ß novi tedniki «g Nova adrenalinska pridobitev Vsi, ki so željni adrenalinskih doživetij, bodo odslej prišli na svoj račun tudi na Celjski koči, kjer so dan pred praznikom državnosti predali namenu zipline. Za ZPO je ta naložba, vredna 171 tisoč evrov, pomembna tudi zato, ker je ob vedno bolj zelenih zimah pridobila še enega aduta, ki bo velik magnet za celoletno obiskovanje te priljubljene točke nad mestom. V teh koronačasih, ko bodo prevladovali predvsem domači gostje, je to priložnost, da svoj bon unovčijo tudi na takšnih turističnih mestih. str. 7 rfi INTERVJU Urška Kajtner, kadrovska specialistka in vodja transformacije str. 26-27 NASA TEMA Sončne elektrarne kot viri obnovljive energije str. 12-13 UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! novi tednik I radio celie Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Bolj kot preteklost raje kritično motrimo sodobni čas, iščimo skupne točke in v preteklost ne glejmo le skozi prizmo nadvlade.« dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje »Zaradi digitalnih rešitev ostajamo povezani, nemoteno poslujemo in komuniciramo na daljavo. Delo od doma postaja stalnica, skrb za dobrobit zaposlenih pa prihaja v ospredje prednostnih nalog podjetij.« Urška Kajtner, kadrovska specialistka in vodja transformacije v družbi Roche »Smučanje mi je pustilo veliko slabega, a mi je dalo tudi veliko dobrega. Izoblikovalo me je kot osebnost ter me naučilo discipline, organiziranosti in odgovornosti, ki so pomembni tudi pri poslu.« Ana Michelle Stipič, podjetnica »Obiram le lepe dele, nikoli ne poberem celega rastišča, ampak vsaj eno tretjino pustim nedotaknjeno. Tako se rastline obnovijo in nadaljujejo svoj življenjski cikel - da torej pridejo do semena in se razmnožujejo naprej.« Špela Pogelšek, pridelovalka zelišč »Na naložbo v sončno elektrarno gledam tudi kot na pokojninsko varčevanje.« Janez Jurhar, lastnik sončne elektrarne ECE ČETRTEK 1 1 PETEK \l/ 30 ^^ 19 * ir 23 18 C/3 SOBOTA I 1 NEDELJA S 27 \l/ 30 O ВИШ>TOČKAM TESTIRANJE NA шМИППШШШШ^ВШ AMBULANTA , «» Posamezniki, ki zaradi razlogov, ki niso zdravstvene narave, potrebujejo potrdilo o testiranju, lahko v celjski bolnišnici opravijo tudi samoplačniški odvzem brisa. Nanj se morajo naročiti vsaj 48 ur pred predvidenim terminom za odvzem. Cena samoplačniškega testiranja je 94 evrov. Izvid prejmejo v 48 urah od odvzema brisa. Prevzamejo ga lahko osebno ali jim ga pošljejo po elektronski pošti. Testiranje za covid-19 Zakaj je treba na izvide brisov čakati dlje? V zadnjih dneh nas je kar nekaj bralcev seznanilo s tem, da so jih iz Zdravstvenega doma Celje napotili na odvzem brisov za covid-19, a so rezultate čakali kar nekaj časa. Drug problem, ki so ga izpostavili, je, da so se želeli naročiti na pregled pri osebnem zdravniku v zdravstvenem domu, a se v nekaterih ambulantah nihče ne oglaša na telefon. Nenaročenih bolnikov v zdravstvenem domu ne sprejemajo več. Preverili smo, kaj se dogaja. SIMONA SOLINIC V prvem primeru je šlo za odvzem brisa otroku, ki je imel nahod. Mama je najprej čakala na povratni klic osebne zdravnice, ki se je dogovorila za uro odvzema na covid točki, a ga je očitno pozabila javiti materi. Zato je mama ambulanto osebne zdravnice klicala ponovno, kjer je dobila navodilo, naj gre takoj na vstopno točko. Potem se je zapletlo še, ker je nihče ni poklical niti v 48 urah po odvzemu, kot naj bi bil protokol. Zato je klicala tudi tja, kjer je izvedela, da niso imeli njene telefonske številke, čeprav jo je ob odvzemu brisa posredovala. Razumljivo je, da je očitno testiranj veliko in da to vpliva na potek dela in časovne roke obveščanj o analizi. Hkrati pa je razumljiva tudi slaba volja ljudi, še posebej ker v času čakanja preteče nekaj dni, ko morajo upoštevati navodila o izolaciji, kar vpliva tudi na službe in druge obveznosti. V drugem primeru nam je starejša Celjanka dejala, da ni mogla priklicati svoje osebne zdravnice, saj je telefon zvonil v prazno. Ker bi morala dobiti zdravila za nadaljevanje terapije, se je odpravila v zdravstveni dom, da bi osebno prosila zdravnico, ampak ji na vhodu vstopa v dom niso dovolili, ker ni imela obvestila iz ambulante za kakršenkoli pregled. Ženska se je tako le obrnila in odšla domov. Po enajstih klicih se je medicinska sestra vendarle oglasila, ji poslala SMS-sporočilo, ki ga je nato Celjanka pri vhodu v zdravstveni dom pokazala, da je lahko prišla do zdravnice. Za to je porabila kar nekaj ur, saj je starejša in težje hodi. To, da zdravstveni dom ne obravnava več nenaročenih bolnikov, je ključna sprememba zaradi epidemije. »Vsi bolniki morajo biti naročeni in izprašani o zdravstvenem stanju. V primeru simptomov okužbe dihal jih napotimo na covid vstopno točko v Splošni bolnišnici Celje. To triažo dosledno izvajamo na takšen način, v primeru drugega vala epidemije bomo ukrepe še dodatno zaostrili. Predvsem na področju zobozdravstva,« dodaja strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček. »Ne gre za >kaprico<« »Dejstvo je, da se Slovenija na vso moč trudi, da ne bi bilo več novih žarišč okužbe, zato imamo usmeritve Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih moramo upoštevati. Tako moramo vsakega s sumom okužbe novega koronavirusa tudi poslati na testiranje. Tako identificiramo, ali je kužen, in preprečimo, da bi v primeru bolezni okužil še ostale. To ni neka >kaprica< zdravnikov, ampak gre za ukrep, ki je v splošno dobro celotne populacije,« pravi Drešček. Postopek je takšen, da osebni zdravnik, če iz telefonskega po- Brez novomašnika še vrsto let V ponedeljek je bil cerkveni praznik svetih apostolov Petra in Pavla, ki je bil v znamenju posvečenj novomašni-kov. V Sloveniji jih je letos sedem, vendar ni med njimi nobenega iz Škofije Celje. V naši škofiji je bila zadnja nova maša pred dvema letoma in to v Taboru v Savinjski dolini. Takrat je imel novo mašo Matic Lesjak, ki opravlja službo kaplana v celjski župniji sv. Danijela. »Trenutno nima Škofija Celje nobenega bogoslovca oziroma kandidata za duhovniški poklic. Tako ne kaže, da bi imeli v prihodnjih sedmih letih novomašnika,« je pred nekaj dnevi povedal Luka Mihevc, ki je namestnik škofijskega kanclerja. Ker so se fantje v preteklosti veliko odločali za duhovniški poklic, bo letos v celjski škofiji kar nekaj jubilejnih maš. Med letošnjimi biseromašniki je tako dr. Vinko Kraljič iz Crešnjic oziroma Svetine. V Kozjem in na Bučah bo imel zlato mašo Nikolaj Marovt, na Vranskem Jože Turinek, v Šoštanju Martin Tajnik, v Celju pa Stanko Domajnko in Anton Lavrič. Srebrno mašo je praznoval Srečko Hren iz celjske župnije sv. Duha. V Sloveniji je bilo nekoč tudi po petdeset novomašnikov na leto. BJ Omejitve v sedmih šolah v regiji Tudi letos ne gre brez omejitev vpisa v srednjih šolah. Ministrstvo za izobraževanje je objavilo seznam 43 javnih šol (lani 44), kjer bo omejen vpis, od teh jih je kar nekaj na Celjskem. V Srednji zdravstveni šoli Celje so morali vpis omejiti v programih Zdravstvena nega in Kozmetični tehnik. Na Gimnaziji Celje - Center omejujejo vpis v vse tri programe (Predšolska vzgoja, Umetniška gimnazija - likovna smer in Gimnazija), na I. gimnaziji v Celju pa v športni oddelek in program splošne gimnazije. V Šolskem centru Celje omejujeta vpis Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (v programa Medijski tehnik in Mehatronik operater) ter Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (v programe Tehnik računalništva, Elektrikar in Elektrotehnik). V Šolskem centru Velenje je preveč prijav za program Tehnik mehatronike in za program Umetniška gimnazija - glasbena smer. TC AKTUALNO 3 Na vstopni covid točki sta zadolženi ena oseba za naročanje na odvzeme brisov, in sicer od 8. do 16. ure, in medicinska sestra za odvzeme brisov v času od 8. do 18. ure. V primeru povečanja naročil bodo delovni čas podaljšali oziroma na to delovno mesto razporedili dodatno medicinsko sestro. Na to delovno mesto bolnišnica razporedi medicinske sestre iz Urgentnega centra Celje ali s področja zdravstvene nege govora z bolnikom posumi, da bi lahko šlo za simptome covi-da-19, pokliče na vstopno točko za testiranje v celjski bolnišnici in dobi termin za odvzem brisa. Ko bolniku bris na ta datum odvzamejo, ga obvestijo o izvidu. »Zato je telefonska številka bolnika nujna. Zaenkrat osebni zdravniki izvidov od bolnikov neposredno ne dobivamo,« dodaja Drešček. S tem, da ljudje kličejo v ambulante, a se jim pogosto nihče ne oglasi, je vodstvo ZD Celje seznanjeno. »Zato opravljamo tudi vsakodnevno analizo odgovorjenih klicev. Zadnja analiza je pokazala 80-odsto-tno odzivnost na klice. Drži pa, da je zdaj, ko je način dela drugačen, klicev več. Kot smo opazili, se dogaja, da je linija zasedena, klicatelj pa po signalu zazna zvonjenje v prazno. Ugotovili smo, da gre za tehnično težavo, in intenzivno iščemo rešitev. Pretekli teden smo se o tem pogovarjali tudi z zastopnico bolnikovih pravic. Ne gre za to, da v ambulantah ne bi dvigovali telefonskih slušalk, ampak so linije zasedene. Na vprašanje, zakaj klicatelj na drugi strani sliši zvonjenje v prazno, še iščemo odgovore tudi na ravni ponudnika telefonskih storitev,« pojasnjuje Drešček. Naročeni še isti dan Pri testiranjih za covid-19 gre za sodelovanje med zdravstvenim domom in bolnišnico. »Za bolnike, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu Celje, velja navodilo, naj ga v času delovanja zdravstvenega doma (delavniki med 7. in 20. uro) pokličejo. V času, ko ambulante ZD Celje ne delujejo - to je med delavniki v času med 20. in 7. uro ter v soboto in nedeljo ves dan - naj pokličejo telefonsko št. 030 203 892. Na tej številki pa bo potrebo po odvzemu brisa preveril zdravnik Službe nujne medicinske pomoči UCC,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Dodajajo, da je bolnik ponavadi na odvzem brisa v Celju naročen še isti dan ali naslednji delovni dan. »Odvisno od časa naročila in števila naročenih na bris. Bolnika nato o rezultatih izvida po telefonu seznani zdravnik iz bolnišnice oziroma s covid vstopne točke. »In sicer v 6 do 24 urah od odvzema brisa. Časovni rok je odvisen od časa odvzema brisa in od delovnega časa mikrobiološkega laboratorija, ki izvede test. Pisni izvid mikrobiološkega laboratorija prejme bolnik tudi po pošti v treh delovnih dneh,« pravijo v celjski bolnišnici. Zaenkrat je o izvidu obveščen ustno in pisno samo bolnik. V primeru pozitivnega testa poleg bolnika tudi regijski epidemiolog. Na vprašanje, kaj je razlog, da nekateri na izvid oziroma rezultate odvzema brisa čakajo dlje, v bolnišnici pojasnjujejo: »Izvidi so v računalniškem sistemu našemu zdravniku vidni takrat, ko jih vanj vnese mikrobiološki laboratorij. Vzroki za podaljšan čas do zaključka izvida so vezani na število vzorcev, ki jih obravnava laboratorij, na morebitne okvare ali druge motnje v laboratoriju. Včasih pride do problemov tudi pri obveščanju bolnika, saj se zgodi, da je podana napačna telefonska številka oziroma se bolnik na telefonski klic ne odzove. Določen vpliv ima tudi to, ali je bris odvzet na delovni dan ali med vikendom in praznikom.« Foto: Andraž Purg - GrupA i CELJSKI DOM baSka RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV OTROK KOLONIJA 2020 Zaključujemo zbiranje prijav vzgojiteljev v zdravstveni in socialni koloniji, ki bo med 30. 7. in 29. 8. 2020 v Celjskem domu v Baški. Kandidati morajo zadostiti naslednjim kriterijem: • polnoletnost, • zaželena izobrazba pedagoške smeri (tudi študentje višjih letnikov), • izkušnje z delom z otroki, • organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: • prijavni obrazec (najdete na www.celeia.si), • življenjepis, • program animacijskih in drugih vsebin, (fVfcffl • kopijo osebnega dokumenta. ■ ■■■ ROK ZA ODDAJO VLOG: 10. 7. 2020 Vloge pošljite po elektronski pošti na naslov: info@celeia.si Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti. Informacije: 03 49 25 886, info@celeia.si, www.celeia.si Slovesnost ob prazniku dneva državnosti na ч Glavnem trgu v Celju CELJE - Slovesnost ob dnevu državnosti Na vrednote države pozabili, čas je, da jih oživimo »Ob spominu na praznik državnosti bodimo hvaležni toku zgodovine in posameznikom, ki so Slovenijo v prelomnih trenutkih gradili, obranili in tudi utrdili v mednarodnih okvirih. Skozi dobo odraščanja smo na vrednote, ki naj bi jih nosila, pogosto pozabili, zato se državljani tudi komaj zavedamo pomena praznika dneva državnosti,« je na slovesnosti ob dnevu državnosti na Glavnem trgu v Celju dejal dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Slavnostni govornik dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje ROBERT GORJANC Kot je še izpostavil, na koledarju vseh državnih praznikov ta zaostaja v osebni in kolektivni pozornosti za čaščenjem drugih praznikov, ki jih je posvojila potrošniška mrzlica. »Dan državnosti naj nas opomni na eno in edino lastno državo, imamo Slovenijo, v kateri smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, zmoremo enotnost. Še več, zmoremo tudi izraziti in pokazati sočutje, znamo biti strpni in tudi odprti do drugačnosti. Zgodovina je polna protislovij in različnih pogledov, ne obremenjujmo se preveč z njo. Pomislimo, tudi Rimljani so na to območje prišli kot okupatorska vojska, a jih danes častimo. Bolj kot preteklost raje kritično motrimo sodobni čas, iščimo skupne točke in v preteklost ne glejmo le skozi prizmo nadvlade, zmag.« Po prepričanju slavnostnega govornika nam Slovenija kot samostojna država daje okvir, da se tu bolje izkažemo kot kdaj koli prej. »Razumeti jo moramo kot danost in priložnost. Država ne pomeni le izkazovanja domoljubja, ki včasih zameji na turbofolk. Naša država tudi ni mit o tisočletnemu snu, ki je bolj plod politične retorike kot zgodovinske stvarnosti. Raje iščimo stvarnost tu, zdaj in med nami, iščimo resnico in odgovorno bdimo raje nad idejo, da smo država mi, da oblast ne izhaja, tako kot je bilo zapisano na srednjeveških listinah, od boga, temveč edino in samo iz nas in od nas. Politika pa je poslanstvo, ki naj bo v službi skupnih želja.« Borut Batagelj je v svojem govoru še poudaril, da Slovenija ne sme biti prostor za sebično izražanje in naj ne bo polje uresničevanja interesov kapitala, ki zna sleherni danosti postaviti ceno in Praznični program sta oblikovala Big band Žabe z dirigentom Romanom Fondo in vokalistkama Sandro Feketijo ter Jeno Knez in recitator Andrej Hribernik. jo dati na trg. »Dobro smo spoznali v zadnjih mesecih, da globalizacija ne prinaša le pozitivnih učinkov in da je državni okvir kvečjemu šibak korektiv silnim globa-lizacijskim tokovom - zato krepimo državo in zavedanje o njenem pomenu.« Foto: Andraž Purg - GrupA novi tedniki radio celie 4 GOSPODARSTVO Celjska Kinezika - tretje največje kozmetično podjetje v Sloveniji Med kupci tudi slavna Oprah Winfrey V Celju je kar nekaj podjetij, ki skrita očem širše javnosti že več let, nekatera tudi več desetletij, poslujejo zelo uspešno. Med njimi je tudi Kinezika v lasti družine Stipič. Izdelkov z imenom Kinezika ne boste našli na trgovskih policah, saj podjetje večinoma dela za druge blagovne znamke doma in v tujini. Šele v zadnjih letih se je na trgu začela uveljavljati s kozmetičnimi izdelki lastnih blagovnih znamk Butters in Booster, ki jih je za zdaj mogoče kupiti le na spletu in v nekaj trgovinah z bio izdelki. Gonilo razvoja, ki je podjetje popeljal po vsem svetu, sta že ves čas inovativnost in prilagodljivost, pravita direktorica Ana Michelle Stipič in produktni vodja Miro Stipič. JANJA INTIHAR Podjetniška zgodba družine Stipič se je začela že pred približno tremi desetletji, ko je oče Miro Stipič na Ostrožnem ustanovil podjetje Felis. »Bil sem prvi, ki sem leta 1989 v takratni Jugoslaviji ustanovil podjetje po tako imenovanem Markovićevem zakonu. Izdelovali smo hrano za živali in higienski pesek za mačke ter svojo ponudbo ves čas širili. Sčasoma smo se začeli ukvarjati tudi s prehranskimi dopolnili ter tako z izdelkov za živali prešli na izdelke za ljudi. Vmes smo večkrat spremenili tudi ime podjetja,« pripovedu- je Miro Stipič. Največja sprememba se je zgodila pred malo manj kot desetimi leti, ko se je očetu Miru in mami Mateji, ki bdi nad financami, v podjetju pridružila še hči Ana Michelle. Od smučanja v podjetništvo Ana Michelle Stipič je bila pred leti vrhunska smučarka, članica slovenske reprezentance. Prepričana je bila, da bo svojo poklicno pot nadaljevala v športu, zato se je tudi odločila za študij kinezi-ologije na fakulteti za šport. Miro Stipič: »Želim, da bi prihodnje leto končno postavili lastno tovarno, saj imamo zdaj najete prostore v treh različnih stavbah, kar je za delo zelo naporno. Parcelo smo že našli, vemo tudi, kako bomo zagotovili denar, samo dokončno odločitev še moramo sprejeti. Ko bo tovarna zgrajena, se bom iz podjetja umaknil.« Njene želje je ustavila huda poškodba pri smučanju. »Življenje je očitno imelo z mano drugačne načrte. Ko sem bila na rehabilitaciji, nisem hotela gledati v zrak, zato sem začela delati v družinskem podjetju in vpisala študij ekonomije. Ravno prejšnji teden sem oddala magistrsko nalogo in v prihodnjih dneh pričakujem zagovor. Tako bom končala še eno pomembno poglavje svojega življenja. Smučanje mi je pustilo veliko slabega, a mi je dalo tudi veliko dobrega. Izoblikovalo me je kot osebnost ter me naučilo discipline, organiziranosti in odgovornosti, ki so pomembni tudi pri poslu.« V času, ko je še smučala, je očetovo podjetje, ki se je takrat imenovalo Get powers, začelo izdelovati športne napitke in gele ter bilo velik podpornik športa. »Oče, ki me je ves čas smučarske kariere zelo podpi- ral, je marsikateri izdelek razvil zaradi mene in sčasoma se je dejavnost podjetja zelo spremenila, saj se je usmerilo predvsem v proizvodnjo kozmetike in prehranskih dopolnil,« razlaga Ana Michelle Stipič. Vodenje podjetja, ki se je zaradi njenega študija kineziologije preimenovalo v Kinezika, je prevzela leta 2014, pri rosnih 23 letih. Danes se Kinezika v glavnem ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov. In zakaj ravno ta dejavnost? »Najbrž zaradi strasti, predvsem pa zaradi višje dodane vrednosti, ki je v kozmetičnih izdelkih, tudi delo je lepše in lažje najdeš kader, ki ga potrebuješ,« odgovarja Ana Michelle. Oče Miro dodaja, da živilskih tehnologov, ki so nujni v proizvodnji prehranskih dopolnil, ni veliko. Več je kozmetologov, še zlasti od takrat, ko je fakulteta za farmacijo uvedla študij kozmetike. »Bili smo prvi, ki smo začeli zaposlovati diplomante tega študija. Imeli smo Ana Michelle Stipič: »Smučanje mi je pustilo veliko slabega, a mi je dalo tudi veliko dobrega. Izoblikovalo me je kot osebnost ter me naučilo discipline, organiziranosti in odgovornosti, ki so pomembne tudi pri poslu.« srečo, da smo v podjetje privabili takrat najboljšega študenta kozmetologije Mateja Štanteta, ki je s sabo pripeljal še nekaj kolegov. Danes je vodja naše razvojne službe, v kateri je trenutno poleg mene zaposlenih še sedem kozmetologov in farmacevtov. Za tako majhno podjetje, kot je naše, ki skupaj zaposluje 37 ljudi, je tolikšno število razvojnikov veliko. Vendar nas brez razvoja ne bi bilo.« Posebna linija kozmetičnih izdelkov za Oprah Winfrey Kinezika izdeluje kozmetiko predvsem za druge blagovne znamke. Izdelkov, ki jih trži z lastno blagovno znamko, je za zdaj zelo malo, saj predstavljajo le pet odstotkov celotne proizvodnje. »Usmerjeni smo v tako imenovana privat in white label. Privat label pomeni, da izdelke razvijemo in izdelamo po želji naročnika, pri white label pa gre za naše že narejene izdelke, ki jim samo dodamo blagovno znamko naročnika. Ob tem moram poudariti, da je na večini teh izdelkov zapisano tudi ime proizvajalca, torej naše ime,« pojasnjuje Miro Stipič. Celjsko podjetje ima kupce po vsem svetu. Pred dvema letoma se je med njih vpisala tudi Oprah Winfrey, edina temnopolta milijarderka v ZDA, ki je poleg tega, da je znana TV-voditeljica in igralka, lastnica več medijev in blagovnih znamk kozmetike. V Kineziki za Oprah Winfrey izdelujejo posebno linijo kozmetičnih izdelkov. »Zelo nas hvali in tega smo res veseli,« pravi Stipič. Do slavne Američanke niso prišli sami ali po nenavadnem naključju, ampak jih je našla ona. »Pravzaprav nas je našel eden njenih agentov iz Velike Britanije, ki mu je bilo naročeno, naj v Evropi poišče proizvajalca kozmetičnih izdelkov. Ker je slišal, da je v Sloveniji veliko znanja in da je naše delo kakovostno, je poizvedoval med podjetji in pot ga je pripeljala do nas. Bili smo edini, ki smo lahko zadovoljili kriterijem ameriških naročnikov. Edini v Sloveniji imamo namreč največ certifikatov, ki veljajo v kozmetični industriji. Imamo certifikate ISO 22000, ISO 22716 in GMP Food.