Dopis iz Šmihela nad Pliberkom na Koroškem. V nedeljo, dne 6. oktobra, po prvi sv. maši smo imeli pri nas — politiški shod. Počastila sta nas naš nadvse ljubeznjivi g. dr. Rožič in pa g. dr. Brejc, ki se čutita poklicana, da rešita tožni Korotan in z njim ves slovenski narod. Torej politiški shod je bil v Šmihelu. Navadno se nismo menili za gospode iz Celcvca. Ker so pa bila to pot izvajanja imencvanih dveh gospodov doktorjev jako »politiška« v vsaJkem oziru, hočemo tudi mi nekaj pripomniti. Prišla sta poročat o žalostnih razmerah v deželnem in državnem zboru, in dr. Rožič posebe o važrah gospodarskih vprašanjih sedanjega časa. Pričakovaii je bilo, da podasta našeirtu ljudstvu resnično, poučno in potrebno sliko zadnjih pojavov v deželnem in državnem zboru. Žalibog pa. sta le izkušala oprati zavoženo politiko svoje stranke s tem, da sta izlila ves svoj žolč nad koroškim učiteljstvom, ki bo po njiju mnenju in zatrjevanju, vkljub lenuharjenju in nedelavnosti vleklo za poldrugi milijon plače več, dasi je itak že prav dobro plačano, pa še nima in ne bo imelo nikdar dovolj; podobno da je oni vrsti dninarjev, ki le lenuharijo, ki nič ne delajo; za to pa dobi to učiteljstvo nekako v odliko še izdatno povišano plačo. namesto da bi bilo — po kranjskem vzorcu — prvo za hlapci itd. — Res ganljive in izrazite besede o koroškem učiteljstvu, brez vsake izjeme in razlike. Vemo, bistroumni g. dr. Rožič, da ste komaj čakali dneva, ko pokažete vso svojo razunmost in učenost; a le prekmalu Vam je zmianjkalo teh lepih lastnosti in posegli ste po zavijanju in grdih neresnicah. Evo jih: »Kmetje boste plačevali za 15 odstotkov deželniih doklad več; učitelji so jih vam! ktnetom vzeli \z žepa; poldrugi milijon so Vam vzeli, da ne rečem — ukradli«. In kaj je resnica? Res. ubogi učitelji koroški imajo obljubUenih dvestotisoč kron za povišanje učiteljskih plap, ali nimajo jib še in Bog vedi, če jih dobijo! Vi pa iz teh borih 200.000 kron napravljate poldrug milijon. Kar za en milijon in tristotisoč kron ste se — zmotili, oziroma preračunali na zvišanje dež. do~ klad za 12 do 13 odstotkov! Kdo pa potem požre ostalo, Kaj, ko bi bili natančneje povedali, kdo rabi onih 1 milijon tristotisoč kron. Toda Vi sami veste, kako je treba zasukati, kaka mora biti taktika — nesebičnežev! Ne da bi se zmenili za Vaju in Vajina izvsjanja, tudi ne za Bogu nedopadljiva zavijanja in preobračanja, ko bi ne biia prihitela s svojimi govori v popolnoma slovenski kraj, v Šmihel n. P.; narobe: še ploskali in čestitali bi Vama bili, ko bi se bila v kakem narodno ogroženeni kraju spravila na nemškutarsko-okuženo učiteljstvo, ki m,u je v resnici pred vsem za renegatsko-agitacijsko delo in zabavljanje pri vinu. Če pa hočeta tukaj v Šmihelu s takimi sredstvi podpihovati ljudstvo proti učiteljstvu, potem dobiva stvar drugo lice. Vprašamo samo, gospoda: ali je umestno, ruvati med mirnimi slov. prebivalci v slov. kraju!? Ali ne poznata važnejšega narodnega dela, nego da v popolnoma slovenski občini, ki v procentnem razmerju producira največ slov. učiteljev, hujskata ljudstvo proti diomiačemu učiteljstvu, proti šolstvu! Zapomnita si! Naše Ijudstvo misli v prvi vrsti na svoje učitelje v občini in okolici (ako se jih izrečno ne izvzemlje, česar pa vidva nista storila, ampak sta imenovala učitelje splošno) in potem šele, če še sploh dalje misli — na učiteje tujih krajev, katerih ne pozna in ki sploh ne obstojajo zaRje. Ali imenujeta to narodno probujo, če s svojim nepremišljenim krikom četico manj vnetih učiteljev popolnoma odtezata koroškim Slovencem?! Angela miru in sprave, ki sta sejala sovraštvo in prepir in ki prezirata gotove poštene in pametne ljudi, bodita uverjena, da sta si sama kriva, če se Vaiine vrste ne bodo gostile v oni meri, kakor si želita, zakaj: Kdor le podira, se ga ne bojimo, še manj pa ga častimo! Le kdor ustvarja, zida, junak je tak kaj prida. Koroško narodno učiteljstvo! Stoj na straži za svoje stanovske in narodne pravice! Zapomni si, da te mož, ki te bo kdaj rabil, ne uvažuje, da si le potreben privesek na slov. narodnem koroškem okostju!