solioilne pastlle proti prehlajenju najboljši ! pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim,
Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavoRt. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni olrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani slrop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za« alifenju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenicu 36 kr
Tu navedena, Kakor voa druga zdravila se zariraj frlina dobe v lekarni
G. T^ioooli-j gl
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvriujejo se s prvo poito proti povzetju zneska.
Zaloge skoro v vsih lekarnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije.	2-50
Visoko častiti gospod 1 Zapustiti sem moral mojo družino zaSdnij. Pri odhodu pustil sem svojo ro lovino popolnoma zdravo Cez osem dnlj sum se vrnil in glej Žena ln otroci so bili bolni. Najbolj nevarno bolna ju bila pa najmlajša hčerka, katera kar je savŽila je zop.-t izbljuvala, vrhu tega pa imela še veliko drisko Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj Še oidravi. Jaz sem jej hit.ro dal eno žlico dr Roza življenskega haljama, in sem jej vsaki dan š« tri Žlico dal. Čudo Božje ! Otrok ml je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mogla storiti, dosegel ju Vaš dr. Roza življenskl balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja Šo la-hvala do Bogu. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanjem	Alojzij Zaddk, trgovec z mesom.
Budapešta v mesecu avgustu 18S4. leta.
Visoko spoštovani gospod! Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem obupal, da kedaj Še ozdravim. Se enkrat mojo nnjsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem
Maribor na Spodnjem Štajerskem.	Ftrdinand Leitner, dimnikar.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je Odvisna zgoli od ohranitve in pospsievanja dobrega prebavljanja, ker ta j« glavni pogoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjeno nezdrave krvne
dole, to je uže več let sploh znani in priljubljeni
dr, BOSA življenski babam,
Napravljen iz najboljših, zdruvnliko najkrep-kejiih zdravilskih zeliič, potrjen j« posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri prcseaanju, po kislem dliečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodou. želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrijl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč ln zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo iu potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., d vojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja so na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Svarjenje !
n* g« izogne iitiljubim napuklim, zato prosim vse p. n. gg. naroCniko, litij povaodi izreCno dr. Kotov Hv1j*nHi-haltam iz lokamo H. Fragiinr-ja v [>ragi zah t« vaj o, kajti opazil uam, da so naročniki na ve« krajih dobili nmiBpuflno /iubh, ako «f> zahtevali natno *ivlj«nBki balzam, iu uu izrnftuo dr. Kotovtga llvlj«nsk»i(a balzama
Pravi flr. Rosov l\tmt balzam
dobi He samo v glavne) zalngi izdalalra. H. Fragntr-ja lnkarna >k trnumu orlu« v Pragi, Koko der Špormtr-gaa.^e Nr. 205-3.
V	TUSTU: P. Prendini, O. forahotehi, Juk. Strni vato, Kil. von I.titenhurg, Ani.Suttina iu K. Zan'tti, lokarnUSarji.
V	OOHICI: O. Oritlo/oMU. A. pl. OironcoH, O. It. Pantoni. It. Kiirntr, lakarniCurjl. V OGELJI: Da-ma$u d'Kha.
V	LJUBLJANI: O. Pi eoli in J. Svoboda, lokar-niSa-Ja.
V	ZA.OREBU: C. kratim, lekiirniear.
Vte lekarnt in vije trgovini t mulurijalnim blagom v Avlro-Ogertkrj imajo zalogo tega tivljmikega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsak« vrste.
Ako ae Cenain praa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsaki' vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri ftrvu v prstu in pri nohtanji, pri zluzah, oteklinah, pri izinulfffenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatično otekline in putiko, zoper kroniSno vnetje v koleuih, rokah, v ladji, Ce ai kdo n<>g<> apahne, z«i>er kurja oCesa in potne noge, pri razpokunih rokah, zoper liiaje, »>por oteklino po piku mrčesov, zojier tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vueto kotu ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bulo iu otekline ae hitro ozdravijo; ker pa ven teCe, poltgnt matilo v kratkem vio gnojieo na-ae, in rano ozdravi. — To mazil'i je zato tako dobro, ker hitr>' pomaga in ker so po njem rana p-tj ne zaceli dokler ni va bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani ras; divjega meaa ln obvaruje pred Bnetora (Crniin pri-aadom); tudi bolefiine to hladlino muzilo posnelfi. — Odprto in tekotta rane ae morajo z mlaCno vodo umiti potem De U pe mazilo na nje prilepi.	1»—20
Škatljica se dobode po 25 in 35 k. Ilalzam za uho.
HkiiNeuoin pomnožili poskusih kot najzannHljiveiSn srdaivo znanu, oilatrani nagluhost in po ujem ho dobi tudi popolno u te zgubljeni sluh. 1 aklenioa 1 gld.
1 aklenica 1 gld. a. v.

Lamnik i1rnfttv0. .HIMNO* T* - Irdatolj lo odgovorni ursfiniw: VIKTOK DOLENC
NoVk tiMKurna V. DOLENC ▼ i rp.n,