« Visoki standardi, po katerih delajo v Kineziki, so razlog, da prihajajo naročila tudi z drugih koncev sveta. Veliko prodajajo tudi v Sloveniji, saj pri njih naročata izdelke tudi obe večji kozmetični podjetji, mnogo je tudi manjših. »Lahko rečem, da delamo za ves svet. Izdelki, ki jih naredimo v Celju, so v ZDA, Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Kanadi in tudi Avstraliji, kjer jih sicer pod lastno blagovno znamko prodajajo naši izraelski partnerji, s katerimi sodelujemo že dlje časa,« našteva Stipič. Podjetju se obeta tudi velik posel s Kitajsko. Pred nekaj tedni so že končali razvoj posebnega izdelka (kakšnega, Miro Stipič ne želi razkriti), ki ga kitajski naročnik trenutno testira in če bo zadovoljen, se bo proizvodnja lahko začela. Količine bodo velike, a se bodo temu prilagodili in kupili dodatne stroje. »Prilagodljivost je poleg močne razvojne službe res naša velika prednost pred ostalimi,« poudarja Stipič. V Kineziki zdaj večinoma delajo majhne in srednje velike serije izdelkov. Za naročnike iz Slovenije naredijo od tisoč do tri tisoč kosov, za tujino do dvajset tisoč, včasih pridejo tudi naročila za 300 ali celo 500 tisoč kosov. Prodali proizvodnjo prehranskih dopolnil Pred dvema letoma se je družina Stipič odločila, da se ne bo več ukvarjala s prehranskimi dopolnili, in je celotno proizvodnjo ter tudi celotno znanje prodala poslovnemu partnerju, ki je zanje te izdelke tržil. S proizvodnjo, prenos posla je bil končan aprila lani, je k novemu lastniku šlo tudi 25 zaposlenih. »Ugotovili smo, da je proizvodnja prehranskih dopolnil postala za nas prevelika, začelo nam je zmanjkovati tudi prostora. Nekaj tovrstnih izdelkov imamo še vedno v svoji ponudbi, večinoma jih razvijamo in izdelujemo za tiste, ki pri nas kupujejo kozmetiko,« pojasnjuje Miro Stipič. Zaradi prodaje proizvodnje prehranskih dopolnil so se prihodki Kinezike, ki že sicer od leta 2014 beležijo izjemno rast, leta 2018 približali petim milijonom evrov. Lani je podjetje, kljub temu da polovico leta ni več prodajalo prehranskih dopolnil, ustvarilo 3,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in toliko, morda celo za kakšen odstotek več, naj bi jih tudi letos. »Vse bo odvisno od morebitnega drugega vala pandemije. Kar se je dogajalo v minulih mesecih, nas sicer ni hudo prizadelo, čeprav so mnoga podjetja preklicala svoja naročila. Zdaj nas že kličejo in sprašujejo, kdaj bomo lahko spet začeli delati zanje. Kako bo letos, je torej težko napovedati, bodo pa naš rezultat lahko najbolj popravili kitajski naročniki,« ocenjuje Stipič. V Celju tudi lastna prodajalna? V Kineziki so izdelke lastnih blagovnih znamk Butters, ki je namenjena negi telesa in je narejena iz naravnih surovih, ter Booster, kamor sodijo ma-sažni geli, začeli razvijati leta 2013. Največ zaslug za to ima Ana Michelle, ki še vedno bdi nad njunim razvojem in proizvodnjo. Z imenom Butters je trenutno trideset izdelkov, z imenom Booster jih je malo več kot deset. »Zamisli imam še veliko, blagovno znamko Butters bi rada dopolnila še s z izdelki za nego obraza in še s čim drugim, saj je ne razvijam samo za dve ali tri leta, ampak za naslednjih dvajset ali trideset let. Res je odlično, da imamo tudi nekaj svojega, saj to veliko pomeni kupcem naših drugih izdelkov,« pravi. Izdelke blagovne znamke Butters je mogoče kupiti v spletni trgovini, v Sloveniji jih prodaja tudi nekaj bio trgovin. Vendar želi Ana Michelle z njimi prodreti tudi čez mejo. Za širitev si je najprej izbrala Hrvaško, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Španijo in Portugalsko. S kupcem iz slednje je že sklenila prvo pogodbo, v dveh ali treh mesecih naj bi jo tudi z naročniki iz Italije in Španije. V prihodnje si želi imeti tudi lastne prodajalne Butters. Prvo bi, seveda, odprla v Celju. Foto: Andraž Purg -GrupA i A k Л УЧ ŽE 20 LET , OHRANJAMO ČISTO уоРВИИ ZA PRIHODNJE ^ RODOVE Џ WW URAI Ш PONEDELJ URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 GOSPODARSTVO 5 Inovator leta Spodnje Savinjske doline za leto 2019 Prva nagrada za navtično sidro Na slavnostni podelitvi priznanj in nagrad, ki je bila tokrat zaradi aktualnih razmer organizirana na odprtem prireditvenem prostoru, so občine Spodnje Savinjske doline in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelile priznanja trem najboljšim inovatorjem iz lokalnega okolja. LEA KOMERICKI KOTNIK Slovenija se na globalni lestvici inovativnosti vzpenja in sodi v skupino 30 najbolj inovativnih držav. A kot poudarjajo pri Razvojni agenciji Savinja, podjetja zgolj s svojimi produkcijskimi zmožnostmi že nekaj časa niso več kos cenejši konkurenci, ki prihaja iz držav s poceni delovno silo. Zato mora biti krepitev konkurenčnosti podjetij in gospodarstva nasploh prednostna naloga države in gospodarstva. »Inovacijska sposobnost s človeškim kapitalom je ključni dejavnik boljše produktivnosti, pomembno je tudi povečanje učinkovitosti države in njenih ustanov, vključno z vzpostavitvijo spodbudnega okolja za razvoj podjetij,« je prepričan Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja. V Spodnji Savinjski dolini partnerji podjetniškega oko- lja že vrsto let sodelujejo pri organizaciji različnih oblik spodbujanja razvoja ter odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu. Ena tovrstnih oblik je tudi spodbujanje inovacij s pomočjo razpisa Inovator leta, ki so ga finančno že osmo leto podprle vse občine Spodnje Savinjske doline. »Ta razpis je dokaj edinstven, saj se na podobnih tekmovanjih, tudi na višjih ravneh, inovatorjem podeljujejo le priznanja, pri nas pa so podeljene nagrade po višinah primerljive povprečni slovenski menedžerski plači,« je izpostavil Praprotnik. 10 inovacij, 17 inovatorjev Na razpisu je v osmih letih sodelovalo 126 inovatorjev s 86 inovacijami. Na aktualnem razpisu je sodelovalo 10 inovacij, od katerih so bile Inovatorji leta so Gregor Sajovic, Biserka Kišič in Igor Pevec 3 skupinske, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo 17 inovatorjev. »Namena inovacijskih priznanj in nagrad, ki jih podeljuje Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, sta neposredno spodbujanje inovatorjev na lokalnem področju in promoviranje njihovih inovacijskih rezultatov, hkra- ti je to tudi posredna pomoč lokalnemu in nacionalnemu gospodarstvu,« pojasnjuje Praprotnik. Komisija je tokrat glavno nagrado namenila Igorju Pevcu za razvoj navtičnega sidra Thor, drugo priznanje in nagrado sta za razvoj nadzornega sistema za pilote Flysentil prejela Biserka Kišič in Primož Grajžl, tretje mesto je pripadlo Gregorju Sajovi-cu, ki je razvil ekološko žaro za ekološki pogreb. Priznanja je nagrajencem podelil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je izpostavil pomen inovacijske sposobnosti: »Ta je s človeškim kapitalom ključen dejavnik boljše produktivnosti. Ob tem je nujno zagotavljati učinkovito delovanje države in njenih ustanov, vključno z vzpostavitvijo spodbudnega okolja za razvoj podjetij. Vse našteto je v času aktualne globalne negotovosti še toliko bolj pomembno, saj so ravno inovacije ključni dejavnik za ohranjanje delovnih mest in so hkrati ključne za zagotavljanje razvoja podjetij in rasti gospodarstva.« Foto: SHERPA ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠUJEMO AKCIJO! 6 IZ NAŠIH KRAJEV Prva seja celjskega mestnega sveta po koroni CELJE - Prva seja mestnega sveta po epidemiji Pomagali bodo gospodarstvu Prva seja celjskega mestnega sveta po epidemiji koronovarusa (med katero zasedanj v veliki dvorani Narodnega doma ni bilo, bile pa so dopisne seje) je vsebinsko v veliki meri minila v duhu koronačasa. Tudi drugačna postavitev svetniških miz za zagotavljanje varnostne razdalje v okviru zaščitnih ukrepov je pomenljivo sporočala o značilnosti tokratne seje. ROBERT GORJANC Mestni svet se je tako seznanil s poročilom o delovanju civilne zaščite v času epidemije koronovirusa. Poveljnik civilne zaščite Milan Volavšek je povedal, da je bilo najprej težišče delovanja na zagotavljanju zaščitne opreme, pri čemer je pri ljudeh prihajalo do nekaterih nejasnosti, katera raven civilne zaščite, državna, regijska ali občinska, mora za to poskrbeti. V nadaljevanju je bilo dodeljevanje opreme ustrezno usklajeno, sicer pa je Milan Volavšek, ki ga je občina kot izkušenega poveljnika CZ re-aktivirala za to zahtevno obdobje, izpostavil dober odziv prostovoljcev, na voljo jih je bilo 111, ki so bili po potrebi vključeni v delovanje celjskega občinskega štaba civilne zaščite. Ta se je učinkovito odzval z vzpostavijo klicnega centra, v okviru katerega so zagotavljali pomoč ustanovam in prebivalcem z zaščitno opremo, s paketi hrane, storitvami in z drugimi oblikami pomoči. »Odlično usklajevanje in sodelovanje med ustanovami občinskega pomena, organi- zacijami in posamezniki ter tistimi, ki so izdelovali in doni-rali zaščitne maske za občane, sta še posebej pripomogla k učinkovitejšemu premagovanju ovir, ki jih je v vsakdanje življenje vnesla epidemija,« je še poudaril Milan Volavšek. Kako najučinkoviteje pomagati? Epidemija in zaščitni ukrepi države so vplivali na poslovanje podjetij in samostojnih podjetnikov, ki delujejo v mestni občini. Nekatera so se soočila (ali se še bodo) z likvidnostnimi težavami, s padcem gospodarske dejavnosti ... Razpis o dodeljevanju pomoči za razvoj celjskega gospodarstva bo tako osredotočen predvsem na blažitev posledic epidemije na poslovanje gospodarskih družb. Razpis za izbor uporabnikov programa socialnih in zdravstvenih kolonij v Celjskem domu v Baški za tri izmene v avgustu je objavljen na spletni strani družbe Celeia in Mestne občine Celje. Rok za prijavo je 9. julij. »Da bi v občini za ta cilj lahko namenili denar, je bilo treba spremeniti pravilnik in vanj vključiti tudi določilo o pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč ter izjemnih dogodkov,« je pojasnil Janko Trobiš, višji svetovalec na oddelku za okolje in prostor v MOC. Za pomoč gospodarstvu je v proračunu letos namenjenih 238 tisoč evrov. Predsednik odbora za gospodarstvo in finance mag. Marjan Ferjanc je izpostavil vprašanje meril in kdo bodo upravičenci za takšno pomoč, ali na primer samo najemniki občinskih prostorov ali tudi tisti, ki ne poslujejo z občinskim premoženjem. Celjski župan Bojan Šrot je v razpravi povedal, da so bili v občini kar dolgo v dilemi, kako izvesti pomoč gospodarskim subjektom, ki so utrpeli škodo v tem času »Ena od možnosti je bila, da bi gospodarstvu pomagali v okviru nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar smo se kasneje odločili, da je bolj primeren vsakoletni gospodarski razpis. Menimo, da bodo namenjena sredstva zadoščala, če ne bodo, bomo mestnem svetu predlagali, naj jih poveča, če jih bomo imeli od kod vzeti. Smiselno je, da čim prej izvedemo ta razpis, saj tisti, ki hitro pomaga, dvakrat pomaga. Upoštevati je treba, da mora biti ukrep ne-diskriminatoren, zato ne more biti namenjen samo tistim, ki delajo v občinskih prostorih. Za razpis, na katerega pričakujemo veliko prijav, bo treba seveda tudi dokazovati, koliko časa kdo ni mogel poslovati ...« O usodi kolonij v Baški Tretja tema na zadnji seji celjskega mestnega sveta se je nanašala na izvajanje letošnjih kolonij v Celjskem domu v Baški. Epidemija in negotove zdravstvene razmere so vplivale na objavo razpisa in tudi že odnesle predvideno izvedbo šol v naravi v juniju ter izvedbo socialne in zdravstvene kolonije v juliju. »Načrtovano je bilo, da bi julija in avgusta v Baški letovalo 317 otrok, od tega 250 v socialni in 67 v zdravstveni koloniji. Zaradi bolezni covid-19 sta se celjska občina ter javno podjetje Celeia, izvajalec kolonij in upravljavec Celjskega doma v Baški, dogovorila, da bosta koloniji izvedla le v avgustu, pri čemer bodo prednost imeli otroci z zdravstveno napotitvijo šolskega dispanzerja. Za program poletne šole v naravi je bilo načrtovanih pet izmen v juniju in septembru, v njej naj bi sodelovalo 480 učencev iz devetih celjskih osnovnih šol. V juniju so šole v naravi odpadle, načrtovano je, da bi jih v treh izmenah v septembru vendarle izvedli, a napovedi so negotove in vse bo odvisno od epidemiološke slike v sosednji državi,« je svetnikom pojasnil Stevan Polimac, višji svetovalec na oddelku za družbene dejavnosti MOC. »Še vedno računamo, da bi šole v naravi v septembru izvedli v celoti, pri čemer se bomo prilagodili situaciji, ki je še vedno kritična. Pozorni bomo na usklajeno delovanje zavodov za javno zdravje obeh držav,« je opozorila mag. Marijana Kolenko, namestnica predsednice odbora mestnega sveta za družbene dejavnosti in ravnateljica OŠ Lava. Foto: SHERPA Četrto Podstrešje Na Gimnaziji Celje - Center so ob koncu šolskega leta pripravili festival dijaške ustvarjalnosti Pozdrav poletju in ob tem predstavili četrto številko literarne revije Podstrešje. Gre za zbirnik najboljših literarnih stvaritev 20 dijakov šole, Gimnazije Poljane ter dveh mladih avstrijskih avtoric, ki s šolo sodelujeta v projektu Brezmejno. Glasilo je nastalo pred štirimi leti na pobudo pesnika Kri-stiana Koželja, ki ga je na začetku tudi urejal, in ravnatelja Gregorja Deleje. Z razpisom so bili k sodelovanju vsako leto od decembra do februarja povabljeni dijaki šole, urednik je povabil tudi nekaj literatov iz drugi šol. Prispevkov je bilo veliko, pravi urednik revije, četrtošolec Aljaž Primožič, prejemnik številnih pesniških nagrad, med drugim Zupančičeve frulice 2019 za najboljšega srednješolskega pesnika. »Cilj je kakovost, zato vsako leto odbor izbere primerna dela za objavo. Letos smo ga sestavljali poleg mene še ravnatelj šole ter prihodnja urednica glasila Iza Robavs,« pravi Aljaž Primožič in omeni, da so morali vsaj polovico prejetih del zavrniti, saj je v šoli veliko izjemnih mladih ustvarjalcev, ki na ta način dobijo priložnost za objavo. Nekaj objavljenih del je tudi Aljaževih. Letošnjo številko revije Podstrešje dopolnjujejo ilustracije tretješolke umetniške gimnazije likovne smeri Nike Fridauer. Na predstavitev revije šola vsako leto povabi literarnega gosta, letos sta bila to dva recenzenta revije, režiser Luka Marcen in literarna kritičarka Veronika Šoster. Ob tej priložnosti so simbolično podelili priznanje v imenu komisije Zupančičeve frulice za najboljšo srednješolsko pesnico tega leta, to je Lara Gobec s I. gimnazije v Celju. TC Na Špici koncert Adijo, korona CELJE - Na predvečer dneva državnosti je Kajak-kanu klub Nivo Celje ob sprostitvi ukrepov po epidemiji koronavirusa na Špici pripravil prvi rok koncert po daljšem času. Na dogodku s pomenljivim naslovom Adijo, korona je nastopila celjska zasedba Rolling Train. Za presenečenje večera je poskrbel dr. Tonček Kregar, pevec skupine Mi2 in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so pred kratkim odprli razstavo o roku. Triurne zabave in plesa se je udeležilo približno 400 obiskovalcev, ki so lahko uživali v odlični glasbi v živo in druženju, v vsem tem, kar so pogrešali v času epidemije. RG Foto: SAŠO NOVOSELIČ IZ NAŠIH KRAJEV 7 Kdaj se bo začela gradnja prizidka k OŠ Hudinja? V jubilejnem letu brez odgovorov CELJE - V začetku letošnjega marca je bil na spletni strani Mestne občine Celje objavljen razpis za izbor izvajalca del pri gradnji prizidka k Osnovni šoli Hudinja. »Nov prizidek naj bi bil zgrajen v drugem trimesečju prihodnjega leta. Ustrezal bo vsem veljavnim predpisom ter standardom in bo zagotavljal kakovostne pogoje za vzgojno-izobraževalo delo,« so napovedali v občini. Ob tem so obljubili: »Ko bo izbran izvajalec, bomo začeli gradnjo prizidka.« A do tega še vedno ni prišlo. Vmes je izbruhnila epidemija in priprave na gradnjo so povsem zastale ter nič ne kaže, da bi se ta letos sploh začela. Starši in zaposleni so vedno bolj razočarani. TATJANA CVIRN Predviden začetek gradnje prizidka se odmika že nekaj časa. Lani je starše, ki so morali zaradi prostorske stiske svojega otroka vpisati v katero od drugih celjskih šol, razveselila napoved, da bo prizidek zgrajen do letošnje jeseni, potem je bil rok prestavljen na konec leta. A trenutni obeti niso spodbudni, kar je žalostno spoznanje v jubilejnem letu, ko šola slavi 60 let delovanja. Obletnico je želela obeležiti z aprilsko slovesnostjo, a jo je morala odpovedati zaradi epidemije. Izdala pa je obsežno jubilejno številko glasila Hudinjček, kjer je na naslovnici računalniški prikaz podobe novega prizidka. Za zdaj ostaja le na papirju. V čakanju na rebalanse V gradivu junijske seje mestnega sveta smo lahko prebrali, da naj bi bil prizidek zgrajen spomladi 2021, a ta napoved se glede na dogajanje zdi nerealna. Na občino smo naslovili vprašanja, kaj se dogaja s projektom, kaj je z izbiro gradbenega izvajalca in na katere razpise za državno sofinanciranje se je občina prijavila. Glede spomladanskega razpisa za izvajalca so odgovorili, da so vse prejete ponudbe zavrnili. Na vprašanje glede usode projekta in kandidiranja za državna sredstva so dodali: »Zaradi negotovega obsega posledic epidemije covida-19, s katerimi se bomo morali soočati in jih odpravljati, je prišlo do negotove situacije tako v občinskem kot tudi državnem proračunu. Za načrtovano naložbo smo nameravali kandidirati tudi za sredstva iz Zakona o financiranju občin (ZFO) in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo je razpis razveljavilo. V drugi polovici proračunskega leta bomo sprejemali rebalans in na podlagi tega se bomo odločali o nadaljevanju naložbe ter s tem o novem javnem naročilu za izbor izvajalca za prizidek k OŠ Hudinja.« Na ministrstvu za izobraževanje so na vprašanje, kako bo z razpisom, ki bi letos in prihodnje leto omogočil sofinanciranje naložb v vrtce in osnovno šolstvo, odgovorili, da bodo »nadaljnji postopki opredeljeni predvidoma ob izvedbi rebalansa proračuna za leto 2020 in/ali ob izvedbi rebalansa proračuna 2021«. Otrok veliko, prostora malo Vrednost naložbe na Hudi-nji je ocenjena na približno 1,7 milijona evrov. Z gradnjo prizidka bi šola pridobila 12 novih učilnic in nekaj kabinetov, v starem delu pa večjo jedilnico, nekaj specializiranih učilnic in dodatne garderobe. »V proračunu MOC je letos za prizidek predviden takšen znesek. Najbolj se bojim, da bi pri rebalansu sredstva prerazporedili drugam,« pravi ravnatelj šole Jože Berk, ki staršem ne zna odgovoriti na številna vprašanja, kdaj se bo začela gradnja. Šola je po številu učencev že nekaj časa največja osnovna šola v Celju. V tem šolskem letu jo je obiskovalo 510 učencev, medtem ko njene zmogljivosti zadoščajo za 400 otrok. »Za pouk smo izkoristili prav vse prostore v šoli, tudi igralnico, knjižnico in še nekaj prostorov, ki so pogojno primerni za pouk. Jedilnica ima le 60 stolov, na kosilo pa dnevno prihaja več kot 400 učencev. Podobna težava je tudi pri garderobah. Prostorska stiska je posledica povečanega vpisa učencev v naselju Hudinja in predvsem sprememb predmetnika, ki je prinesel delitve učencev v skupine in izbirne predmete,« pravi ravnatelj in dodaja, da bi šola z novim prizidkom razbremenila tudi pritisk na OŠ Frana Roša. »Zdaj se dogaja, da ob priselitvi, kar je pogosto, učencev ne moremo vpisati ne mi ne OŠ Frana Roša, čeprav ima otrok po ustavi pravico do vpisa v šolo v svojem okolišu. Obe šoli sta namreč številčno in prostorsko zelo obremenje- Naslovnica jubilejnega Hudinjčka z računalniško simulacijo tako želenega prizidka k OŠ Hudinja ni.« Tudi za prihodnje šolsko leto ne kaže, da bo otrok kaj manj, saj bo v prvih razredih 52 učencev, to sta dva zelo polna oddelka po 26 otrok. »Osem učencev iz našega okoliša smo usmerili v OŠ Frana Roša, saj bi sicer imeli tri oddelke, ki jih ne moremo vpisati,« pravi ravnatelj in dodaja, da je neke vrste sreča to, da ima kar 12 učencev odložen vpis. Zipline na Celjski koči tudi uradno zaživel CELJE - Turisti in obiskovalci gorskih centrov, ki so željni mikavnih adrenalinskih doživetij, bodo odslej prišli na svoj račun tudi na Celjski koči. Bojan Šrot, župan Mestne občina Celje, in Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje, sta s prerezom traku dan pred praznikom državnosti zipline uradno predala namenu. Težko pričakovana naložba bo še popestrila in zaokrožila ponudbo raznovrstnih rekreativnih in adrenalinskih vsebin v tem priljubljenem športno-rekreacijskem središču nad mestom ob Savinji. Celjska koča je v skladu s strategijo razvoja turizma v Mestni občini Celje namenjena vsem ciljnim skupinam obiskovalcev, a vendar jo vsakodnevno najbolj obiskujejo rekreativci in v veliki meri tudi ljubitelji adrenalinskih doži- vetij. »Po zgrajenem letnem sankališču (bobkart), pustolovskem parku in kolesarski progi je gradnja ziplina na Celjski koča nujno nadaljevanje naše začrtane usmeritve. Veseli nas, da sta priprava projekta in gradnja zipline Novo adrenalinsko pridobitev na Celjski koči sta namenu predala celjski župan Bojan Šrot in direktor ZPO Celje Ivan Pfeifer ... proge ves čas netili iskreno zanimanje obiskovalcev in širše javnosti,« so ob odprtju zapisali v podjetju ZPO Celje, ki je upravljavec Celjske koče. V tem javnem podjetju so načrtovanje zipline proge začeli pred štirimi leti in preučevali različne različice prog. Pri tem so se soočili z izjemno zahtevnimi naravovarstvenimi pogoji, precej časa je terjalo tudi urejanje razmerij z lastniki zemljišč, projekt je bil tudi finančno zelo zahteven. Na podlagi usmeritev zavoda za varstvo narave ter zavoda za gozdove ter idejnega projekta so se v ZPO odločili za postavitev dveh prog: Zi-pline I v dolžini 426 metrov je speljana z desetmetrskega stolpa ob terasi hotela na Celjski koči do pobočja Grmade v bližini Pečovniške koče. Z Grmade nazaj se obiskovalci po progi Zipline II v dolžini 403 metre spustijo do vznožja Celjske koče, kjer se po gozdni učni poti vrnejo na izhodišče. Dosežena hitrost spusta znaša več kot 40 km/h, točka nad dolino je višja od 100 metrov. Nova adrenalinska pridobitev na Celjski koči sodi med večje zipline parke v Sloveniji po skupni dolžini obeh jeklenic. Za ZPO je ta naložba, vredna 171 tisoč evrov, pomembna tudi zato, ker je ob vedno bolj zelenih zimah pridobila še enega aduta, ki bo velik magnet za poletno oziroma kar celoletno obiskovanje Celjske ... potem se je celjski župan, ki je tudi izkušen alpinist in vajen adrenalinskih občutkov, pognal s stolpa na Celjski koči v globino proti Grmadi. Za vožnjo po zipline progi na Celjski koči v prvih dneh obratovanja velja promocijska cena za spust v obe smeri, ki znaša znaša 20 evrov. koče. V teh koronačasih, ko da svoj bon unovčijo tudi na omogočajo raznoliko in celo- bodo prevladovali predvsem takšnih turističnih mestih, ki vito ponudbo. domači gostje, je to priložnost, poleg kakovostnih prenočišč RG, foto: SHERPA 8 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA - Stavili na tujce, pozabili na promocijo doma Upad tujih gostov prinesel val odpuščanja Hotelirji, ki so v preteklosti stavili na tuje goste, se soočajo s precejšnjim upadom rezervacij nastanitvenih zmogljivosti. V želji, da bi privabili obiskovalce, so nekateri znižali cene nočitev, drugi ponujajo določene ugodnosti, na primer brezplačno večerjo. »Govorimo o preživetju, ne o velikih zaslužkih,« je povedala direktorica butičnega hotela s petimi zvezdicami. Del novih razmer je žal tudi odpuščanje zaposlenih. TINA STRMCNIK Prvega julija je vrata ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov za varnost gostov in zaposlenih ponovno odprl hotel Atlantida, ki je imel pretekla leta približno 13 odstotkov domačih gostov, medtem ko so ostali gostje prišli iz tujine, je razložila Zdenka Ploj, direktorica te prestižne nastanitve s petimi zvezdicami. »Med tujimi gosti je bilo kar 55 odstotkov ljudi iz rusko govorečih držav. Tega deleža domači trg ne bo mogel nadomestiti. Smo pa pospešili dejavnosti na domačem trgu,« je dejala. Kljub temu da Rogaška Slatina po njenem opažanju poleti ni najbolj obiskana, ampak je bolj priljubljena za pomladanski in jesenski oddih, bodo v omenjenem hotelu domače goste skušali privabiti predvsem z ugodnejšimi cenami nočitev z zajtrkom. Upajo na unovčenje turističnih bonov. »Rezervacije se počasi nabirajo. Za julij že imamo nekaj najav, vendar so te daleč od želene zasedenosti naših zmogljivosti. Najbrž bomo dosegli od 20 do 30 odstotkov prometa, ki smo ga v istem mesecu imeli lani. Naš cilj je, da bi leto izpeljali s čim manjšo izgubo. Govorimo o preživetju, ne o velikih zaslužkih, takšne so pač letošnje razmere.« V prihodnje bo zanimanje zanastanitvepo njenih besedah močno odvisno od epidemiološke slike drugod po svetu. Ob odpiranju meja si v Altantidi obetajo več nočitev, ob morebitnem zaostrovanju bo pridobivanje gostov toliko težje. Manj dela tudi za druge Roman Šipec, direktor družbe SLKI, pod katero sodijo Grand hotel Rogaška, Hotel Styra, Hotel Strossmayer in kopališče Rogaška Riviera, je dejal, da najverjetneje še nekaj časa ne bodo gostili gostov s sicer ključnih trgov - iz Rusije, Izraela, Kazahtana in Združenih držav Amerike - saj turisti iz omenjenih držav zaradi določenih ukrepov še ne morejo potovati v Evropo. Omenjeni hoteli so med tednom trenutno zasedeni 20- do 30-odsto-tno, ob koncu tedna približno 80-odstotno. 90 odstotkov vseh prišlekov trenutno predstavljajo domači gostje. Šipec je dejal, da cen zanje niso znižali, saj verjamejo, da ponujajo kakovostno storitev, ki je vredna svojega denarja. A opaža, da so ljudje previdni in da nočitev zaradi morebitnih zaostrovanj ne želijo rezervirati daleč vnaprej. Upad nočitev vidi kot širši problem za lokalno gospodarstvo. »Če imamo hotelirji dovolj dela, imajo delo tudi trgovine, butiki, restavracije in drugi ponudniki. Če gostov ni, posledice čutijo tudi ostali. Trenutno smo morali zmanj- šati tudi odkup dobrin pri lokalnih dobaviteljih hrane - od zelenjave, sadja in mleka,« je povedal. Ukrep turističnih bonov pozdravlja. Za njihovo unovčenje se je odločilo približno 40 odstotkov trenutnih gostov. A kot je pojasnil Šipec, Rogaško Slatino nasploh pesti to, da je bila v preteklosti osredotočena le na tuje goste. »Zagotovo smo sami krivi, da na domačem trgu nismo skrbeli za promocijo, saj so naše zmogljivosti zasedali tujci. Slaba prisotnost na domačem trgu je zdaj problem. Ljudje, ki razmišljajo, kam bi se odpravili, Rogaške Slatine ne prepoznavajo kot zanimive destinacije.« Večji obisk si obetajo jeseni V začetku julija so goste ponovno pozdravili tudi v Grand hotelu Sava in Hotelu Zagreb. Direktor in lastnik Stanislav Pšeničnik je omenil, da so ljudje tam že rezervirali nekaj nočitev, vendar ne prav veliko. Trenutne številke kažejo na le 20-odsto-tno zasedenost vseh nastanitvenih zmogljivosti. »Doslej smo bili navajeni tujih gostov, ki zdaj ne morejo potovati v Slovenijo. Ker smo bili s temi trgi zadovoljni, nismo iskali gostov na slovenskem trgu. Upamo, da bodo ljudje turistične bone bolj množično unovčevali tudi pri nas.« Da bi privabili domače goste, so pripravili ugodne ponudbe nastanitev. V juliju gostom podarijo tudi večerjo za celoten čas bivanja. Ker poleti po opažanju Pšeničnika ljudje dopust najraje preživijo na morju, si večji obisk v slatin-skih hotelih obeta predvsem jeseni. Del zaposlenih izgubil službo Kako je z delovnimi mesti? V hotelu Atlantida so ob razglasitvi epidemije določena delovna mesta ukinili. Pogodb za določen čas niso podaljšali. Nekateri zaposleni so bili na čakanju ali so delali od doma. »Nekaj zaposlenih bo zdaj spet prišlo na delo, vendar ne vsi, saj pričakujemo bistveno nižjo zasedenost, kot je bila sicer. Za določeno število zaposlenih smo odredili skrajšan delovni čas. Pred izbruhom epidemije nas je bilo 44, zdaj imamo 34 zaposlenih,« je dejala Zdenka Ploj. Tudi v Grand hotelu Rogaška so zaposleni v preteklih tednih čakali na delo, v službo so prihajali le vzdrževalci. Zaposleni za določen čas niso dobili novih pogodb za delo, na seznamu presežnih delavcev se je znašlo približno 10 odstotkov redno zaposlenih. Po besedah Šipca se je del zaposlenih v vmesnem času upokojil, določeni so delovno mesto poiskali pri drugem delodajalcu. Če je bilo konec januarja vseh zaposlenih skupaj s sezonskimi delavci in z delavci za določen čas približno 90, imajo trenutno približno 62 zaposlenih. V hotelih, ki jih vodi Stanislav Pšeničnik, so izkoristili vso pomoč, ki jo je za ohranitev delovnih mest ponudila država, a brez odpuščanj ni šlo. Čeprav so v zadnjih letih veliko truda vlagali v to, da bi pridobili ustrezne kadre za svoje potrebe, je koronavirus močno vplival na njihovo poslovanje. Pred izbruhom epidemije so imeli približno 125 zaposlenih, zdaj jih je 98. Kako bo pomagal zavod za turizem? Da trenutne razmere na področju turizma niso najbolj obetavne, se zaveda direktor tamkajšnjega zavoda za turizem in kulturo Saša Kopinč. Nadaljnje dogajanje bo po njegovih besedah odvisno od epidemiološke slike, odpiranja meja in dostopnosti letalskih povezav. Če se bodo ukrepi sproščali, bo to omogočilo prihod stalnih gostov, v nasprotnem primeru Kopinč pričakuje še dodatna odpuščanja. Da bi zanimanje za destinacijo vzbudil med domačimi gosti, se je zavod vključil v promocijsko akcijo Moja Slovenija pod okriljem Slovenske turistične organizacije. V okviru promocijske akcije Izberi Rogaško Slatino gostom ponuja bon v vrednosti 40 evrov za različne storitve razvajanja. Koronavirus je udarec zadal tudi prireditvenemu dogajanju. Aninega festivala, ki je zadnja leta za kulturni utrip v kraju skrbel z več kot 50 glasbenimi dogodki, v takšnem obsegu letos ne bo. V zavodu si želijo, da bi lahko izvedli vsaj nekaj prireditev, s katerimi bi popestrili dogajanje v občini. mmmm * - . . M ШШ Ш Koronavirus je slatinskemu turizmu zadal velik udarec. V tej destinaciji so doslej 85 odstotkov nočitev tradicionalno ustvarili tuji gostje. Večina prihaja iz držav, za katere ob prihodu še vedno velja 14-dnevna karantena, prav tako na voljo nimajo letalskih povezav. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) .t** ■ ' VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDENA PRAZNJENJA PONASELJIH VLETU 2020 GORICA PRI ŠMARTNEM BREZOVA SLATINA V ROŽNI DOLINI ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI ZJ 3 LOČE ROŽNI VRH 3 RUNTOLE OTEMNA spo rt@ nt-rc.si Letos 120 raziskovalnih nalog CELJE - Mladi celjski raziskovalci iz osnovnih in srednjih šol so se v 42. letu akcije spoprijeli z novim izzivom, saj so zagovore nalog morali opraviti na daljavo. V osnovnih šolah so raziskovalci letos pripravili 59 nalog z dvanajstih področij. Raziskovalci iz srednjih šol so raziskovali na štirinajstih področjih in ustvarili 61 nalog. Vse so na voljo na spletu in v Osrednji knjižnici Celje. Skupno je v projektu pod okriljem Mestne občine Celje sodelovalo 250 mladih raziskovalcev, njihovo delo je usmerjalo 138 mentorjev. Poleg devetih celjskih osnovnih in sedmih srednjih šol so v najstarejši tovrstni akciji spodbujanja mladinskega raziskovalnega dela v Sloveniji sodelovale še šole iz Rimskih Toplic, Šentjurja, Laškega, Loč, Radeč, s Frankolovega in iz Vojnika. Na državno srečanje, ki bo predvidoma septembra v Murski Soboti, se je uvrstilo 61 raziskovalnih nalog. TC Kmalu pediatrični ambulanti ROGAŠKA SLATINA - Novi pediatrični ambulanti s spremljevalnimi prostori bosta od jeseni na voljo najmlajšim bolnikom. Prostore, velike 196 kvadratnih metrov, je občina že pred časom kupila v novogradnji ob zdravstveni postaji. Zdaj bo plačala za primerno ureditev. Opremo ambulant bo plačal Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Ker so prostori tamkajšnje zdravstvene postaje že zasedeni, se je občina odločila za nakup dodatnih površin v nadstropju novozgrajene stavbe ob zdravstveni postaji. Zanje je odštela 305 tisoč evrov, denar je zagotovila v proračunih za leti 2018 in 2019. Za ureditev dveh pediatričnih ambulant s spremljevalnimi prostori bo odštela še približno 145 tisoč evrov. Izbran izvajalec, podjetje Ges, bo poleg ambulant uredil še zdravniško in sestrsko sobo ter previjalnico. Vsaka ambulanta bo imela svojo čakalnico z otroškim kotičkom in s posebno sobo za izolacijo. Izvajalec del bo poskrbel še za čajno kuhinjo ter za garderobe za zaposlene v zdravstveni postaji. Dela naj bi bila končana jeseni 2020. Denar za opremo - gre za 50 tisoč evrov - bo prispeval Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki z omenjenimi prostori od letošnjega januarja tudi upravlja. Vrednost celotne investicije bo skupaj tako znašala približno 500 tisoč evrov. Zdravstveni dom je konec letošnjega maja že zaposlil novo pediatrinjo. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 Počitnice v planinah oprema tudi zaščitna steklenička razkužila Obvezna maska in Letošnja poletna planinska sezona bo zaradi ukrepov po epidemiji koronavirusa in zaradi preprečitve ponovnega širjenja zagotovo drugačna kot pretekla leta, a v Planinski zvezi Slovenije (PZS) to jemljejo kot svojevrsten izziv. Aktivno so se vključili v pripravo uredbe in dosegli, da je turistične bone mogoče deljeno izkoristiti tudi v planinskih kočah. V njih sicer veljajo določni higienski ukrepi. Za varen obisk gora je še vedno pomembna predvsem usklajenost pohodnikove kondicije, izbrane poti in nahrbtnika. LEA KOMERIČKI KOTNIK Po epidemiji koronavirusa se večina dejavnosti počasi vrača v normalne tirnice, a z določenim omejitvami in priporočili, ki veljajo tudi za planinsko dejavnost. »Planinske dejavnosti se udeležimo le popolnoma zdravi. Če se slabo počutimo, kihamo, kašljamo, potem ostanemo doma in s tem preprečimo širjenje okužbe. Pazimo na higieno kašlja in si temeljito umijemo roke pred izvajanjem dejavnosti in po njej. Upoštevati moramo varnostno razdaljo, kar še posebej velja v notranjih prostorih. Od pojava koronavirusa sta obvezna oprema planinca tudi zaščitna maska in manjša steklenička razkužila, ki ju imamo vedno v nahrbtniku,« pojasnjujejo v PZS in planince pozivajo, naj, če se le da, uporabljajo lastno opremo, skupno opremo pa naj pred uporabo razkužijo. Prav tako svetujejo lasten prevoz. Čeprav je treba priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje nameniti posebno pozornost, pri tem ne smemo pozabiti na osnovno pripravo na turo. Boni v planinskih kočah Planinske koče so v zadnjih leti vedno bolj zanimive za obiskovalce. Obisk domačih gostov se bo letos najverjetneje še povečal, saj je vlada za omilitev posledic epidemije ponudila možnost koriščenja turističnih bonov, s katerimi bo mogoče plačati tudi v večini planinskih koč. »Veseli smo, da je bone mogoče deljeno koristiti tudi v planinskih kočah, zato si želimo, da bi se čim več Slovencev letos odločilo počitnice preživeti v objemu gora. Veseli nas, da Ob pogorišču nekdanjega Kocbekovega doma na Koro-šici bosta v poletni sezoni na voljo 16 zasilnih ležišč v zabojnikih in osnovna oskrba pijače in hrane. Pri Frischau-fovem domu na Okrešlju bo na voljo zgolj osnovna oskrba s pijačo. Za gradnjo novega doma na Okrešlju so bila pridobljena vsa soglasja, Planinsko društvo Celje - Matica pa je že vložilo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljena. so odločevalci med pripravljanjem uredbe prepoznali naše argumente in poiskali rešitve,« je povedal generalni sekretar PZS Matej Planko. Postopek, kako izkoristiti bon, je enostaven. Upravičenec bo moral ob prijavi na dan prihoda ponudnika storitve obvestiti, da bo za opravljeno storitev unovčil bon. Gost bo moral imeti s sabo osebni dokument in podpisan obrazec. Ponudnik bo nato v informacijski sistem finančne uprave vnesel njegove podatke, finančna uprava pa bo ustrezno zmanjšala dobroimetje upravičenca ter znesek opravljene storitve izplačala ponudniku storitve. Rezervacija na spletu Število nočitev v planinskih kočah se povečuje. Z leti se povečuje odstotek nočitev tujih obiskovalcev gora, ki že predstavljajo več kot polovico vseh nočitev. V tujini način rezerviranja prenočitev na Najpomembnejša dela obvezne planinske opreme sta preprost kompas in nov planinski zemljevid. spletu uporablja že več kot 400 koč in letos bo spletni način rezerviranja planinske organizacije držav alpskega loka CAA uvedla tudi PZS. »Rezervacijski sistem je prilagojen posebnosti planinskih koč in bo bistveno olajšal rezervacijo prenočišč tako obiskovalcem planinskih koč kot tudi oskrbnikom. Obiskovalci bodo lahko na spletu v vsakem trenutku videli zasedenost v rezervacijski sistem vključenih koč, tako da bodo lažje načrtovali svoje planinske pohode in se s tem izognili tveganju, da ne bodo dobili prenočišča. A uvedba rezervacij skega sistema bo prinesla tudi več odgovornosti obiskovalcev. V primeru prepozne odpovedi bodo gosti soočeni s finančnimi posledicami, kar je sicer običajna praksa pri rezervaciji nočitev pri ponudnikih v dolini,« je pojasnil podpredsednik PZS Miro Eržen. Po koncu epidemije veljajo v planinskih kočah posebni ukrepi in Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob tem izdal posebna priporočila glede higiene in spanja. »Režim spanja v kočah bo glede na priporočila NIJZ prilagojen. Tako bosta v eni sobi lahko spali dve osebi oziroma bo v njej lahko več ljudi, če bo skupina prijateljev na skupnem pohodu ali skupina na društvenem izletu,« je razložil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Osnovno branje planinskega zemljevida Da se do planinskih koč oziroma planinskih ciljev ne bi izgubili, je poleg opreznega branja markacij potrebno osnovno znanje branja zemljevidov. Kako se boste obnašali, ko se boste znašli v megli, snežni odeji, vetru in vam bo znana pokrajina postala popolna neznanka? »Če se izgubimo, se najprej ustavimo. Podrobno preučimo območje okrog sebe in prehojeno pot. Potem poskušamo določiti svoj položaj. Če nam to ne uspe, se vrnemo na kraj, kjer smo nazadnje še vedeli, kje smo bili, ter ponovno preučimo svojo načrtovano pot. Najpomembnejša dela obvezne planinske opreme sta preprost kompas in nov planinski zemljevid. GPS-na-prave in aplikacije na mobilnem telefonu lahko služijo zgolj kot dodatna opora ali informacija pri iskanju stoj-ne točke in prave poti. Najosnovnejša veščina orientacije je orientiranje s pomočjo planinskega zemljevida in kompasa ali na podlagi zna- nih markantnih točk v okolju. Prepoznavanje oblik v naravi in na planinskem zemljevidu je znanje, ki bi ga moral imeti vsak tudi za vsakdanje življenje,« je osnove razložil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Slovenske gore obišče letno 1,7 milijona obiskovalcev. V PZS si na začetku planinske sezone želijo predvsem čim manj poškodb in da bi imeli gorski reševalci čim več mirnih koncev tedna. Da bi bilo smole v gorah čim manj, v PZS poudarjajo pomen dobre priprave na turo. Letošnje leto je posebno tudi zato, ker je bila zaradi epidemije okrnjena dejavnost markacistov, in zgodi se lahko, da bomo marsikje naleteli na planinsko pot, ki je na mestih poškodovana. Tudi zato je ključna in zelo pomembna priprava na planinski izlet. »Posebej pozorni moramo biti pri izbiri ture in načrtovanju časovnice, če so z nami otroci ali starejši planinci. Seveda nas lahko na posameznih planinskih poteh preseneti krajše snežišče, predvsem na osojnih in severnih pobočjih. Temperature v dolini naj nas ne zavedejo in imejmo v nahrbtniku vedno topla oblačila, vključno s kapo in z rokavicami. S poletnimi meseci se prebudijo tudi nevihte in z njimi strele. Pred udarom strele se ne moremo zaščititi. Pomembno je, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo v popoldanskem času, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči,« še dodaja Šerkezi. Foto: PZS Zmenek s knjigami CELJE - Knjige so sopotnice številnih ljudi. Imajo moč, da združujejo ljudi. Združile so Nušo Komplet Pepeprko in Barbaro Gradič Oset, ki sta v mrežo knjig že ujeli nekaj podobno mislečih. Njuna ideja je, da bi pogovore o knjigah prenesli izven inštitucionalnih prostorov, nekam, kjer se ljudje počutijo, kot da so v domači dnevni sobi. Prvi knjižni zmenek je bil v galeriji Aq. Udeleženci so kot vstopnico prinesli knjigo in jo postavili na tla galerije. Na koncu sreča- nja so povezali knjige, poiskali skupne točke ter si povedali, na kakšen način si nekdo zapomni knjižno vsebino. Razmišljali so, kako jih določene knjige najdejo ravno v pravem času, kako nekateri lahko berejo več knjig hkrati, drugi ostaja zvest eni do konca. Naslednji zmenek s knjigami oziroma delavnica bo avgusta. LKK Foto: Andraž Purg - GrupA Športno-rekreativne prireditve se vračajo V minuli dneh je bilo na Celjskem kar nekaj športno-rekreativnih dogodkov kar je še eno znamenje vračanja življenja v stare tirnice. Med njimi je bila uspešno izpeljana tudi tradicionalna prireditev Laški krog. Slabo vreme ni preprečilo izvedbe zahtevne ture, ki jo pripravljajo Kolesarski klub Laško, Stik in Občina Laško. Proga, označena kot kolesarska povezava št. 9, je v glavnem speljana po mejah laške občine in ima dve izvedenki, klasično v dolžini 94 km (10 vzponov - 2.650 metrov nadmorske višine) in krajšo v dolžini 74 km (6 vzponov 1.880 m. n. v.) za kar kolesarji praviloma potrebujejo od štiri do šest ur vožnje. Laškega kroga se je letos lotilo 18 prijavljenih kolesarjev, ki jih tudi močno deževje, to je kolesarje spremljalo večino poti, ni ustavilo. »Laški krog se je kljub slabemu vremenu končal brez težav in poškodb, kar je najpomembnejše. Zadovoljni smo, da nam je glede na posebne okoliščine uspelo uspešno organizirati prireditev,« je povedal Luka Picej, predsednik Kolesarskega kluba Laško. »Konkretnih navodil od NIJZ nismo prejeli, saj do pred kratkim, v času koronavirusa še ni bila izvedena nobena večja športna prireditev. Vsekakor jih pričakujemo v prihodnjih tednih. Ko bomo navodila od NIJZ prejeli, bomo pripravili tudi akcijski načrt za izvedbo prireditve. Kot ekipa, ki slovi po odlični organizaciji in elanu, bomo zagotovo našli prave rešitve za izvedbo že osmega zapored Maratona z dušo«, je o organizaciji ene največjih tekaških prireditev v Sloveniji, ki bo konec septembra, povedal Anton Noner, vodja Konjiškega maratona. Priznal je, da so kot organizatorji seveda pomislili tudi na odpoved prireditve, kar se je letos z marsikatero, ki bi morala biti pred poletjem, že zgodilo. »Vendar smo se kljub zahtevnim, predvsem pa drugačnim razmeram odločili za optimizem in mogoče težjo, ampak bolj zanimivo in navdiha polno pot. Trdno verjamemo, da bo 8. Konjiški maraton izveden zadnjo nedeljo v septembru, in sicer na ravni, kot so je naši tekači navajeni,« je še dejal Anton Noner. RG 10 IZ NAŠIH KRAJEV Suzana Suholežnik Lidija Žohar VOJNIK - Društvo za lepše mačje življenje Nekateri jih zavržejo, drugi jim pomagajo Ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati zavrženim živalim, ni nikoli dovolj, saj tudi živali, ki potrebujejo pomoč, ne zmanjka. Zato tudi društev, ki se trudijo zanje, ni nikoli preveč. Pred kratkim je v regiji nastalo še eno, imenuje se Društvo za lepše mačje življenje (DZLMŽ) Vojnik, vodita ga izkušeni prostovoljki Suzana Suholežnik in Lidija Žohar. Čeprav ima društvo sedež v Vojniku, bo delovalo na širšem celjskem območju. TATJANA CVIRN Kot pravita predsednici, so se nekateri dejavni prostovoljci povezali v novo društvo zato, ker se njihovo videnje reševanja mačje problematike razlikuje od tistega, kar je sicer predvideno za nikogaršnje mačke. »V društvu bomo s pomočjo članarin, prispevkov in z donacijami urejali vse v zvezi z zdravjem mačk. Pri predaji muc v veterinarsko oskrbo želimo aktivno sodelovati. Z veterinarji se bomo dogovorili o morebitnem zdravljenju, cepljenju, poskrbeli bomo za sredstva proti zajedalcem ter za preverjanja, ali imajo muce morebiti aids, levkozo ... Glede postopka sterilizacije oziroma kastracije pričakujemo, da bo izpeljan v enem dnevu. Po posegu bodo muce okrevale v naših prostorih do posvojitve oz. spustitve v varno in nadzorovano okolje, kjer jih bomo redno hranili,« naštevata sogovornici. Zavedata se, da so naloge, ki so si jih v društvu zastavili, zahtevne in da je začetek težak, a gle- de na izkušnje, ki jih imata, menita, da je mogoče izpeljati takšen koncept društva. Njegovo geslo je steriliziraj, kastriraj in posvajaj. Vsaka pomoč je dobrodošla V svoje vrste vabi društvo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati na različne načine. Ponosni so, da je članica tudi celjska podjetnica Petra Melanšek iz podjetja Vivapen, ki so jo prostovoljci že pred ustanovitvijo društva velikokrat prosili za pomoč in vedno jim je ugodila. Sicer pa ima društvo v Celju vestne in požrtvovalne člane in prostovoljce, ki redno vsakodnevno hranijo brezdomne muce. Ogromno hrane zanje kupujejo sami. To so Franci, Lidija K., Breda in Egida. »Tudi člani, ki prihajajo na novo, se trudijo za lepše mačje življenje. Med njimi še posebej gospa Lili, ki je ponudila pomoč pri hranjenju muc in pri zbiranju prostovoljnih prispev- Lučka oziroma Blacky in Sivček kov za njih,« pravi Suzana Suholežnik in opozarja, da ni pomembno le članstvo v društvu, ampak so veseli tudi vseh drugih oblik pomoči. »Nujno potrebujemo začasne skrbnike muc, dokler jim ne najdemo posvojiteljev. Za veterinarsko oskrbo in hrano v tem času poskrbimo mi,« poudarja in dodaja, da manjka tudi odgovornih in skrbnih posvojiteljev muc. Pomagate lahko tudi s hrano, ki jo podarite, saj člani društva hranijo številne brezdomne živali. Prostovoljci, člani društva, so že pred ustanovitvijo društva hranili in skrbeli za zdravstveno stanje številnih prostožive- Podatke o društvu najdete na FB-strani DZLMZ Vojnik, na Instagramu in na spletni strani https://dzlmz-voj-nik.weebly.com/. Tam je na voljo tudi pristopna izjava. Če želite biti član, je letna članarina 12 evrov, sicer pa lahko nakažete tudi prostovoljni prispevki na TRR: SI56 0510 0801 6899 138. Lahko postanete tudi boter mucam v oskrbi društva, podarite lahko hrano oziroma pomagate s plačilom naročene hrane v spletni trgovini Zoohit.si, ki društvom ponuja 8-odstotni popust pri nakupu nad 100 evrov. V programu zbiranja točk pri Zoohitu lahko darujete zbrane točke tudi vojniškemu društvu, ki bo na ta račun prejel hrano za živali. Logotip Društva za lepše mačje življenje Vojnik čih muc na različnih krajih v središču Celja in njegovi okolici, v Zvodnem, na Konjskem pri Vojniku in v Šmartnem v Rožni dolini ter na Kalobju. To bodo počeli tudi v okviru novega društva. »Izredno hvaležni smo trgovskemu središču Jager Celje. Dovolilo nam je postaviti košaro, v katero lahko prispevate hrano za muce in pse. Poleg tega nam je ob začetku uradnega delovanja podarilo izdatno zalogo bri-ketov za muce.« V Citycentru Celje ima društvo nastavljeno hišico za zbiranje hrane za muce in pse. Hvaležni so tudi Mačji hiši, ki je društvu velikodušno odstopila v uporabo to hišico. Pomoč so društvu obljubili tudi v Veterinarskem centru Celje ter na veterinah Zamba in Jagodič, kjer so nastavljeni hranilniki za prostovoljne prispevke za društvo. Srečne mačje zgodbe Mačjih zgodb, povezanih z delovanjem prostovoljcev in društva, je vsak dan več. Pri kateri od njih, ki nima srečnega konca, tečejo solze, Ta mesec društvo sodeluje v spletni akciji Objem topline podjetja Studio Moderna, v kateri lahko osvoji dona-cijo, če bo pridobilo dovolj spletnih »objemov«. Te jim lahko podelite z vsakodnevnimi kliki na spletni strani Objem topline. na primer pri nedavni zgodbi o močno shirani in bolni muci, najdeni pri trgovini na Frankolovem, ki so jo morali uspavati. A tiste s srečnim koncem so spodbuda, da se člani društva vsak dan trudijo za lepša mačja življenja. Dve takšni sta zaznamovali delovanje zadnjih mesecev. Lučko je najditeljica v začetku januarja na pol mrtvo prinesla v Veterinarski center Celje. Bili sta jo sama kost in koža, imela je tako zlepljene oči, da je bilo videti, kot da je poškodovana. Polna je bila zajedalcev, imela je hudo drisko in zaraslo poškodbo repka. Ob trudu veterinarjev je »vstala od mrtvih« in zasijala kot lučka, ki jo ponovno prižgeš. Zato so jo poimenovali Lučka. V društvu so ji našli začasno skrbnico, pri kateri je okrevala. Zdaj je že prava korenjakinja oziroma korenjak, saj se je pri sterilizaciji oziroma kastraciji izkazalo, da sploh ni muca, ampak muc, ki je po novem Blacky. Muc Sivček se je pred meseci pojavil sredi ceste na Ostrožnem. Bil je ves prestrašen, sestradan, poln ranic po telesu. Lidija Žohar je pridobila njegovo zaupanje s hrano in z nežno pozornostjo. Ko ga je uspela ujeti, so veterinarji poskrbeli zanj na stroške društva. »Hvaležni smo osebju v Veterinarskem centru Celje, ki nam je prisluhnilo in celotno oskrbo opravilo v enem dnevu. Sivč-ka smo vrnili na kraj, kjer je deležen vsakodnevne oskrbe in je postal pravi korenjak,« pravi Lidija Žohar. Obe sogovornici si v prizadevanjih za lepša mačja življenja želita čim več takšnih zgodb. Foto: osebni arhiv KULTURA 11 predstave z dvojnimi Gledališče Celje predstavilo jubilejno, 70. sezono Priprave na zasedbami Po travmatični sezoni, ki jo je zaznamovala epidemija koronavirusa, si v Gledališču Celje v novi, jubilejni, že 70. sezoni želijo bolj umirjenega delovanja in da bi lahko uresničili ambiciozno zastavljen program načrtovanih predstav. Nanje se iz preventivnih razlogov pripravljajo na prav poseben način. Celjsko gledališče veseli izjemna pripadnost abonentov in ostalih obiskovalcev gledališča, ki so jo izkazali po sproščanju vladnih ukrepov, ko se je igralski ansambel lahko vrnil na oder. V poklon njim in mestu je gledališče za zaključek sezone odigralo dve uspešnici v okviru dogodka Teater v lapidariju. Novinarska konferenca Gledališča Celje s predstavitvijo programa za prihodnjo sezono: (z leve) režiser Andrej Jus, dramaturginja Alja Predan, upravnica mag. Tina Kosi, dramaturginja Tatjana Doma, režiser Jernej Kobal in vodja odnosov z javnostmi mag. Barbara Petrovič. ROBERT GORJANC »Veseli smo, da smo se po dolgem času lahko vrnili na oder in da lahko uprizarjamo ter ustvarjamo predstave za obiskovalce v gledališču, saj je to naše poslanstvo in cilj naše ustvarjalnosti,« je povedala upravnica mag. Tina Kosi, nadvse zadovoljna, da so se obiskovalci tako ugodno in številno odzvali na ponoven obisk predstav v gledališču v spremenjenih okoliščinah in ob izvajanju zaščitnih ukrepov. Tudi na predstave, ki jih bodo v Gledališču Celje uprizorili v prihodnji sezoni, se pripravljajo na edinstven način. Prve tri predstave, komedijo Marjetka, str. 89 Lutza Hübnerja, dramo Laž Floriana Zellerja in odrsko postavitev za otroke, Tista o bolhah slovenske avtorice Saše Eržen, pripravljajo z dvojnima ekipama. Za primer, če bi prišlo do morebi- Slavnostni zaključek sezone s Teatrom v Lapidariju Gledališče Celje je vsem težavam navkljub zaradi epidemije koronavirusa slavnostno končalo sezono z dogodkom Teater v lapidariju v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. S tem so se v gledališču želeli pokloniti mestu in zvestim obiskovalcem ter hkrati pokazati, da lahko sodelovanje med dvema pomembnima kulturnima ustanovama ustvari nepozabno doživetje. V čudovitem okolju ob Savinjskem nabrežju sta bili na predvečer in na dan praznika državnosti predvideni uprizoritvi dveh uspešnic, komične drame Ljubi moj in s številnimi priznanji nagrajene monodrame Večni otrok, ki sta bili za obiskovalce brezplačni. V lapidariju jim je uspelo izvesti le prvo, drugo predstavo so zaradi slabega vremena žal morali prestaviti na veliki oder gledališča. RG, foto: SHERPA tnih okužb s koronavirusom ali drugih obolenj in da zaradi tega predstav ne bi bilo treba odpovedovati. Posebne razmere, poseben izziv »Po tem mrku v času karantene je bilo zelo prijetno spet v živo videti sodelavce, igralce, ekipo. Zaradi zavedanja, kako težko je bilo, ko nismo mogli delati, zdaj pri sebi in pri kolegih čutim še več vneme na vajah, na katerih zelo uživam. Predstava Marjetka, stran 89 je samoironija gledališča. Glavna protagonista sta režiser in igralec. Gre za vse možne pe-ripetije, ki se lahko med njima zgodijo v času študija igre, in potem to varira kot v Vajah v slogu,« je povedal Andrej Jus, režiser te predstave. Tudi za Jerneja Kobala, režiserje predstave Laž, je delo z dvema ekipama pri istem besedilu prav poseben izziv, za katerega upa, da se nikoli več ne bo ponovil. »Predstava je bolj komična drama kot komedija, ki se posveča odnosom dveh parov in vprašanju, ali je bolje prikriti ali odkriti resnico, cilj predstave pa je, da se ne razplete.« V Gledališču Celje bodo tudi v prihajajoči sezoni pripravili predstavo za otroke, in sicer krstno izvedbo dela Tista o bolhah režiserke Ivane Djilas. Osnova za predstavo je knjiga, slikanica, ki je bila nagrajena z zlato hruško in uvrščena med pet najbolj kakovostnih otroških knjig. »Zanimivo je delati predstave iz takšnih slikanic, ki imajo skupaj dve tipkani strani besedila, ker to daje veliko polje svobode in domišljije, da vsebino prenesemo v gledališki medij,« je povedala Tatjana Doma, avtorica dramatizacije, ki tako ponovno ustvarja z Ivano Djilas, s katero sta sodelovali pri lanski uprizoritvi Hajdi. V nadaljevanju jubilejne sezone bo Gledališče Celje uprizorilo že večkrat nagrajeno sodobno ameriško dramo Gorazdov vozel Joh-nne Adams in režiserke Ajde Valck, delo o aktualni problematiki šolstva, vlogah staršev in učiteljev v vedno bolj kaotičnem svetu. Razmere krojijo vrstni red predstav Sledila bo šarfna komedija Pravi heroji, ki jo je napisal Rok Vilčnik z umetniškim imenom rokgre, prejemnik žlatnega komedijskega peresa na natečaju za letošnje Dneve komedije, ki jih v gledališču zaradi epidemije koronavirusa niso mogli izpeljati. »Komedija v avtohtonem mariborskem dialektu govori o zelo perečih problemih naše vsakdanjosti na sarkastičnen način, o divji privatizaciji, ki zaobjame tudi pokopališča. A namero ustvariti luksuzni zasebni pogrebni resort, ovira odkritje množičnega grobišča na tej parceli,« je predstavo z množico zapletov napovedala dramaturginja Alja Predan. Ta predstava je bila načrtovana kot otvoritvena predstava nove sezone, a ker gre za veliko igralsko zasedbo, je v trenutnih razmerah ni bilo mogoče pripraviti do odprtja sezone, ampak bo na sporedu februarja. Jubilejno sezono bo Gledališče Celje sklenilo z dramo Oblast teme Leva Nikolajevi-ča Tolstoja, ki je bila predvidena kot sklepna v pravkar končani sezoni, a študija predstave zaradi epidemije koronavirusa igralska zasedba ni mogla dokončati. Cene abonmajev za prihodnjo sezono ne bodo spreminjali, vpis se bo začel 1. septembra, vsi, ki ga bodo vpisali, bodo ob jubileju gledališča deležni 10-odstotnega slavnostnega popusta. Častitljiv jubilej bo celjsko poklicno gledališče decembra zaznamovalo s slavnostno prireditvijo. Festival Dnevi komedije, ki je marca letos tik pred njihovim začetkom odpadel zaradi epidemije koronavirusa, bo Gledališče Celje izvedlo prihodnje leto. Z Mestno občino Celje, ki je pokroviteljica festivala, je razpisalo javni anonimni natečaj za izvirno komedijo (žlahtno komedijsko pero). Rok oddaje besedil je konec septembra letos, nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2022. Predstava Ljubi moj v čudovitem okolju lapidarija ob Savinjskem nabrežju 12 NAŠA TEMA Sončne elektrarne - adut med obnovljivimi viri energije Morda še ne rastejo kot gobe po dežju, a jih je vedno več Sončna energija v zadnjih letih, ko se krepijo ekološke vrednote in narašča zavedanje o posledicah podnebnih sprememb, ki jih z velikim ogljičnim odtisom povzročajo fosilna goriva, postaja eden najbolj zanimivih in uporabljanih obnovljivih virov energije. Na račun takšne spremenjene miselnosti in odnosa do virov energije tudi sončne elektrarne kot oblika proizvodnje in samooskrbe z električno energijo vedno bolj pridobivajo pomen. Njihov delež je v celotni strukturi proizvodnje električne energije v Sloveniji res še neznaten, a vendar vztrajno raste. Še posebej postaja delež sončnih elektrarn med obnovljivimi viri energije vedno pomembnejši za proizvodnjo električne energije. ROBERT GORJANC V strukturi teh virov spadajo sončne elektrarne med tiste, ki so v zadnjih letih prejele največ izplačane podpore za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), hkrati so investitorji v sončne elektrarne, ki želijo biti samooskrbni z električno energijo, deležni tudi spodbud Eko sklada. Tudi zato ne preseneča, da število sončnih elektrarn pri nas iz leta v leto narašča, podobna gibanja so tudi po svetu, o čemer pišemo v tokratni Naši temi. V njej predvsem podrobneje predstavljamo sončne elektrarne kot ekološko prijazen vir energije in kot perspektivno izbiro za samo- oskrbo z električno energijo. Prav tako želimo osvetliti tehnične in finančne vidike postavitve sončne elektrarne, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da se potencialni uporabnik odloči za to investicijo, kakšne prednosti in prihranke mu prinaša, kako je z vzdrževanjem teh energetskih naprav ... V članku predstavljamo tudi izkušnjo uporabnika sončne elektrarne, ki jo je postavil na strehi lastne hiše. Na grafičen način, še z nekaterimi statističnimi podatki, pa posredujemo ključne informacije o delovanju sončnih elektrarn in njihovi zastopanosti v strukturi virov električne energije. Sončne elektrarne po svetu Za dokaz o hitri rasti sončnih elektrarn po svetu nam ni treba prav daleč, lahko se ozremo že v soseščino, na Dunaj, ki sicer v zadnjih letih slovi kot mesto z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. V avstrijski prestolnici tako deluje 200 sončnih elektrarn, ki z energijo oskrbujejo 14 tisoč gospodinjstev in letno prihranijo 11 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida. Javno podjetje Wien Energie je lani zgradilo 50 sončnih elektrarn, kar je toliko kot v prejšnjih desetih letih skupaj. To podjetje je na prvo večstanovanjsko stavbo skupnostne fotovol-taične panele namestilo leta 2018. Najemniki in lastniki stanovanj lahko uporabljajo elektriko, proizvedeno v sončnih celicah na skupnih strehah, in na ta način znižajo stroške električne energije. Do leta 2030 mestne oblasti načrtujejo, da bi z elektriko iz sočnih elektrarn oskrbovali 250 tisoč gospodinjstev, kar pomeni skupno številno gospodinjstev v Gradcu in Linzu. Tudi v sosednji Hrvaški veliko vlagajo v sončne elektrarne. V javnem podjetju Hrvatska elektroprivreda (HEP) načrtujejo, da bodo do leta 2030 uresničili projekte sončnih elektrarn s skupnimi zmogljivostmi 350 mW, kar pomeni sedemkrat več elek- trike, kot je trenutno prispevajo vse sončne elektrarne na Hrvaškem. Poglejmo še čez lužo: ameriška vlada je dala soglasje za gradnjo največje sončne elektrarne v ZDA, imenovane Gemini, vredne milijardo dolarjev. Ko bo končana, bo v Nevadi proizvedla dovolj elektrike za oskrbo 260 tisoč gospodinjstev v Las Vegasu in pomagala tudi pri oskrbi dela Kalifornije z električno energijo. Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE »Sonce je neomejen vir energije« Sončna elektrarna je celovita in okolju prijazna energetska rešitev, ki uporabniku omogoča samooskrbo z električno energijo in je eden od odgovorov na izzive v prihodnosti, ko se bo v gospodinjstvih v skladu z zelenimi standardi na primer povečala potreba po zagotavljanju električne energije mobilnim in drugim napravam. O tem, kaj omogoča sončna elektrarna, kakšne so njene prednosti in kaj moramo upoštevati, preden se odločimo zanjo, smo se pogovarjali z Gašperjem Ravnakom, vodjem razvoja pri ECE. Kako kakovostna in učinkovita rešitev je lahko postavitev lastne sončne elektrarne, katere so njene prednosti pred drugimi viri električne energije? Sončna elektrarna je zelo učinkovit vir električne energije, okolju prijazen in za uporabnika nezahteven način, da si zagotovi energetsko samozadostnost. V ECE kupcem radi povemo, da gre za naložbo, ki se povrne in splača. Trend elektrifikacije prometa in višanje stroškov energentov potrjujeta idejo o zagotavljanju lastnega vira energije. Za kakšen tip uporabnika oziroma gospodinjstva je primerna sončna elektrarna, katere energijske storitve omogoča in kako odgovarja na zahteve novega življenjskega sloga, ki vedno bolj vključuje tudi uporabo električnega vozila in drugih mobilnih sredstev (električnih koles, skuterjev, rolk ...)? Samooskrbna sončna elektrarna je primerna za vse, ki imajo večje potrebe po električni energiji in razpolagajo z zadostno površino strehe za postavitev solarnih panelov. Namenjena je tistim, ki želijo biti bolj ekološki, z energijo iz okolju prijaznejšega vira, hkrati pa želijo tudi prihraniti. V praksi se večino- »Trend elektrifikacije prometa in višanje stroškov energentov potrjujeta idejo o zagotavljanju lastnega vira energije,« meni Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE. ma srečujemo s primeri, kjer za ogrevanje in pripravo tople vode v hiši skrbi toplotna črpalka (ali je načrtovana). S sončno elektrarno se napaja električno vozilo ali pa je primerna rešitev za primere, kjer sta poraba in življenjski stil takšna, da zahtevata več električne energije. Katere tehnične zahteve in pogoji morajo biti izpolnjeni, da se uporabnik lahko odloči za postavitev sončne elektrarne in da je njen izkoristek optimalen? Veliko dejavnikov je pomembnih. V prvi vrsti velikost in usmerjenost strehe. Velikost strehe nam omogoča, da nanjo postavimo toliko fotovoltaičnih modulov, da lahko proizvedemo dovolj električne energije za svoje potrebe, pri čemer je najbolj zaželena južna lega. Sledi naklon strehe. Optimalen je približno 30 stopinj in sprejemljiv med 10 in 45 stopinj. Pri ravnih strehah je treba namestiti ustrezno podkonstrukcijo, ki zagotovi naklon. Tudi morebitne senčne ovire, kot so drevesa ali zgradbe, vplivajo na izkoristek. Če se vrneva k denarju, kakšen finančni zalogaj predstavlja za uporabnika naložba v sončno elektrarno in na kolikšno subvencijo Eko sklada lahko računa pri tem? Vzemimo za primer hišo z gospodinjskim odjemom, ki za ogrevanje uporablja toplotno črpalko, ima letno porabo približno 11.500 kWh in odjemno moč 14 kW. Moč sončne elektrarne lahko zakonsko dosega maksimalno 80 odstotkov priključne moči in tako pri 20A-varovalkah znaša 11,2 kW. Višina subvencije pri takšni elektrarni bi znašala 2.016 evrov, če to upoštevamo pri končnem znesku, bi se ta gibal med 10 tisoč in 11 tisoč evri. Za takšno elektrarno bi bilo okvirno potrebnih 70 kvadratnih metrov strešne površine oziroma 6 kvadratnih metrov za 1 inštaliran kW moči. Življenjska doba takšne elektrarne je vsaj 30 let, tudi garancija za pravilno delovanje je zelo dolga. Glede na omenjeno preteklo porabo bi letni prihranek znašal približno 1.500 evrov. Po izvedeni montaži bi namreč lastnik sončne elektrarne mesečno plačeval le akontacijo v višini približno 15 evrov. Samooskrba je namenjena tudi večjim porabnikom z močjo do 43 kW. Ali gre pri sončni elektrarni posamičnega gospodinjstva zgolj za samooskrbnost ali viške proizvedene električne energije tudi oddaja v omrežje? Kako se to obračunava? Uredba o samooskrbi določa, da se višek proizvedene električne energije preda v omrežje brez nadomestila. To je še en razlog, da je treba v fazi načrtovanja sončne elektrarne upoštevati tudi sedanje in prihodnje potrebe po električni energiji. Z optimalnim načrtovanjem dosežemo raven proizvodnje, ki omogoča samooskrbnost brez večjih viškov, ki jih predajamo v omrežje. Kaj se zgodi, če ni zadostne osončenosti, kako potem deluje sončna elektrarna? Takrat se stavba napaja iz omrežja. Sistem delovanja samooskrbnih sončnih elektrarn deluje po principu neto meritev v obdobju enega leta. Uporabnik plača razliko med količino, ki jo je v tem času prevzel iz omrežja, in količino proizvedene elektrike, ki jo je oddal v omrežje. Z optimalnim načrtovanjem velikosti sončne elektrarne glede na potrebe gospodinjstva se približamo popolni samoo-skrbnosti, kar pomeni, da je proizvodnja malo večja ali enaka porabi. Kako zahtevno je vzdrževanje? Ali lahko za to skrbi uporabnik sam ali potrebuje podporo proizvajalca? Vzdrževanje je razmeroma nezahtevno. Enkrat letno je priporočeno čiščenje modulov, kar lahko opravi tudi uporabnik, če ima ustrezna sredstva in je možno delo opraviti varno. Med vzdrževanje uvrščamo tudi redno spremljanje delovanja sončne elektrarne, kar lahko nadzorujemo na svojem pametnem telefonu, test trdnosti konstrukcije in montira-nih komponent ter meritve elektro inštalacij, ki jih je mogoče opraviti vsaki dve leti. Kako je z varnostjo sončnih elektrarn ob udarih strel in ob morebitnem požaru v hiši? Sodobne sončne elektrarne so zasnovane tako, da se v primeru strele, požara ali katerega drugega vzroka, ki lahko pripelje do motnje v delovanju, nemudoma ugasnejo oziroma se zaustavi njihovo delovanje. RG NAŠA TEMA 13 Janez Jurhar, uporabnik sončne elektrarne ECE Naložba v sončno elektrarno kot pokojninsko varčevanje Janez Jurhar se je za sončno elektrarno odločil zaradi ekoloških vzgibov, ugodne lege hiše in nenazadnje tudi zaradi ugodne ponudbe. »Po prejetju ponudbe od ECE nismo dolgo oklevali. Zaenkrat smo zelo zadovoljni, naš ogljični odtis zaradi električne energije je ničen. Smo več kot samooskrbni, pridelamo tudi nekaj viška. Na položnicah za elektriko tako ostaja samo strošek omrežnine,« je povedal naš sogovornik. Kot največjo prednost postavitve lastne sončne elektrarne je ob zmanjšanju onesnaževanja okolja navedel tudi finančne razloge. »Vplivi človeka na naravo postajajo nevzdržni in upam, da smo postali del rešitve ali vsaj ublažitve posledic naše potratne družbe. Po desetih letih, ko se bom bližal upokojitvi, bo tudi ena položnica manj oziroma bomo brez večjega dela zneska na njej. Na naložbo v sončno elektrarno tako gledam tudi kot na pokojninsko varčevanje.« V družini prihrankov naložbe v sončno elektrarno trenutno še ne čutijo, saj del elektrarne še obročno odplačujejo. Računajo pa na prihranke po nekaj letih. »Upam, da bo država ohranila letno obračunsko obdobje in da kako drugače ne bo po- Janez Jurhar, lastnik sončne elektrarne ECE dražila obratovanja sončnih elektrarn. Strah nas je predvsem dvojnih omrežnin zaradi prejemanja in oddajanja električne energije.« Zanimale so nas še njegove izkušnje z vzdrževanjem in ali je prihajalo do kakšnih okvar v delovanju sistema. »Bilo je nekaj napak na za- OB ROBU Le zakaj ne bi sonce delalo za nas? Po komaj predstavljivem hladnem juniju, ko smo še bolj ali manj nosili toplejša oblačila, namesto da bi bili že v tanjših poletnih, se nas je ob koncu meseca, ki se ga najbolj veselijo šolarji, vreme le nekoliko usmililo. Pravzaprav sonce, ki nas je pogrelo s sončnimi žarki, nam razsvetlilo obzorja in nas pobožalo po duši po večini turobnih junijskih dni. Ob obilnejšem odmerku sonca, ki nam ga je (končno) namenilo poletje, je večina najbrž pomislila na morje, kopanje, uživanje ob rekah in jezerih, gorah, na sprehodih, skratka na čim več preživljanja prostega časa v naravi. Večja količina sonca v zadnjih dneh je pri marsikom povzročila tudi drugačno veselje. Na primer pri lastnikih hiš, ki so se odločili, da bo sonce ne le vir njihove boljšega počutja, marveč tudi dragocen in ekološko prijazen vir električne energije. Takšnih, ki stavijo na sončne elektrarne kot dolgoročno in neodvisno rešitev oskrbe gospodinjstva z električno energijo, je v Sloveniji vedno več. Da je to res, se lahko prepričamo, če se ozremo po strehah individualnih stanovanjskih hiš. Tudi pogledi na strehe poslovnih in industrijskih stavb ter drugih objektov, ki jih obdajajo fotovoltaični moduli, dokazujejo, da so sončne elektrarne na pohodu in da poslovni sistemi lahko s pridom izkoriščajo radodarnost sonca, znižujejo stroške energije, ogljični odtis in ravnajo bolj trajnostno. To, kar še pogrešamo, so solarni moduli na strehah večsta-novanjskih stavb. Na tem področju se stvari premikajo počasneje, zagotovo tudi zaradi razpršenega oziroma etažnega lastništva in zahtevnega iskanja soglasja med stanovalci. A tudi na tem področju se pri nas pojavljajo prvi primeri in verjamemo, da jih bo v prihodnje še več, da bo energetska in stanovanjska politika močneje ugriznila v ta izziv. Nenazadnje, zakaj bi bili solarni moduli estetsko postavljeni na strehah večstanovanjskih stavb bolj moteči od satelitskih krožnikov in anten (ki res že izginjajo) ter klimatskih naprav na balkonih. No, pa pustimo vizualne modne muhe, raje prisluhnimo dejstvom in naravnim danostim. Ta govorijo, da je Slovenija s svojo lego dobro osončena država in da je te energije pri nas dovolj ali kar v izobilju. Le zakaj torej sonce ne bi delalo za nas? četku, a jih je izvajalec pravo- zaenkrat nismo potrebovali,« časno odpravil. Zdaj sončna je izkušnje z uporabo sončne elektrarna že skoraj leto de- elektrarne ECE povzel Janez luje brezhibno. Vzdrževanja Jurhar. RG ROBERT GORJANC ABC-sončne elektrarne Sončna oz. fotonapetostna elektrarna je naprava, ki sevanje sonca pretvarja v električni tok, primeren za uporabo v gospodinjstvih. Glavni gradnik sončnih elektrarn so fotonapetostni moduli. Količina električne energije, ki jo bo sončna elektrarna proizvedla, je odvisna od moči elektrarne, osončenosti mikrolokacije, naklona in usmeritve strehe, zunanje temperature in podobnih dejavnikov. Zivljenjska doba sončnih elektrarn traja tudi do 40 let. Dejstva in številke o sončni elektrarni Za 1kW je potrebnih 6 do 7 m2 strešne površine. Letni energijski donos v Sloveniji: 950 do 1150 kWh. Naklon strehe 10 do 45 stopinj, optimalen 30 stopinj. Subvencija Eko sklada 180 evrov/kW. Uredba o samooskrbi sončne elektrarne do moči 43 kW. Največja moč elektrarne do 80 odstotkov priključne moči na objektu. Cas od prvega stika do delujoče elektrarne v povprečju 3 mesece. Mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE »S sončnimi elektrarnami sooblikujemo spremembe energetskega sistema« Energetska družba ECE je eden večjih in nosilnih ponudnikov električne energije ne le v regiji, marveč tudi v Sloveniji. V skladu z vizijo inovativnega in rastočega podjetja širijo in bogatijo svojo že tako raznoliko ponudbo storitev in produktov, v kateri v zadnjem obdobju pomembno mesto zavzemajo tudi sončne elektrarne. O tem v pogovoru z mag. Se-bastijanom Roudijem, direktorjem družbe ECE. Zakaj ste se v ECE odločili, da boste vstopili na trg ponudnikov sončnih elektrarn? Obnovljivi viri energije so naša prihodnost. V to trdno verjamemo že od začetka delovanja podjetja. Sončne elektrarne so eden od načinov, kako postati samooskrbni in energetsko neodvisni. Energetski sistem se spreminja, del tega želimo biti tudi mi. Z matičnima podjetjema - Elektrom Celje in Elektrom Gorenjska -soustvarjamo prehod v trajnostno energetiko. Kako skrbite za razvoj tega produkta? Sončne elektrarne umeščamo v oddelek energetskih rešitev, kjer poleg njih razvijamo tudi ostale produkte, ki zagotavljajo celosten pogled na energetske izzive, npr. energetsko obnovo stavb, energetsko pogodbeništvo, ustvarjanje prihrankov energije. Naša prednost je izvedba »na ključ«, saj za kupca prevzamemo celotno urejanje dokumentacije, pridobivanje soglasij in ga vodimo skozi celoten proces karseda časovno neobremenjujoče. »Sončne elektrarne so ena od strateških usmeritev pri zagotavljanju celovitih energetskih rešitev.« Kolikšen delež v portfelju vaših storitev že zavzemajo sončne elektrarne? Trženje sončnih elektrarn smo začeli lani, gre za nišni produkt, naša osnovna dejavnost ostaja prodaja energentov. Lahko smo zadovoljni z rezultati prvega leta. Kakšna je projekcijo za prihodnost, kakšno rast predvidevate na tem področju? Fotovoltaika ima v Sloveniji lepo prihodnost, veliko je zanimanja, gre za naložbo, ki se uporabniku na dolgi rok brez dvoma splača. Slovenija si je zadala cilj, da bo delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 znašal 27 odstotkov. Sončne elektrarne so eden od načinov za doseganje tega cilja. RG 14 KRONIKA Gorelo v Termah Zreče V ponedeljek, nekaj pred 22. uro, je zagorelo v finski savni v Termah Zreče. Gasilci PGD Zreče, Gorenje pri Zre-čah in Stranice so evakuirali zdravstveni del, kjer je bilo 14 težje pokretnih bolnikov. Iz rehabilitacijskega dela so jih prestavili na varno v sobe hotela. Požar v lesenem stropu nad savno so pogasili, prostore, kjer je zagorelo, so prezračili in jih pregledali s termovizijsko kamero. »S hitrim in učinkovitim posredovanjem zaposlenih in prostovoljnih gasilcev je bil manjši lokalni požar pogašen. Razlog za požar zaenkrat še ni znan. Prav tako še ni ocenjena nastala škoda. Posledice požara bodo sanirane v nekaj dneh. Zaradi vetra, ki je nosil dim proti najbližjemu namestitvenemu objektu, smo nekaj zdraviliških gostov preventivno premestili v drug hotel. Le-ti so se naslednje jutro že vrnili v svoje sobe v Hotel Medico,« pravi tiskovna predstavnica Term Zreč Tina Tinta Kovačič. »Do neljubega dogodka je prišlo izven delovnega časa termalnega kompleksa, tako da v njem ni bilo ne gostov in ne zaposlenih. Tudi sicer je Savna vas v teh dneh - zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom - ki jih predpisuje NIJZ, zaprta za zunanje obiskovalce,« je še dodala. Sšol, foto: FB PGD Zreče Zapeljal mu je čez nogo Prijeli so ga med prodajo droge Minuli konec tedna se je na letališču v Levcu začelo državno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju ter mednarodno odprto prvenstvo za pokal Celje Cup, ki ga organizira Aeroklub letalska šola Celje. V petek je bilo odprtje prvenstva pred Mestnim kinom Metropol v Stanetovi ulici. Dobro obiskan dogodek se je končal tudi z neljubim dogodkom, saj naj bi voznik varnostnega vozila zapeljal čez nogo nekomu iz ekipe vodstva prvenstva. Na celjski policiji pravijo, da primer obravnavajo kot prometno nesrečo. »Voznik je zaradi nepravilnega premika zapeljal pešcu čez nogo. Pešec se je pri tem lažje telesno poškodoval. Zoper voznika bomo podali plačilni nalog. Policisti so prav tako opravili ogled kraja kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, saj je udeležen pešec na vozilu udeleženega voznika povzročil manjšo materialno škodo. Policisti bodo o dogodku obvestili Okrožno državno tožilstvo v Celju,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. V varnostni družbi Sintal, katere varnostnik naj bi bil udeležen v dogodku, pravijo, da ne drži podatek, da bi varnostnik komurkoli zapeljal z vozilom čez nogo: »Varnostnik je opravljal varnostni prevoz gotovine. Pri tem je ustavil pred skupino ljudi. Takrat se je vozilu približal moški s kozarcem v roki in začel varnostnika zmerjati. Pri tem je z roko udaril po vetrobranskem steklu in ga poškodoval, nato se je vrnil do skupine ljudi in sedel. Varnostnik je takrat zapeljal vzvratno in poklical policijo, da moški ne bi pobegnil. Na kraju so bili policisti in tudi reševalno vozilo. Na podatke o poškodbah moškega, ki trdi, da mu je varnostnik zapeljal čez nogo, še čakamo.« SŠol, foto: SHERPA Ena na alkoho večjih stopenj iziranosti V ponedeljek, nekaj minut pred 13. uro, so bili policisti obveščeni o padcu kolesarja na območju Šentruperta, to je na območju občine Braslovče. Policisti so na kraju ugotovili, da je 55-letni kolesar zaradi opitosti izgubil oblast nad vožnjo s kolesom in se telesno poškodoval. Odrejen mu je bil preizkus z alkotestom, ki je pokazal, da je imel kolesar v krvi kar 4,10 promile alkohola. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan na pregled v Splošno bolnišnico Celje. Policisti bodo zoper kolesarja uvedli hitri postopek o prekršku, prav tako nadaljujejo z zbiranjem obvestil, kje se je kolesar opil. Gre za prvi primer, kjer so policisti izmerili tako zelo visoko stopnjo alkoholiziranosti. SŠol Velenjski policisti so zaradi preprodaje drog ovadili 32-letnega moškega iz Velenja. Na podlagi zbranih obvestil so pretekli teden opravili hišno preiskavo pri osumljencu in mu zasegli drogo. Pri hišni preiskavi so policisti osumljenca celo zalotili pri prodaji prepovedane droge, saj je bila v stanovanju poleg njega oseba, ki je prišla kupit mamila. Skupno so policisti pri osumljenemu našli in zasegli 90 tablet ekstazija, 35 gramov speeda, tehtnico in ostale pripomočke za uživanje droge. Osumljeni je bil po opravljeni hišni preiskavi zaradi suma storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedani drog priveden k preiskovalnemu sodniku. Ta je po zaslišanju zanj odredil pripor. SŠol Bager poškodoval Mavrico V ponedeljek zjutraj je prišlo na severni žalski obvoznici do nenavadne nesreče. Tovorno vozilo je imelo na priklopniku naložen delovni stroj, ki je bil previsok za nadhod, ki ga Zalčani imenujejo Mavrica. V času nesreče je za tovornim vozilom peljalo še osebno vozilo, na katero je padel del betona. Na srečo ni bil v nesreči nihče poškodovan. Obvoznica je bila več ur zaprta. Delavci podjetja Voc Celje, ki skrbi za urejanje cest na območju žalske občine, so takoj po nesreči začeli odpravljati posledice, tako da je obvoznica že prevozna. Poškodovan nadhod, kjer so se v preteklosti že zgodile nesreče tovornih vozil zaradi višine, bo morda le dočakal obnovo. LKK, Foto STV Za volanom »mrtvo« pijan V Slovenskih Konjicah so policisti pred dnevi ustavili voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je imel voznik v krvi več kot 3 promile alkohola. Moški je vozil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Voznika so pridržali do streznitve, zasegli so mu tudi vozilo. Alžirci spet čez mejo Na območju Rogaške Slatine so policisti v petek zjutraj prijeli državljana Alžirije in Sirije, ki sta ilegalno vstopila v Slovenijo. Dva dni prej so prav tako na tem območju prijeli tri Alžirce, ki so nato zaprosili za azil. Konec tedna so na mejnem prehodu Dobovec pri nadzoru tovornega vozila odkrili dva državljana Alžirije in državljana Maroka, ki so se poskušali izmakniti mejnemu nadzoru tako, da so bili skriti v priklopnem vozilu. Predani so bili v postopek hrvaškim policistom. Na železniški postaji v Rogaški Slatini so policisti izsledili še Alžirca, ki sta ilegalno prestopila državno mejo v Trličnem. MED OBLAKI 15 Pri skoraj vseh tipih modernih jadralnih letal se v krilih in repu nahajajo rezervoarji za vodni balast, ki pripomore k boljši zmogljivosti letala v zelo dobrem vremenu, saj se najboljše drsno razmerje letala premakne v smeri višjih hitrosti. Če vremenski pogoji niso dovolj dobri, ima pilot možnost vodo izpustiti. Pomemben podatek jadralnih letal je drsno razmerje ali finesa, ki pomeni razmerje med preleteno razdaljo in izgubo višine na tej razdalji. Najboljša jadralna letala imajo fineso približno 60 (pomeni, da z višine enega kilometra preletijo 60 kilometrov), pri večini novejših jadralnih letal se običajno giblje med 40 in 50. Seveda to razmerje ni vedno enako, temveč se spreminja s hitrostjo letala ter hitrostjo dviganja ali spuščanja okoliškega zraka. Predsednik Aerokluba Celje Bojan Andrejaš in vodja tekmovanja Celje Cup Nik Šalej Višje, hitreje, močneje »Jadralni letalci bi bili dobri kmetovalci« Nebo nad Celjem te dni še pogosteje kot ponavadi krasijo tihe umetne ptice. Celjski aeroklub gosti državno prvenstvo v jadralnem letenju in mednarodno tekmovanje Celje Cup, na katerem je zbrana svetovna smetana tega športa. Organizacija tekmovanja na najvišji ravni je sočasno lepa nagrada in poplačilo za ves trud, ki so ga člani Aerokluba Celje vložili v obnovo po uničujočem požaru pred štirimi leti. Danes se lahko na domačem letališču v Levcu pohvalijo, da imajo poleg tradicije tudi najsodobnejši hangar v širši regij. Poleg ljubezni, ki jo vlagajo v razvoj športnega letenja, in širjenja tehniške kulture imajo člani celjskega kluba tudi veliko znanja in izkušenj. Prav slednje so pri letenju ključne. LEA KOMERICKI KOTNIK »Jadralno letenje je zelo lep, a časovno potraten šport,« s pogledom usmerjenim pod oblake pove Nik Šalej, ki tokratno domače tekmovanje spremlja s tal. Je namreč vodja tekmovanja. Ker je koronavirus dodobra spremenili načrte in urnike tekmovanj tudi v jadralnem letalstvu, je prav celjski miting prvo in najverjetneje letošnje največje letalsko tekmovanje. »Najverjetneje bo to letos največji športni dogodek pri nas,« meni predsednik celjskega kluba Bojan Andrejaš, ki ne skriva ponosa nad klubsko preteklostjo in zelo uspešno sedanjostjo. S takšnimi temelji bo zagotovo svetla tudi prihodnost. »Prav razvoju in šolanju ter s tem dvigu tehniške kulture mladih dajemo največ pozornosti. In seveda tekmovanjem,« pove Andrejaš. Predsednik celjskih letalcev pravi še, da sodi celjski klub v slovenski, celo svetovni vrh. »Naš cilj je postati eden vplivnejših aeroklubov v širši regiji, ne zgolj v Sloveniji. Tako na področju šolanja kot tekmovanja,« pove. Da je letalska šola v Celju izjemno dobra, pričajo tudi tekmovalni rezultati zadnjih let. »Tako v jadralnem kot motornem letenju smo med najboljšimi v Sloveniji. Lani smo zmagovali v vseh disciplinah. Tudi prejšnja leta smo bili skoraj v vseh disciplinah pri vrhu,« je zadovoljen predsednik. Odvisni od vremena Piloti jadralnih letal za uspešen polet in varen pristanek potrebujejo veliko znanja z različnih področij. Predvsem sta pomembna dobro opazovanje in spoštovanje naravnih zakonitosti. Jadralna letala letijo namreč brez dodatnih pogonov, gibljejo se na račun pretvorbe potencialne v kinetično energijo. Jadralno letalo stalno drsi proti tlom pod določenim kotom in na ta način izgublja višino. Vendar s pomočjo zračnih mas, ki se dvigajo hitreje od padanja jadralnega letala, lahko pridobi višino in tako ostane v zraku dlje časa. Ker je to šport, ki je močno oziroma popolnoma odvisen od vremena, se tekmovanje začne veliko prej, preden pilot sede v kabino. »Zelo pomemben je jutranji sestanek, na katerem piloti preverijo vremensko sliko in na podlagi te določijo dnevno tekmovalno nalogo. Pri tem se morajo izogniti določenim zračnim območjem. »Za tokratno tekmovanje so nam močno prišli naproti pri agenciji za letalstvo in na ministrstvu za infrastrukturo, ki so nam omogočili uporabo večjega zračnega prostora kot sicer,« je povedal Nik Šalej in opisal nadaljevanje povprečnega tekmovalnega dne pilota jadralnega letala. »Po sestanku letala odpeljemo na vzletno mesto, ki je odvisno od smeri vetra.« Motorna letala nato »ja-drilice« potegnejo v zrak. »To je metoda aerozaprege. Obe letali sta povezani z vrvjo, dolgo več deset metrov. Pilot jadralnega letala na ustrezni višini (do 600 metrov) oz. v vzgorniku odpne vrv ter začne prosto jadrati.« Kot radi poudarijo piloti, je jadralno letenje ekološko naravnan šport, saj jadralno letalo za letenje uporablja zgolj naravno energijo. Od pilotovega znanja, spretnosti in izkušenj je odvisno, kako bo vse naravne sile uspel pretvoriti v energijo, ki ga Pri jadralnem letenju se lahko zgodi, da se pilot zaradi vremenskih razmer ne more vrniti na letališče. Kadar v bližini ni ustreznega letališča za pristanek, mora poiskati in izbrati najboljši približek piste in to so ponavadi njive. V celjskem klubu so za območje Celjske kotline pripravili katalog njiv, na katerih je mogoče zasilno pristati. »Teh ni ravno veliko. Čeprav je naša dolina rodovitna, ima eno težavo, in to je hmelj, ki je precej neugodna poljščina za pristajanje. Tudi visoka koruza ali pšenica nista najbolj primerni,« je pojasnil Nik Šalej. »Piloti bi bili precej dobri kmetovalci, ker zelo dobro poznajo čas žetve, hkrati znajo iz zraka oceniti, za katero vrsto poljščine gre in kako visoka je.« Za dvig jadralnega letala najpogosteje uporabljajo močna motorna letala. V času šolanja pa tudi vitel, ki hitro navije približno tisoč metrov jeklenice, na katero je pripeto jadralno letalo. bo obdržala med oblaki. Nekaj izpustov sicer nastane ob vzletu, a je to zagotovo okolju še vedno zelo prijazen šport, so prepričani tisti, ki si radi s pticami delijo nebo. Visoke hitrosti in velike razdalje Ker je jadralno letenje zelo zanimivo predvsem za pilota in precej manj za gledalce, je to eden tistih športov, ki jih splošna javnost nekoliko slabše pozna. Da bi šport približali čim širšemu krogu, so se v Celju odločili vpeljati nekaj novosti. »Približno 20 minut po tem, ko so vsa letala v zraku, se odpre štartna linija - virtual-na črta, ki jo letala preletijo in tako začnejo tekmovalno nalogo. Tekmovanje poteka zelo podobno kot jadranje na vodi. Med štartom in ciljem imamo nekaj obratnih točk, ki so razporejene po celi Sloveniji, tokrat tudi nad ozemljem Avstrije. Tekmovalna naloga je dolga med 300 in 500 kilometri,« je pojasnil Šalej in poudaril, da piloti to razdaljo preletijo brez uporabe dodatne energije. »Da jim to uspe, morajo ostajati v vzgornikih. Kopasti oblaki so posledica dvigajočega se zraka. Tam pogosto krožijo ptiči in tudi jadralni letalci uporabljamo podobne načine. Ko se dvignemo do baze oblaka, letimo proti naslednji in ob tem izgubljamo višino, ki jo pretvorimo v hitrost,« skrivnost jadranja na kratko povzame Nik Šalej. Ker na vetrove in termiko vplivata tudi relief in poznavanje terena, imajo lahko domači piloti določeno prednost, ki jo lahko ostali piloti z izkušnjami in drznostjo hitro izničijo. »Zmagovalec dneva je tisti, ki se v določenem trenutku najbolje odloči.« Tokratno tekmovanje v knežjem mestu je resnično nekaj posebnega, saj so se organizatorji odločili, da bodo pilote ob koncu dneva glede na dosežek opremili z barvnimi klobuki, ki jih sicer nosijo, da jih svetloba pretirano ne moti. »Podobno kot je to znano v svetu kolesarstva in večdnevnih, etapnih kolesarskih dirk,« je še pojasnil vodja tekmovanja in povedal, da so hitrosti na tekmi lahko zelo visoke, povprečno med 130 in 150 kilometri na uro, najvišje izmerjene pa so med 250 in 280 kilometri na uro. Ob koncu tedenskega tekmovanja bodo organizatorji sešteli točke, ki jih dnevno zbirajo piloti, in razglasili tekmovalca. Kdo se je nad oblaki najbolj znašel, boste lahko prebrali v prihodnji številki. Foto: Andraž Purg - GrupA Višje, hitreje, močneje je slogan olimpijskih iger, ki ga s pridom uporabljajo tudi v jadralnem letenju, čeprav to ne spada več med olimpijske discipline. 16 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (i) I Pokrajinski muzej Celje hrani veliko vedut bližnje in širše okolice Celja. Vedu-ta v likovni umetnosti pomeni zvesto po naravi posneto krajino. Predstavljeno gradivo je nastajalo v 19. stoletju za najširši krog ljudi, v prvi vrsti so bile te podobe namenjene izobražencem. Kupiti jih je bilo mogoče v knjigarnah, pri založnikih, tudi na stojnicah. Avtorji starejših upodobitev so bili pogosto tuji mojstri, ki so za vedute dobili naročila od založnikov topografij. Tudi mlajše upodobitve so ustvarili skozi naše kraje potujoči tuji umetniki, ki so zanimive prizore posneli kot risbe. Slikar je najprej na terenu izdelal skice oziroma predloge, nato so jih drugi mojstri izjedkali in kolorirali, s čimer so vedute pridobile vrednost. Odtisi so lahko ostali tudi črno-beli. Pri nas se je vedutno slikarstvo vidneje razvilo ob koncu 18. stoletja in doživelo vrhunec v 19. stoletju, ko sta se uveljavila jeklorez in litografija. Predstavljene vedute so nastajale od začetka 19. stoletja do njegovega izteka in pričajo o naravnih lepotah štajerskih krajev, ki so očarale in k ustvarjanju spodbudile tudi tujce. Izbrani primeri prikazujejo še neokrnjene dele narave s prizori manjših in večjih naselij. Pričajo o spremembah, ki jih je prinesel prihod Južne železnice, o razvoju industrije, razcvetu turizma in zdraviliških krajev na Spodnjem Štajerskem, predvsem v oklici Celja. Vedute na prefinjen način poleg takrat značilne urba-nistično-arhitekturne zasnove naselij in mest prinašajo vpogled v izginuli svet 19. stoletja. Štajerske vedute je v drugi polovici 19. stoletja proučeval že arhivar deželnega arhiva v Gradcu Josef von Zahn, sledila sta mu Jože Curk in Adolf Režek, ki sta izsledke objavljala v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Pokrajinski muzej Celje je v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo v Celju leta 1963 pripravil razstavo z naslovom Stare vedute Celja in okolice. Muzejska kustosinja Milena Moškon je leta 1968 v Celjskem zborniku pripravila in objavila tudi katalog vedut v muzejski zbirki, ki je bila pozneje dopolnjena. Slovenske vedute je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja raziskoval umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stopar, ki je s Primožem Premzlom izdal številne publikacije z omenjeno tematiko. www.kamra.si kamra Muzejska zbirka se ponaša z nekaterimi redkimi še ohranjenimi primeri, med katere spada reklamni plakat Carla Goebla za zdravilišče Dobrna. Posebno mesto v zbirki vedut zasedajo predloge. Nastajale so kot risbe, včasih tudi ko-lorirane, ali kot akvareli. Nekatere od teh stvaritev so bile predloga za grafične odtise, druge so ohranjene kot enkratne priče naše preteklosti. Se nadaljuje ... Gabrijela Kovačič Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ZDRAVSTVENA IN SOCIALNA KOLONIJA 2020 60-LETNA TRADICIJA OTROŠKIH LETOVANJ V BAŠKI! Desetdnevni termini bodo med 30. julijem do 29. avgustom 2020. ROK ZA ODDAJO VLOG: 9. 7. 2020 Vloge pošljite po pošti na naslov: CELEIA, d. o. o, PE Celje, Kosovelova ulica 14, 3000 Celje, ali po elektronski pošti na info@celeia.si. Informacije: tel.: 03 49 25 886, e-mail: info@celeia.si in www.celeia.si ALBUM S CELJSKEGA Na vrtu celjske gostilne pri Ribiču, poletje 1968 Imela sem približno osem mesecev, ko sem se pogumno pred neznanega fotografa postavila s teto Poldko, ki je bila takrat kot natakarica zaposlena pri Ribiču, kasneje pri Ojstrici. V ozadju sta moja mami Marija (na desni) in botrica Breda. Prispevala: Bernarda Korent Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@kn-jiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik VMiaö г Ш№]1 radio cehe sport@nt-rc_si ZAPOSLOVANJE / DOBRODELNOST 17 frgotur Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 7. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Serviser/monter (m/ž) Pričakujemo vsaj IV. Stopnjo strokovne izobrazbe elektrosmeri, izkušnje na področju servisiranja - zaželeno garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske, sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 5. 7. 2020. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec (m/ž) Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 7. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrolor kakovosti (m/ž) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene so delovne izkušnje na po- dobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost tim-skega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovna vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) Opis del: pripravi linijo, material in polizdelke za lepljenje, nastavi in preizkuša linijo do ustrezne kakovosti izdelka, izvaja končno kontrolo kakovosti blaga, polizdelkov, izdelkov, pakirnih embalaž in vodi zapise o kontrolah, delo izvaja po navodilih nadrejenih, standardih, normativih in posebnostih delodajalca, izvaja ustrezno vzdrževanje reda in čistoče delovnih mest in delovnega okolja, pripravlja in daje predloge za izboljšanje postopkov procesa dela. Od kandidatov pričakujemo končano osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 19. 7. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.tr-gotur.si. Vodja izmene (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidatov pričakujemo vsaj IV. stopnjo strojne ali druge primerljive izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, organizacijske in vodstvene sposobnosti, odločnost, taktnost, strpnost, samostojnost, prožnost, komunikacijske sposobnosti, sposobnost reševanja konfliktnih situacij, obvladovanje sprememb, razumevanje, sprejemanje in spoštovanje vizije, strategije in ciljev družbe, vedenje v smislu dajanja dobrega zgleda in pozitivne naravnanosti do podjetja (odločnost, doslednost, vestnost, prožnost), primeren (komunikativen, spoštljiv, dosleden, strpen) odnos do sodelavcev in strank. Prijave zbiramo do 12. 7. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Zaželene so izkušnje na področju skladiščnega poslovanja, potrebno je znanje oziroma pripravljenost na delo s skenerji po FIFO-metodi skladiščenja, zaželen je izpit za viličarja, izpit B- kategorije, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samo- iniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 7. 2020. MPT d.o.o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Voznikp-kategorije (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo samostojnost pri delu, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost, vsaj leto delovnih izkušenj na področju prevozov, vozniški izpit B- in D-kategorije. Prijave zbiramo do 12. 7. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik,B-kategorije (m/ž) (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: priprava materiala, blaga, izdelkov za odpremo in dostavo, nakladanje oziroma razkladanje vozila (odgovornost za pravilno nakladanje in ravnanje z blagom ter embalažo), opravi količinski in kakovostni prevzem, prevzem oziroma izpis dokumentacije (prevzemnice, izdaj nice), preverjanje skladnosti dokumentov s stanjem, opravljanje prevozov blaga, materiala ali izdelkov po nalogu nadrejenih, izročitev materiala, blaga ali izdelkov z ustrezno dokumentacijo stranki, sprejema naročila, posredovanje dokumentacije nazaj v komercialo. Prijave zbiramo do 12. 7. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. CELJE - K posvojiteljem šlo 40 punčk (za)upanja iz karantene ki razvesel življenja m Punčke, rešujejo Punčke iz cunj oziroma letos Punčke (za)upanja iz karantene, ki so jih ustvarile članice univerze za tretje življenjsko obdobje, ta deluje v okviru Osrednje knjižnice Celje, so na zaključni prireditvi in dražbi dobile svoje posvojitelje in ponovno opravile misijo reševanja življenj in vzbujanja radosti. ROBERT GORJANC Letos je bilo za dražbo ustvarjenih 40 punčk, pri čemer so večino izdelale članice U3O, nekaj so jih prispevale tudi pridružene članice Facebook skupini Punčke za(upanja) iz karantene. Projekt Osrednje knjižnice Celje, ki ga kot krožek univerze za tretje življenjsko obdobje iz- vaja drugo leto zapored, izvira iz že uveljavljenega dolgoletnega projekta Unicefa Slovenije Punčke iz cunj. V času epidemije koronoavirusa je s širitvijo na omenjeno najbolj priljubljeno družbeno omrežje postal vseslovenski. »Ideja za letošnji projekt je bila malce drugačna. Ko smo se ob začetku karantene pogovarjali, katere projekte v knjižnici obdržati, kateri pa bodo morali >na spanje<, smo prepoznali, da so punčke iz cunj tisti projekt, ki ga vsekakor moramo nadaljevati. Še več, z njim bi lahko pridobili tudi nove člane, zato smo ga tudi preimenovali v projekt Punčke (za)upanja iz karantene. Ravno ta naziv tudi predstavlja upanje, da bi čimprej odkrili cepivo proti koronavi-rusu in da bi otroci iz dežel tretjega sveta lahko dobili cepivo za ostale bolezni,« je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje, in ob tem izrazila upa- nje, da se bo sodelovanje z Unicefom Slovenije še kar nekaj časa plodno nadaljevalo. Pri punčkah (za)upanja iz karantene gre za humanitarni projekt, vsak posvojitelj je za punčko moral odšteti 20 evrov, s čimer pomaga kriti stroške cepljenja proti šestim nalezljivim boleznim otrok v najrevnejših predelih sveta. Kot je na prireditvi na terasi pred knjižnico dejal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Uni-cefa Slovenije, vsaka punčka lahko pomembno prispeva k rešitvi vsaj enega otroškega življenja. »Denar za posvojitev punčke pokrije stroške nabave in distribucije šestih cepiv proti nalezljivim boleznim ter izvedbo cepljenja. V dveh letih ste ustvarile približno sto punčk, kar pomeni kar približno štiri osnovnošolske razrede otrok, ki so zaradi izdelave in posvojitve punčk zaščiteni proti hudim nalezljivim boleznim. Upam, da bo takšnih razredov z vašo pomočjo čim več,« se je gost iz Ljubljane zahvalil ustvarjalkam punčk. »Pravimo, da punčke razveseljujejo štirikrat: prvič tistega, ki jih dela, saj da krila svoji ustvarjalnosti, drugič in tretjič otroka, ki mu rešijo življenje in mu vzbudijo veselje, ter četrtič posvojitelja, ki je s punčko to omogočil,« je pomembnost projekta domiselno predstavila Slavica Hrastnik, vodja univerze za tretje življenjsko obdobje v OKC in mati tega projekta v Celju, ki je bil njena dolgoletna želja. Zaključek letošnjega projekta je doživljala še posebej čustveno, saj se z njim tudi poslavlja od aktivnega dela v knjižnici in zasluženo odhaja v pokoj. Ob tem še zanimivost: njeno punčko Cilko je po naključju posvojil prav pisec tega prispevka. Za glasbeno popestritev zaključnega dogodka v knjižnici je poskrbela prejemnica letošnjega kristalnega grba Mestne občine Celje, glasbenica Nuša Ofentav-šek, s klavirsko spremljavo Tadeja Grušovnjaka. ■■ V i 1 1 I g 1 ijo štirikrat in Punčka za vnukinjo Med tistimi, ki je letos posvojila Punčko (za)upanja iz karantene, je bila tudi Cvetka Drozg iz Celja. »Lani sem posvojila dve punčki, letos eno, saj se mi zdi ta dobrodelna akcija zelo dobra, lepo izpeljana in rada prispevam za njen namen. Te akcije se bom udeleževala vsako leto.« Zaradi časov koronavirusa, v katerih živimo, ima ta projekt letos še posebno razsežnost. »To bo izreden spomin na to obdobje, za katerega upam, da se res ne bo več ponovilo. Punčka pa je namenjena moji vnukinji,« je povedala naša sogovornica, ki je že 15 let članica U3O, v kateri se udeležuje bolj jezikovnih tečajev, bi se pa rada tudi sama preizkusila v izdelavi punčke iz cunj, saj jo veselijo ročna dela. Mag. Polona Rifelj Cvetka Drozg, ponosna posvojiteljica punčke (za) upanje iz karantene, ki jo bo namenila svoji vnukinji. 18 ŠPORT Šest krogov pred koncem tri ekipe v razmaku štirih točk Celje do 15. zmage, Rudar do novega poraza 30. krog nogometnega državnega prvenstva je postregel z derbijem med Olimpijo in Mariborom, ki ga je v prid Ljubljančanov odločil nekdanji veliki up splitskega Hajduka Ante Vukušić. Olimpija ima na lestvici tri točke prednosti pred Celjem in Mariborom (55). Kot kaže, se nam za naslov državnega prvaka obeta prava drama. MITJA KNEZ Zadnji, deseti Rudar je tudi že teoretično izpadel v nižji del tekmovanja. Zanimivo bo tudi v boju za izognitev predzadnjemu mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Predzadnji Triglav ima 31 točk, osme Domžale jih imajo 33, medtem ko jih ima sedmi Tabor 34. Odločila naveza Lotrič-Vizinger Celjski nogometaši so na gostovanju pri Aluminiju zmagali z 2:0. Pričakovano, saj Aluminij ni več tako prepričljiv. Celjani so v Kidričevem oba gola dosegli že v uvodnih dvajsetih minutah in prekinili niz dveh tekem brez zmage, ko so izgubili v Murski Soboti in doma remi-zirali s Taborom. Rumeno--modri so bili proti Aluminiju oslabljeni, a uspešni. V 11. minuti je prvi zadetek z izjemnim prostim strelom z več kot tridesetih metrov dosegel Mitja Lotrič. Šest minut kasneje se je med strelce prvič po 8. marcu Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 30 18 5 7 57:35 59 CELIE 30 15 10 5 60:29 55 MARIBOR 30 16 7 7 52:29 55 ALUMINIJ 30 14 6 10 49:35 48 MURA 30 12 11 7 46:36 47 BRAVO 30 11 8 11 41:44 41 TABOR 30 9 7 14 34:44 34 DOMŽALE 30 9 6 15 40:53 33 TRIGLAV 30 9 4 17 36:57 31 RUDAR 30 0 10 20 26:68 10 vpisal tudi Dario Vizinger, ki je z glavo unovčil podajo Lana Štravsa s prostega strela z desne strani. To je bil njegov 19. gol v sezoni, s čimer je ponovno sam na vrhu lestvice strelcev. Še naprej brez zmage Velenjčani so v letošnjem prvenstvu še naprej brez Dario Vizinger in Mitja Lotrič sta zrežirala 15. zmago »grofov«. zmage. Proti Triglavu so na domačem igrišču Ob jezeru obetavno začeli tekmo, vendar zatem spet ni steklo po njihovih željah. Edini gol na tekmi je za goste v 19. minuti dosegel Milan Milanović. Rudar bo v 31. krogu v soboto gostil Aluminij. Celjani bodo že jutri gostovali v Ljubljani pri Bravu. Foto: NK CELJE Celjan, ki želi igrati za Celje Teo Jezernik v dresu, ki mu je najljubši ... ... in zadetek proti klubu, ki ga najbolj ceni. Celjska rokometna šola je izjemno kakovostna in proizvaja talentirane igralce kot po tekočem traku. Žal je v Celju le eno prvoligaško moštvo, zato morajo mnogi v druge klube, najprej so praviloma posojeni. Če se izkažejo, jih vrnejo v dvorano Zlatorog. V konkurenci odličnih igralcev na desnem krilu, Gala Mar-guča, Domna Novaka in Tima Cokana, je brez priložnosti ostal Teo Jezernik. Kapetan reprezentanc Pri štirih letih je začel igrati nogomet. V 4. razredu osnovne šole je sklenil, da se bo preizkusil v rokometu. »Več mojih sošolcev je namreč treniralo rokomet. Moja prva trenerja sta bila Tone in Janez Goršič. Pri enajstih letih sem postal član kluba,« se svojega začetka tekmovalne kariere spominja Jezernik, ki bo konec avgusta dopolnil 20 let. S slovensko reprezentanco je pred tremi leti nastopil na olimpijskem festivalu evropske mladine. Naša izbrana vrsta je v Gyoru osvojila drugo mesto. Naslednje poletje je sledil Euro do 18 let v Varaždinu in Koprivnici. Slovenija je bila deveta, Jezernik je bil kapetan selekcije, njen najboljši strelec in MVP z obračuna z Madžari. Na lanskem svetovnem prvenstvu U19 v Skopju je zadržal kapetanski trak, Slovenija je zasedla 15. mesto. Presenetil z Dobovo Po bratih Goršič so Jezernika pri treningih vodili Hana Ka-dilnik, Blaž Cizej, Robi Šafarič, Tomaž Ocvirk in v tej sezoni pri Dobovi Benjamin Teraš. V reprezentančnih selekcijah so bili njegovi trenerji Sandi Markl in Tomaž Juršič, Jani Kle-menčič in Jaka Keše ter Saša Prapotnik. S Celjem Pivovarno Laško je bil trikrat državni prvak z mladinsko ekipo, enkrat s kadetsko. V zadnji sezoni je bil Jezernik najboljši strelec mladinskega moštva. Letos je bil v izboru ene od spletnih rokometnih strani izbran za najboljšega mladega igralca prve slovenske lige. Njegova Dobova je bila z osvojenim petim mestom prijetno presenečenje prvenstva. Abalo, Janc, Bryant Teo Jezernik je obiskoval Osnovno šolo Lava. Bil je najboljši športnik šole, nato je končal šolanje na I. gimnaziji v Celju. Zdaj obiskuje Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. Zato tedensko prevozi tudi 500 kilometrov. Visok je 184 centimetrov, odlikuje ga igra v obrambi: »Kot verjetno prav vsak rokometaš sem tudi sam želel zaigrati za člansko moštvo svojega matičnega kluba, pred svojimi navijači, toda ...« V Dobovi ima dobre pogoje za napredovanje. Vodstvo kluba ga želi zadržati. Jezernik je zaradi značaja in odličnega odriva občudoval Luca Abaloja, zaradi načina razumevanja in igranja rokometa Blaža Janca in zaradi vztrajnosti Kobeja Bryanta. Zeli obleči dres PSG ali Barcelone in dvigniti pokal lige prvakov, z reprezentanco pa osvojiti medaljo na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. DŠ, foto: osebni arhiv Vanja Tanšek bo spet igrala za ŽNK Celje. Celjske nogometašice prevzel Adamič Minula sezona je bila za Ženski nogometni klub Celje precej viharna in nenavadna. Po neprepričljivih igrah v jesenskem delu 1. slovenske futsal lige so se v klubu odločili za menjavo trenerja. Krmilo sta prevzela trenerka Andreja Prek in trener Drago Adamič. Postopoma so se začeli kazati sadovi dobrega dela in v polfinalu so Celjanke odigrale odlično. Barbara Lah, Deja Adamič, Mateja Vojsk, Larisa Zejen, Sergeja Kos, Klementina Mavhar, Tjaša Alegro, Lavra Zagajšek, Gaja Srnec, Kaja Bene-dik in Maša Kač Toplak so kar z 10:0 premagale Vrhničanke, potem ko jih prej niso uspele ugnati na petih tekmah zapovrstjo. Vmes je ekipa utrpela kadrovske izgube, poškodbe so odnesle nekaj ključnih igralk. Potem se je prvenstvo predčasno končalo. Sezono je NK Celje končal na drugem mestu. Po sezoni so takoj zavihali rokave in se začeli pripravljati na novo. Trenersko mesto je prevzel Drago Adamič, Andreja Prek je ostala v klubu. Adamič je po analizi pretekle sezone ocenil, da potrebujejo malo več igralk. Zato je v klub privabil štiri nogometašice, za katere v klubu trdno verjamejo, da se bodo izkazale kot okrepitve. Z njimi bodo lažje izpolnili zastavljene cilje. Od ekipe se je poslovila Mateja Vojsk, ki pričakuje naraščaj. Nove igralke so reprezentantke Vanja Tanšek (povratnica v ekipo), Vanesa Kozina in Ines Ermenc ter mlada obetavna igralka Patricija Pesjak, ki je igrala »veliki« nogomet na travi. DŠ, foto: arhiv NT (GrupA) ŠPORT 19 29. Mali maraton državnosti Letos tekli v dežju Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je letos že 29. zapored pripravilo Mali maraton državnosti. Na 10,5 in 21 kilometrov dolgi progi je teklo 112 tekačev iz celotne Slovenije. MITJA KNEZ Pogoji za tek so bili odlični, saj so tekmovalci tekli v deževnem vremenu, ko težav z visokimi temperaturami ni bilo. Na krajši progi je v moški konkurenci slavil Blaž Brečko, med ženskami je bila najhitrejša Renata Vetrih. Na najdaljši progi sta bila najhitrejša Eva Zorman (1 h 25 min 2 s)) in Andrej Mikelj (1 h 16 min 30 s). Slednji je slavil pred Marjanom Robičem in Martinom Ocepkom. Za Zormanovo sta se na zmagovalni oder uvrstili Natalija Mašera in Veronika Cencen. »Letos smo zaradi vsem dobro znane situacije v državi zelo dolgo razmišljali, ali bi pripravili dogodek. V zadnjem trenutku smo se dogovorili z upravno enoto, da smo lahko izpeljali organizacijo tradicionalnega teka. Kljub temu je bilo za pripravo dovolj časa. Vreme sicer ni bilo najboljše, a je bilo tekačem zelo naklonjeno. Prireditev je uspela tako, kot smo si zastavili,« je po uspešno izpeljanem dogodku dejal Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje. Tekli so tudi najmlajši, za svoj trud so prejeli pokale in medalje. V prihodnjem letu bo sledila okrogla, 30. izvedba Malega maratona državnosti. Foto: GrupA Letos tekačev ni motila vročina. Tekli so v idealnih pogojih. Tekli so tudi mali nadebudneži. Otroški Mali maraton državnosti je kot vedno vodil okrog dvorane Zlatorog. Nad njim je bdela Anica Živko. Tekači so bili letos kljub dežju prešerno razposajeni. Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje. Tudi letošnja izvedba Malega maratona državnosti je izvrstno uspela. Organizatorji dolgo niso vedeli, kaj bo z letošnjo izvedbo. A se je splačalo. Trud je bil poplačan z zelo dobro udeležbo tekačev. Najboljši trije na najdaljši progi so bili enostavno prehitri za konkurenco. V Šempetru močno okrepljeni V odbojkarskem klubu se v zadnjih dneh veliko dogaja. Po Niki Kotnik se iz Kamnika v Šempeter seli tudi Katja Mihalinec. 23-letna Mozirjanka je svojo odbojkarsko uveljavitev doživela v Braslovčah. »Prav prihod Nike Markovič je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločila za Šempeter, čeprav sem imela še ponudbe nekaterih drugih slovenskih klubov. Prišla je še Nina Kotnik, s katero sem zadnji dve leti igrala v Kamniku, tako da prihajam v znano okolje in mislim, da bo velik izziv spet zaigrati z nekdanjimi soigralkami. Prepričana sem, da bomo dobra >klapa< in da bomo lahko krojile sam vrh prvenstvene lestvice,« je ob menjavi okolja dejala Katja Mihalinec, absolventka fizioterapije. Z vsemi okrepitvami, ki so jih v šempetrskem taboru pridobili v letošnjem prestopnem roku (ostaja tudi kapetanka Mojca Božič), bo SIP Šempeter v novi tekmovalni sezoni odlično sestavljen in nevaren za vse ekipe. Šempetranke so v minuli skrajšanji sezoni osvojile tretje mesto. MiK 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI VOZILA PRODAM PRODAM FORD focus 1,4 bencin, srebrne barve, letnik 1999, garažiran in servisiran, prodam. Za več informacij pokličite 051 631-218.559 PEUGEOT 307 dizel 2,0 hdi motor, letnik 2004, reg. do februarja 2021, z letno vi-njeto, prodam za 950 EUR. Telefon 051 422-721. 553 KUPIM OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju ali motorno kolo Tomos kupim. Telefon 031 783-047. 554 sport@nt-rc.si TRAKTORJA Deutz 46, letnik 1981 in Ursus 35, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 738-979, Valentin. 545 ENOFAZNI »mikser« za mešanje hrane za svinje prodam. Telefon 041 889-436. 569 VILE za prenos bal prodamo. Telefon 041 807-853. 572 TRAKTOR Umt 539 deluxe ugodno prodam. Telefon 041 720-499. 580 POSEST STANOVANJE ODDAM DOPUST na otoku Vir. V apartmajski hiši, 4 minute od morja, oddam apartma do 5 oseb. Telefon 041 686-156. 529 V PIRANU oddajam po ugodni ceni garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245-454. 552 PRODAM PRODAM ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, okolica Žalca, prodam. Informacije 068 146-810. 560 KOKOŠI v nesnosti prodaja Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, in sicer od 4. 7. 2020 naprej. Cena kokoši 2 EUR/ kokoš. Telefon 041 369-309. n TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, dobra za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 901-855. 557 novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje CINKARNA Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Sredstvo Pepelin WGle Uporablja kot akaricid in pWentivni-kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih koščičarjih, ozimnih injarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. „i Sk'.' Ci т i Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) тч Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 031 766-527. 374 BIKCA simentalca, starega 4 mesece in prašiče, težke do 30 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 578 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 581 TELIČKO simentalko, težko 330 kg, staro 15 mesecev, prodam za 600 EUR. Telefon 041 914-286. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ШПЈБК! >ELKI PRODAM NEŠKROPLJENO domače vino jurka, šmarnica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 893-227. 526 VINO, belo, rdeče, modra frankinja, prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p VINO modra frankinja ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 403-266. 558 OTAVO v kockah, 100 kock, prodamo. Fran-kolovo. Telefon 031 447-720. 562 MLAD krompir, česen in čebulo prodam. Telefon 070 372-427. 577 JEČMENOVO slamo z njive prodam. Telefon 5461-764. 579 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499. 580 JABOLČNIK, zelo dober, jabolčni kis in mast z ocvirki prodam. Telefon 070 726-758. 584 www.reporter.si POLiTiKA - Ozadje obračuna v prvi vrsti: Kučanov Forum 21 proti Janševi SDS leta 2020 NA OKOPiH - Anonimna izpoved policijskih specialcev: Na protestih si kot lutka za snemanje iNTERVJU - Jožef Jerovšek, nekdanji poslanec SDS: Radikalni boj z novinarji ne pelje nikamor TiTOMANiJA - Kako bo župan Roman Leljak v Radencih preimenoval Titovo cesto OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana, hrastova, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 211346. 522 RABLJENE tlakovce, 14 m2, po 5 EUR, prodam. Telefon 031 682-918. 576 GORENJE Muto in zastavo kasoner, vozen z B-kategorijo, prodam. Telefon 041 987305. 575 SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p KAKOVOSTNA bukova drva, narejena spomladi, cena 60 EUR/m, prodam. Po dogovoru možen razrez in dostava v okolici 30 km. Telefon 070 491-415, okolica Vranskega. 566 DVE telici, čb, breji in smrekove deske, 25 mm, za ostrešje, prodam. Telefon 041 951-092. 583 I, KROVSKO kleparska dela in popravila, barvanje fasad in napuščev v Celju in okolici. Telefon 031 879-739; www.kompletstori-tve.eu. p MALI OGLASI / INFORMEACIJE 21 DRAGO dekle ali mamica! Če si stara od 35 do 40 let in ti topel in miren dom, razumevajoč in ljubeč človek in družina kaj pomenijo, potem te prosim, da me pokličeš, da bova katero rekla. Telefon (03) 5726-093. Pokliči, ne bo ti žal.585 Poroke C elje Poročili so s e: Jasmina SELI-MOVIĆ in Simon BUDJA, oba iz Zadobrove, Barbara LAJLAR in Gregor MALGAJ, oba iz Celja. Šentjur Poročila sta se: Suzana VO-DEB In Rajko SEBIČ, oba iz Ogorrvca. Laško Poročili so se: Martina RO-BIČ in .Jajca ZUPANČIČ, oba iz Laškega, Darja ŽIKOVŠEK in Jure KLEPEJ, oba iz Laškega, Špela METELKO in Damir OCEPEK, oba iz Mežice. Žalec Poročili so se: Merima JA-HIĆ in Armin SELIMOVIĆ, oba iz Bosne in Hercegovine, Snežana JERETINA in Benjamin BRVAR, oba z Vranskega, Damjana POČIVALŠEK in Ivan MEŠKO, oba iz Arje vasi, Tanja VRAN iz Planinske rasi in Admir MORANJAČKIĆ iz Trbovelj, Tjala ŽNIDARŠIČ in Kristjan POVIRK, oba iz Zagorja ob Savi, Valerija VASLE iz Ložnice in Urban FRIC iz Lo-krovca, Ester GLAVNIK s Polzele in Luka FIJAVŽ iz Šempetra v Savinjski Oolini, Janja GRM in Matej STEPIŠNIK,oba io Trna-ve, Anja MIHEZIČ iz Dvmžalin AVlia D IM EC iz Homca, Mateja TRAP z Raven izz Rok VOLK iz Plešivca, Marija AŽMA° in Branko ANDREJC, oba izz Ve- tuša, Gordana STUBIČAR iz Žalca in Franc GERČER iz Celja, Ajda DEMŠAR in Jernej LU-ZAR, oba iz Ljubljane, Simona KOREN in Boštjan OBŠTETER, oba z Ravec. Velenje Poročili so se: Sabina KO-KOL izMislinjeinTadej ZA-LJUBERŠEK iz Šoštanja, Marija LAH in Aljaž ŠLUTEJ, oba iz Šoštanja, Lucija TIMPRAN iz Šoštanja in Anžej KNEZ iz Velenja, Trnja POTOČNIK in Arlen ASKIĆ, oba. iz Šoštanja, Lidija JUVAN iz Slovenj Gradca in Tomaž ZAKRAJŠEK iz Dobrne. Smrti Celje Umrli so: Mira JOVIĆ iz Šmartnega ob Paki, 59 let, Franc Branko GOVCJŠEK iz Pongraca, 66 let, Jožef ČEČKO iz Levca, 79) let, Ivan MAK iz Celja, 86 let, Marta HRCAŠOVEC iz Celja, 97 let, Marija Terezija GORJUP iz Celja, 777 let, Ro-zalija LEDNlK izz Celja, 92 leC, Frančiška KUGLER iz Šempetra v Savinjski dolini, 86 lej, Stjepan GRDJAN iz Orle vasi, 84 let, Joško JORDANizGoto-velj, 86 let, Amalija CVELFAR iz Celja, 89 let, Ivanka ČERNO-ŠA iz Velenja, 82 let, Gabrijela BOGATAJ iz Šentjurja, 47 let, IvanVODUŠEK iz Šentjurja, 76 let, Veronika Justina ŠRAJ iz Laškega, 853 let, Alojzija GRA- DIČ iz Laškega, 73 let, Ana BREČKO iz Laškega, 76 let, Anka KUZMIČKI iz Celja, 87 let, Veronika ROŠER iz Šempetra v Savinjski dolini, 90 let, Slavko HACIN iz Celja, 68 let, Gabrijela GORIŠEK iz Zagorja ob Savi, 90 let, Jože KNEZ iz Celja, 69 let, Aleš RATAJC iz Celja, 48 let, Vera KOVAČIČ iz Celja, 65 let, Ivan GOLČAR iz Velenja, 82 let. Šentjur Umrl je: Jožef REZEC iz Šentjurja, 81 let. Laško Umrla je: Zvonka NERAT iz Prebolda, 85 let. Žalec Umrli so: Frančiška KLAMPFER iz Galicije, 97 let, Avguština KOSEM iz Latkove vasi, 84 let, Julijan FLORJANC iz Pariželj, 88 let, Miran MACA-ROL z Vranskega, 89 let, Janez ŠOŠTARIČ iz Braslovč, 83 let, Franc PODKORITNIK iz Zabu-kovice, 88 let, Marija MEŽNAR iz Ločice pri Vranskem, 89 let, Jožefa URANKAR iz Braslovč, 77 let. Velenje Umrli so: Štefanija VIDEM-ŠEK iz Šoštanja, 94 let, Drago GOLAVŠEK iz Velenja, 59 let, Štefanija ROŽMAN iz Velenja, 99 let, Hajro HANKIĆ iz Velenja, 63 let, Peter BEZJAK iz Šmartnega ob Paki, 72 let, Frančišek OBŠTETER iz Velenja, 90 let, Ivan LOČAN iz To-polšice, 67 let. MEDTEDNOM SAMRA 21.00 Nastala velika je praznina in z njo velika bolečina! Piaznina se bo zapolnila zaradi čudovriega spomina, saj neskončna ljubezen nikoli ne bo minila! Neskončna ljubezen bo oscala, ko ti b oš mirno spala. Dobrota, ikrb - tvoje so bile vrline, za vedno vtisnjrne v spomine. Draga mama, iz srca -(čudovita si bila. Kar nala si nam. Ii, ni moč izbrisali, ZATO, DRAGA MAMA, HVALA TI! ZAHVALA Ob bolečiizgubi naše dragemame, žene in ztare mame ELICE BELEJ iz Vodruža (16. 11. 1942 - 12. 6. 2020) se iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalja in aso podporo v teh težkih trenutkih. Hvala vzem za darovano čvetje, sveče1 in denar. Zahvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebnj rlužb1 Zagvjšek. POSEBVJ HVALA VZEMI, KI SCj JI V ZADNJIH TEŽKIH TRENUTKIH STALI OB STRANI IN) JI POMAGALI. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadvji poti, iskredv hvala. Žalujoči: vsi njen i ZAH VA1 A Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica, tasta in svaka ALOJ ZA S TAMhMMH z Ljubečne (11. 6. 1943 - 20. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo v težkihtrenutkih. Hvala vsem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči:vsi njegovi Srfe je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža GABRUELA ŠUMIGE (8. 1. 1955 - 25, 6. 2020) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani in izrekli besede tolažbe. Žalujoča: žena Biserka 90,6 95,9 100,3 VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najvi2a radio celie Vedno г iwmoj / kanal 673 kanal 306 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK ČETRTEK 19.30 Posebni - komična drama PETEK in NEDELJA 18.00 Hči moja - drama 20.00 Konje krast - drama SOBOTA 18.00 Jadralke - dokumentarni 20.00 Konje krast - drama SREDA 19.30 Konje krast - drama NEDELJA 16.00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje! - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Kubanskih pet - triler, kriminalka Petkovi glasbeni filmi na ploščadi ob Domu kulture PETEK 22.00 Pavarotti - biografski glasbeni dokumentarec; v primeru dežja odpade Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje PONEDELJEK 21.30 Jadralke - dokumentarni film Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 7. 18.00 Terasa Galerije Velenje Peter Dirnbek, kantavtor prireditev cikla Glasbene slike; vstop prost, v primeru slabega vremena bo dogodek v galeriji 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Apokaliptični svet odprtje razstave akademskega slikarja Milana Razborška; vstop prost 20.00 Glavni trg Celje_ Kontra kvartet koncert PETEK, 3. 7. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Luciferka, biografija Svetlane Makarovič bralni klub vodita: Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 20.00 Likovni salon Celje Festival Celje Fokus odprtje festivala, s svojimi deli se bosta predstavila Nataša Berk in Tadej Vaukman; druženje ob otvoritvi se bo nadaljevalo z glasbeno-kulinaričnim dogodkom Urbani vrt v Celjskem mladinskem centru ob 21. uri 20.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah Ljubezen je v zraku poletni večer z violinistko Moniko Šolman in pianistko Aleksandro Pavlovič 21.00 Celjski mladinski center Duo Vagabunda: Jure Jurca in Matevž Pavčnik v primeru dežja koncert odpade SOBOTA, 4. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Volk in kozlički lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; vstop prost, v primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani Doma kulture Velenje 11.00 Stari grad Celje_ Živa zgodovina na Starem gradu 17.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Trio Lontrg festival Prisluhi v Mestnem gozdu 20.00 Fotohiša Pelikan Celje Nataša Berk & Vivi Tarik: Pelikanova mačka in Klara odprtje razstave 20.30 Špital za prjatle Celje Funk Fact Leon Firšt (klavir), Alen Kavše (kitara), Jaka Krušič (bas), Gregor Hrovat (bobni); koncer 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Milizza - Tribute to Sting & The Police koncert 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Duo Ajd Čao v primeru dežja koncert odpade NEDELJA, 5. 7. 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu sport@nt-rc.si 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi TOREK, 7. 7. 18.00 Galerija Velenje_ Tina Mohorović: Prestopanja v globokem tisku predavanje z delavnico; vstop prost radio celie 20.00 Terasa pred Mestnim kinom Metropol Kantavtor Samo & Sorodne duše koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 2. 7. 18.00 Splavarski most Zvezdnato nebo Celjskih konceptualna instalacija 21.00 Celjski mladinski center Zgodovina roka skozi oči kitarista pogovorni večer s Franjem Jurovičem PETEK, 3. 7. 10.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Pohod do Drevesne hiške in zvočna kopel s tibetanskimi posodami sproščanje s Teo Strajn TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 2. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 3. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 4. julij 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 5. julij 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 6. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 7. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 8. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 SOBOTA, 4. 7. 10.00 do 13.00 Travnik ob Velenjskem jezeru Retro na šilt ustvarjalna delavnica za male in velike ustvarjalce, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade NEDELJA, 5. 7. 15.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domačiji spoznajte ječmen, prisluhnite poeziji, brenkalom in ljudskemu petju... PONEDEDELJEK, 6. 7. 12.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem sejem rabljenih knjig тглг/г muzeJnoveJSezgodovinekelje 20.00 Narodni dom Celje Besede miru video prireditev o notranjem miru; vstop prost Herman Lisjak vas prijazno vabi na ogled nove interaktivne gostujoče razstave iz avstrijskega Celovca VEČ KOT BARVE. www.muzej-nz-ce.si TOREK, 7. 7. 10.00 in 17.00 Travnik pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije za otroke v primeru slabega vremena odpadejo 17.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Zeliščarna vodi: Kata Laštro SREDA, 8. 7. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Angleške pravljice z Romano 19.00 Pred Domom kulture Velenje Zum Kreativa 360 stopinj cirkusa, vstop prost; v primeru slabega vremena predstava odpade Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija Račka: razstava Telo, avtorica Olja Grubić, do 31. 7. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava članov likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec; do 11. 7. Mestna galerija Šoštanj: fotografska razstava Tukaj, kjer sem, avtorica Tajda Lekše; do 18. 7. Galerija Velenje: razstava Pre-stopanja/Crossings, avtorica Tina Mohorović; do 2. 8. Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem. Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 radio celie 1945 novi tednik IVI V fb Novi tednik www.novitednik, Inik.si V (/ 2020 Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 AKCIJA * ReiaxomnaBrac Že vrsto let vabimo poslušalce in poslušalke Radia Celje ter vas, bralke in bralci Novega tednika, da z nami preživite počitniške dni. Teden dni smo tokrat uživali v Gava Waterman Milna resortu s štimi SIMONA BRGLEZ zvezdicami na otoku Braču. Vsak večer nam je igral odličen Bojan Zore, enega od večerov pa nam je polepšala klapa Pastura. Z ladjico smo bili na Bolu na Braču, si privoščili kopanje in sončenje na znameniti plaži Zlatni rat in okusili odlične ribe. Ogledali smo si Milno, slikovito mesto, usidrano v eno najbolj Na Bolu na Braču, kamor smo se odpravili z ladjico, smo bili vsi v modrih majicah Novega tednika, Radia Celje in turistične agencije Relax. zaščitenih uval na otoku. Počitnice smo si polepšali tudi s številnimi animacijskimi igrami, ki so nam na obraz narisale nasmeh. Upamo, da bomo letos letovali še enkrat, in sicer vas v septembru Radio Celje, Novi tednik in turistična agencija Relax vabimo v Tunizijo. Več na www.novitednik.si. Ted ni ko ve s zgodbe Št. 27/ Leto 75 / Celje, 2. julij 2020 Maša je dobila telefon, Davor darilne bone... Vse za kmečki turizem str. 29 Na obisku v konjiškem muzeju str. 30-31 Gorska roža sredi šmarskih strmin str. 42-43 26 INTERVJU Celjanka Urška Kajtner je AmCham top potencial leta 2020 »Skrb za človeka je moja najvišja vrednota« Sredi minulega tedna so desetič razglasili izjemne mlade posameznike, ki v poslovnem svetu, v katerega so vpeti, vnašajo spremembe. In prvič se je zgodilo, da sta si naziv razdelili mladi dami, ki verjameta v moč dobrote in enakosti. Ena od njiju je Celjanka Urška Kajtner, kadrovska specialistka in vodja transformacije v slovenski podružnici farmacevtske družbe Roche. Ob njej se je zmage veselila še Nina Pejič, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov in podjetnica. Ob prejemu naziva in skulpture v obliki angela, ki je delo kiparja in slikarja Mika Simčiča, je Urška citirala patra Karla Gržana in povedala, da pri hodnost stoji na »divjih babah, ki so podprte z modreci in razmišljujočimi možmi«, tako da je prihodnost jasna in da se veseli leta, ko bo svoj čas delila z Nino in njenim znanjem. LEA KOMERIČKI KOTNIK O tekmovanju Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, zmagi in priznanju, o pomenu sodobnih in inova-tivnih pristopov vodenja podjetij in družbe, a tudi o dobrodelnosti smo se pogovarjali s Celjanko, pravnico, ki so jo od nekdaj zanimale bolj socialne teme in ki ji moč vliva pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Urška Kajtner je svojo poslovno pot pred leti začela graditi v slovenski podružnici farmacevtske multinacio nalke in ker ji je bilo delo z ljudmi in zanje od nekdaj blizu, se je na kadrovskem po dročju odlično znašla. Kot pravi, svojo dodano vrednost čuti v energiji, ki ji je nikoli ne zmanjka. Zelo dejavna je v dobrodelnih vodah in po njenih besedah je treba biti dejaven udeleženec družbe, saj sicer »ne živiš«. »Dobrodelnost je moja hrana, ki me vodi, saj številni ljudje potrebujejo podporo, skrb za človeka pa je moja najvišja vrednota.« Kakšna je vaša vloga v podjetju in katere so vaše glavne naloge? Izjemno ponosna sem, da sem del družbe Roche, ki je eno najbolj inovativnih farmacevtskih podjetij. Sem kadrovska specialistka in vodja transformacije. Moja glavna zadolžitev so ljudje in organizacijska kultura, ki nikoli ni v domeni enega človeka. S sodelavci sooblikujemo okolje, v katerem želimo delovati, pospešeno uvajamo nove načine dela, nove procese ter osmišljamo lastno strukturo - vse z namenom, da bi bili konkurenčni tudi v prihodnosti in da bi naše glavne stranke v nas videle zaupanja vrednega partnerja. Naše zunanje okolje se izjemno hitro spreminja, na potrebe strank gledamo popolnoma drugače kot nekoč, priča smo hitremu napredku vseobsežne »Zaradi digitalnih rešitev ostajamo povezani, nemoteno poslujemo in komuniciramo na daljavo. Delo od doma postaja stalnica, skrb za dobrobit zaposlenih pa prihaja v ospredje prednostnih nalog podjetij, ki bodo morala uresničiti potencial vsakega zaposlenega v podjetju ne glede na opis delovnega mesta. Multidisciplinarne ekipe, kjer hierarhija ne igra pomembne vloge, bodo nadvladale silosne strukture.« »Zase lahko trdim, da je delati dobro moj način življenja. Energija, ■ •• V • • • • I • I «av« ki jo s svojimi dejanji sprožim, je moje gorivo, ki hrani dušo in spodbuja kreativnost. Vsak posameznik je odgovoren prepoznati priložnosti, kako lahko izboljša svoje okolje in kakovost bivanja, meni pa je najpomembnejše, kako pomagati sočloveku. Čar je v majhnih dejanjih, ko nihče ne gleda.« digitalizacije. Podjetja, ki ne gredo v korak s temi smernicami, bodo soočena z izzivi, ki jim ne bodo več kos. Preobrazba se mora zgoditi na več ravneh in je celostna, ker posega tudi v naše vzorce delovanja, ki potrebujejo veliko časa, da jih spremenimo. Sodelujoče na tekmovanju, na katerem ste nedavno zmagali, predlagajo nadrejeni. Za kakšno tekmovanje gre? Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija) je poslovna skupnost priložnosti in optimizma. Temelji bila enkratna izkušnja. V finalu nas je ostalo pet, poleg mene še Patricia Randl, Ognen Jakanaso-vski, Dean Habuš ter Nina Pejič, s katero si letos deliva prestižen naslov zmagovalk AmCham top potencial leta 2020. Kaj vam ta zmaga pomeni in kakšne obveznosti prinaša? Zmaga pomeni potrditev lastnih vrednot in da je to, kar zagovarjam in promoviram, sprejemljivo širšemu poslovnemu svetu. Ko govorimo o solidarnosti, celostni obravnavi zaposlenega in vodenju s srčno inteligenco v poslovnem svetu, bi me pred časom kdo vprašal po zdravju, danes pa je to zaželeno in nujno. Zmaga prinaša samozavest, da s trdim delom, pravimi ljudmi in z malo sreče človek lahko premika meje. Odgovornosti se nanašajo na mesto v Svetu guvernerjev AmChama. Z Nino bova prav tako glasnici generacije in pozitivnih sprememb, vsaka bo »Kulturo definiramo zaposleni in tako odgovornost za uspeh jemljemo v svoje roke. Skupaj bistveno lažje presegamo negotovosti in stare vzorce, ki so globoko zakoreninjeni v naši poslovni kulturi. To je proces nenehnega učenja in naložba v prihodnost.« na štirih stebrih delovanja, kjer platforma AmCham Young predstavlja način razmišljanja, ki je usmerjeno naprej. Platforma Young povezuje generacije mladih dejavnih posameznikov, ki izstopajo iz povprečja. Programi usmerjajo osebni in karierni razvoj poslovnih voditeljev naslednje generacije in promovirajo vrednote, kot so povezovanje, kreativnost, optimizem, zaupanje in strast. V podjetju so nam ponudili možnost, da se programu pridružimo, in ker je povezovanje moja strast, sem brez pomisleka dvignila roko v upanju, da bom pridobila izkušnje in poznanstva. Kot se je izkazalo, je bila to ena najboljših potez v mojem poslovnem življenju. Kakšno je bilo tekmovanje? Program, v katerega je povezanih 150 posameznikov, traja eno leto. Ogromno je druženja, predavanj, izobraževanj in neformalnih srečanj, na katerih lahko posameznik izrazi svoje zanimanje. Včlanila sem se v skupino za družbeno odgovornost. Tonja Avsenik je z ekipo poskrbela, da smo ostali povezani tudi v času pandemije. Tisti, ki smo na takšen ali drugačen način izstopali, naredili nekaj več, smo napredovali v naslednje kroge in z vsakim korakom je bil program bolj zgoščen in zahteven. Naredila sem precej samorefleksije in se poglobila v to, kdo sem, v kaj verjamem, kaj me vodi in motivira, in v to, kaj želim poslovni javnosti sporočiti. Pri zadnjem koraku nas je intervjuvalo deset najvidnejših slovenskih menedžerjev in menedžerk. To je imela tudi svojega mentorja, s katerimi bova vzajemno rasli. Moja mentorica je Laura Smrekar (Competo) in te naveze se izjemno veselim. Danes veliko govorimo o odgovorni družbi. Kakšna bi morala biti? Izpostavila bi več dejavnikov. Odgovorna družba je odraz odgovornega posameznika. Odgovoren posameznik je dejaven sooblikovalec družbe, v kateri živi. Zase čutim, da ne živim, če nisem dejavna. Samo pritoževanje po socialnih omrežjih ni dovolj. Torej opazuj-mo in spoštljivo opozarjajmo na neenakosti, krivice, nestrpnosti, razdvajanja in najdimo svoje mesto v družbi, kjer ga lahko s svojim delom ali predlogi izboljšamo ter obogatimo. Skloni se in poberi smet, poklepetaj s »kraljem ulice«, podpiraj dobrodelna društva - štejejo mali koraki. Zelo pomembna je solidarnost. Skrb za človeka naj bo naša nadvrednota. Odgovorna družba varuje naravo, je trajnostno naravnana, podpira znanost, inovacije in predvsem kulturo. Car umetnosti je ravno v njenem kritičnem potencialu. To je moj poziv vsem bralcem k podpiranju kulture, ki jo država pogosto potiska ob strani in je tako na tej ravni izjemno podhranjena. Odgovorna družba je vključujoča in strpna. Trenutno smo absolutno bipolarni. Ali si za ali proti. Retorika je na nizki ravni in dodatno razdvaja narod, sodelovanja ni. Odgovorna je napredna družba, ki potrebuje odgovorne vodje tudi in predvsem v politiki ter pomembnih državnih ustanovah. Kdo je dober vodja? Dober vodja je jasen, razviden in pristen, ljudje mu zaupajo in mu sledijo. Spodbuja sodelovanje in povezuje sodelavce do cilja, ki je dober za celotno skupnost. Vodja prihodnosti vodi z zgledom in upornostjo, ki mu daje moč in motivacijo, da svoje ljudi hitro popelje iz kriznih situacij. Poleg poslovne inteligence ima dober vodja posluh za ljudi in zna v vsakemu posamezniku prepoznati njegov potencial in talente. Dober vodja je dober »coach«. Ta sposobnost je med pomembnejšimi. Zakaj se veliko govori o modernem vodenju (predvsem podjetij) in zakaj sta v Sloveniji teorija in praksa še vedno precej narazen? Ko govorimo o preobrazbi vloge vodij, o sodobnih načinih dela, odpravi hierarhije, INTERVJU 27 »V izjemno hitro spreminjajočem se okolju, ki smo mu priča danes, podjetja, ki ne bodo prilagodila načina dela, ne bodo preživela. Govorim o spremembah na ravni posameznika, podjetja in družbe kot celote. Inovativno kulturo spremljajo strast, pogum in neizmerna želja, da zadovoljimo neizpolnjene potrebe svojih strank.« opolnomočenih ekipah ... gre v ozadju za celo verigo procesov, ki potekajo vzporedno in na zelo osebni ravni. Gre za spreminjanje miselnosti, vzorcev obnašanja, načinov dela. Vse je povezano z našimi vrednotami, čustvi in občutkom psihološke varnosti. Ko se spremembe dotikajo tako temeljnih vprašanj, je preobrat toliko bolj naporen. Zmagajo in napredujejo najbolj vztrajni in tisti, ki znajo nujnost sprememb povezati s svojo vizijo. Dobrodelnost je področje, ki zapolnjuje dobršen del vašega življenja. Že leta sta dejavna članica Leo kluba Mavrica Celje. Kdaj in zakaj ste stopili na to pot? Dobrodelnost je moj način življenja - kar se sliši kot precej obrabljena fraza za tiste, ki me ne poznajo. Živim zato, da delam dobro vsak dan in v vseh sredinah, kjer je moje mesto. Takšen način življenja mi ogromno vrača in to je moja hrana, moja motivacija in moja strast. V Celju sem del Leo kluba Mavrica Celje že 17. leto. To je moja druga družina. V širši celjski regiji se osredotočamo na posameznike, ki potrebujejo pomoč, otroke in brezdomce. Vedno bolj se osre-dotočamo na talente, ki jih podpiramo na njihovi poti do uspeha. Vstopamo v zavidljivo 20. leto in še naprej se zavezujemo kakovostnim projektom, ki osvetljujejo širše družbene teme, kot so odtujenost, vzgoja, partnerski odnosi, ljubezen. Kako dojemate sebe v svetu? Kakšna je vaša vloga in naloga v njem? Moja vloga in hkrati naloga je skrb za soljudi, širjenje neizmernega optimizma, povezovalne energije in dobrih idej, ki se pretvarjajo v čudovite zgodbe. Moja naloga je, da skočim iz povprečja, da se nenehno učim in delim svoje izkušnje ter dobre prakse. Po izobrazbi ste pravnica. A že kmalu po začetku študija so vas začele zanimati bolj socialne teme. Tako je, pravo mi nikoli ni predstavljalo vzvoda, s pomočjo katerega lahko poma- »V poslovni gam svet se vrača celostna obravnava zaposlenega. To me navdaja z neizmernim optimizmom in kaže na to, da je človeštvo ponovno na pravi poti. V prihodnosti bodo zmagovali vizionarji, ki podpirajo inovacije, vodijo z zgledom ter znajo s svojo stabilnostjo, jasnostjo, razvidnoctio in upornoctio cvoie situacij. Vodja postaja močan »coach«, ki ne vodi le s poslovno ljudem na način, kot želim. Študij prava je zanimiv, znanje je koristno in izjemno uporabno, praksa pa se mi ne zdi vedno higienična, da bi jo z veseljem opravljala kot poklic. Mislim, da bi me vse okoliščine preveč izčrpavale. Socialni vidik hranim s projekti pri »Mavricah«, pred nekaj leti sem približno leto posvetila izključno izobraževanju otrok v okviru programa Brainobran, ki ga v Celju dobro poznamo, moje profesionalno življenje pa me je odneslo v bolj poslovne vode. Zadnja leta ste razpeti med Celjem, Litijo in Ljubljano. Kakšen je vaš odnos do domačega mesta? Zaradi česa se radi vračate v knežje mesto? S partnerjem živiva v Litiji, delava v Ljubljani, Celje pa je ostalo moj dom. Vračam se tudi večkrat na teden. Tu so moja družina, moja skupnost, čudoviti prijatelji in moja zgodovina. Vračam se zaradi kakovostnih storitev, prireditev in kreativnih lokalnih obrtnikov ter ustvarjalcev. Celje ima ogromen potencial, ki po mojem mnenju ni izkoriščen. Je mesto, ki bi lahko ponudilo vse, a hkrati ponuja premalo, da bi mladi ostajali in našli svojo sredino. Ljudje so s ponudbo prehitro zadovoljni. Včasih imam občutek, da Celje vodijo po principu »kruha in iger«. Mestu manjkajo jasna vizija in prodorni posamezniki na nekaterih ključnih mestih. Želim si, da bi oblasti vso to raznolikost talentiranih ljudi, ki imajo Celje srčno radi, znale vključiti v vse sfere družbe. S tem mislim, da bi imeli priložnost sooblikovati lokalno politiko, socialo in kulturo. Foto: Sandi Fišer in osebni arhiv r ''./- ) .(Л-љЉ rJHBB »Zastavili smo si smele načrte« Ob občinskem prazniku z županom Antonom Špehom V preteklosti je bil v Zgornji Savinjski dolini dolga leta njen najpomembnejši kraj Gornji Grad. Mnogi niti ne vedo, da je imel status mesta, ki ga je pridobil leta 1928, v času Kraljevine Jugoslavije. To se je zgodilo konec junija, v spomin na dan razglasitve pa praznuje sedanja Občina Gornji Grad občinski praznik. BRA NEE JERAN KO Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali o aktualnem utripu Gornjega Grada in njegove okolice z županom Antonom Špehom. Kakšni so vaši občutki ob letošnjem občinskem prazniku Gornjega Grada? V počastitev občinskega praznika so Idile vedno različne priredit-e, med njimi slavnostna podelitev občinskih priznanj. Letos smo se zaradi navodil Nacionalnega inštituta za j avno zdravje, novezanimi z varnostjo, odločili, dn prireditev ne bo. Priznanja bomo tako podelili drihodnjo leto. Zaradi navodil nacionalnega inštituta za slovesno podelitev ob činskih priznanj nismo videlimožno-sti. Zda prejemnike je to seveda poseb en dogodek. Da bo ostal spomin na ta dogodek lepši, smo podelitev prestavili na erihodnjr leto. Vi upanju seveda, dar se b o p oložaj, ki je povezan s koronavirusvm, umiril ter da se bomo vrni-ii v normalno življenje. Kar se tiče mojih obvutkov, priznam, da vem tudi jak zelo zmeden in razočaran, saj je - kot tudisami opažate -voložaj gled e Soronavirusk dokaj nepredvidljiv. Upam, da se bomo kot zmagovalci res čim prej vrnili v življenje, kot je bilo pred tem virusom. Kaj je vgornjegrajskiob-čini od lanskega praznika boljše, v kaj ste vlagali? Zastavili smo si smele načrte. Tako selimo sedež občine in njene občinske uprave. V tem letu smo postali iastnik stavbe Petelinjek, kjer je bil prej sedež komunale. Zanjo poteka postopek pridobivanja prostorev? nv mestu nekdanjega podjetja Smreka. Ravno v tnh dneh smo prejeli potrjeno vlogo ter ugodno posojilne pogodbo ribniškega razvoj nega sklada za nakup ieh prostorov. Poleg tega ivvajamo drugi del pre- nove ceste a Florjanu, odseka mimo Jam. Pred podpisom je pogodba za nakupzadrvžne-ga doma v Bočni ter nripada-joče okolice. Podpisali smo tudi pogodbo z dobaviteljem kombija za opravljanje šolskih prevozov. Na ta način bomo rešili kar nekaj problemov ter privarčevali za izvedbo drugih eujnih manjših arojektov. Pod okriljem občine je začel delati tudi režijski obrat io to zanadi prestrukturiranja našle komunale ter nadzora zunanjih po-aodbenih izvajalcev in veljih projektov. Projekt Tivjek II. je za občino končan in tam se že aamostojno gvadi. Z lastniki zemljivč smo naročili tudi občinski podroben prostorski načrt za območje naselji Prekštan, kjer bo trudi mogoča tndlvidualna gradnja. Tako bo na našem območju kmvooče-na gradnja približno šiiridsse-lih stanovanj skill hiš, karje za občino zelo pozitivno. Ob tem de razmišljamč, da bi omejili prispevek za plačilo Somonol-nega prišpevka na minimum. Na ta način bi pripomogli d rešitvi stanokanjskega problema mladih družin na območju naše občine. Kaj nvartujo vvsa občina. po naložbeni plati v prihodnjih mesecih? Prednostna naloga ostaja gradnja pločnika skozi Novo Stifto.Tam bo da konca leta v soglasju z lastnikom podrta večja stavba ter pripravljena mnžnost novsga dovoza v v Novo Štifto. Naša žetja je tudi, da bi prišlo do dogovora oziroma pridobitve zemljišča ali nakupa obstoječe stavbe za- gornjegrajsk.es gasilce. To željo bi radi uresničili še letos. Upamo na dogovor s sedanjimi lartnikij in sicer v dobro nas vseh. Gornji Grad nujno potrebuje obvoznico. Keko daleč so priprave nanjo in lt da j okvirno tli jo lahko začvli graSiti? Župan Gornjega Grada Anton Špeh Kar se tiče obvoznice, smo kot občina pridobili vse podpise občanov za geodetsko odmero, za vzpostavitev novih parcel ob cesti. Od lastnikov je še treba odkupiti zemljišča, sledila bo vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sle- dnje je naloga države oziroma njenih ustanov. Projekt, ki je načrtovan že štiri desetletja, je zdaj najbližje izvedbi. Tako jaz kot župan ter enako naši občani iz središča Gornjega Grada pričakujemo, da ne bo nvir. Po potrditvi z držkvne strani z veseljem pričakujemo nraibene stroje že v letn 0022. Seveda, če ne bo zaradi Soaonavirusa nepredvidenih Vogodkov. Obvozniea je med drugim potrebna tudi zaradi eazvo-ja turizma, po katerem je Zgornja Savinjska dolina zelo znana. Kako je z razvojem turizma v občini Gotnji Grod inkaj lahko obiskoval-oem ponudite? Turistična patrulja je obisk prinas oceniPa zelo pozitivno in naša želja je, da bi postala občina (Gotnji Grad prepoznavna turistična destinaci-ja. Imamo naravne Vonosti ln veiiko kulturnozgodovinskih spomenikov. Med temi kraljuje katedrala, ob kateri lahko pripravimo odlično tu-sistično zgodbo i n ponudbo, Pripravljamo projekt Zelena rezidenca, kjer bosta vlogo Sobila nekdanji obrambni stolp Štekl in park preO kate-dvalo. V Steklu tvorno uredili prvstižno dvooano, namenjeno različnim dejavnostim. Gornji Grad je zelo prepoznaven tudi po bogati kulturni dejavnosti. Kako jo ocenjujete in kako kulturnikom pomag a obaina? Občina pomaga kulturnikom na različne načine, na primer z razpisi za njihovo lažje delovanje in z vlaganjem v različne samostojne projekte ter programe. Letos je koronavirus zelo otežil delovanje tako kulturnih društev koi tudi ostalih. Kulturna čruštva izvajajo svoj progtam n zelo o mejenem obsegu ali ga sploh ne. Zato smo finan-sknnje po pogodbi zaenkrat oaustavili. Izvajanje programov biomo spremljali in jih no posamičnih programih ordi financirali V skladu z nazmerami bo treba temeljito razmisliti o postopkih in dogajanju v kulturnih in Vrugih društvih ter skupaj z njimi najti rešitev. In kako je z načrti za seli-kev sedeža občine na drugo lokarijo? Kot sem že omenilp projekt tzvajamo p o načrtu. Pogodba in odkup siavbs ps etažnih delih sta konvana. Uredili ome vove pisarne in sanitarije zavoda za gozdove. Pri-Nakujemo, da se bo preseli-č teh dneh ter tako vrostorv izpraznil. Nato bnmo opravi-n v novih pirarnah občinske uprave manjša obnovitvena dela. Tado bomo sprosrili prostore. na stari lokaciji, ki bodo namenjeni razvoju turizma ali za nastaniteo. Talko Si lahdo zadržali turiste; v središču Gornjega Grada vraj za dan ali dva. Imelibi možnost prenočitve in obiska lokalnih ponudnikov. Znmisel p pre-nelitvi sedeža občiog želimo uresničiti do konca tega lera. Foto: arhiv občine Za katedralo lepo skrbijo Letos je 880-letnica prve omembe Gornjega Grada v zgodovinski listinah. Gre za omembo tamkajšnjega benediktinskega samostana. V preteklih tednih je bil tako končan dveletni projekt, ki ga je župnija uresničila s pomočjo kulturnega ministrstva in občine. Gre za dela na katedrali, ki jepo prostornini največja cerkev Slovenije. Na katedrali je bila med drugim celovito prenovljena streha cerkvene ladje. Poleg tega je bila prebeljena fasada katedrale; in zvonika, zamenjana so bila okna ladje. Blagoslov novih pridobitev bo na šmohorsko nedeljo, na gor-njegrajski župnijski praznik svetih Mohorja in Fortunata. To bo 12. julija, ko bo opravil blagoslov ijubljanskl metropole Stanislav Zore. Na zahtevni stavbi, kot je garnjegrajska katedrala, je opravila župnija pomembna dela tudi v preteklih letih. Pred tremi leti so bili posvečeni štirje novi zvonovi, pred štirimi leti je bila obnovljena zunanjost prezbiterija. Predlani je bila blagoslovljena celovito obnovljena zakristija. Gornjegrajska katedrala je ponos Zgornje Savinjske doline in celotne Slovenije. Župnija lepo skrbi za prenovo največje cerkve v naši državi. Letošnja priznanja Po odločirvi občinskega sveta borta prejela letošnja zlata grba (Gornjega Grada Marija Bezovšek in Kulturno društvo Gornji Grad. Bezavškova, ki jo vosebej predsravljamo, ga Oo prejela za življenjsko delo na področju Ometijstva ter kulturno društvo ob 140-letnici delovanja. Grbe občmo bodo prejeli iaovdtorSrečko Pisnik, gasilec JoSed Rorter ter Franc Tevp ik to za svoje dolgoletno delv v Krajevni skupnosti Bočna. Podeljsnih bo tudi petnajst priznanj vbčine, za izjemne študijske uspehe bodo trije študenti prejeli županova priznanja ter trije najboljši šolarji Kocbekova priznanja. NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Na obisku pri Mariji in Francu Bezovšku, ki sta med prejemniki zlatih gornjegrajskih grbov Vse za kmečki turizem »Takrat, ko sem res veliko delala, bi bila priznanja še bolj vesela. Če sem čisto odkrita, mi je všeč tudi zdaj. Res je, da priznanja za življenjsko delo ne smeš dobiti prerano, saj bi bilo to, kot da so te že obsodili na smrt,« se je nekoliko pošalila letošnja prejemnica zlatega gornjegrajskega grba Marija Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Gornjegrajski zlati grb je le še eno od priznanj za njeno življenjsko delo na področju kmetijstva, natančneje kmečkega turizma. Prejela ga je že od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Pred dvema letoma ji je priznanje za delo v kmečkem turizmu podelila tudi Občina Solčava. BRANEJERANKO Marija Bezovšek je odraščala na srednje veliki kmetiji v Lenartu, kjer se je kmečkemu turizmu posvetila že njena mama. Gornji Grad je bil nekoč precej turističen kraj, zato je turistično društvo potrebovalo sobe za goste. Marijin prvi dom je bil v znamenju nove hiše, zato so njeno mamo nagovorili, da je začela sprejemati goste. »Včasih smo imeli toliko gostov, da smo se morali domači začasno preseliti v našo staro hišo. Bilo jih je tudi od dvajset do trideset in to za polni penzion,« se je spominjala Marija Bezovšek. Največ gostov je bilo iz Srbije, zlasti iz Pančeva. »Zaradi kmečkega turizma sem odšla v nižjo gospodinjsko šolo. Pritegnilo me je delo naših učiteljic, zato sem nadaljevala izobraževanje v višji gospodinjski šoli. Najprej sem učila v osnovni šoli v Ljubljani,« je povedala o začetkih svoje življenjske poti prejemnica zlatega gornjegrajskega grba. Vrnitev v dolino Marija je že imela izkušnje z mamine turistične kmetije ter primerno izobrazbo, zato so se zanjo začeli zanimati Zgornjesavinjčani. Direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje je Marijino mamo nagovarjal, naj spodbuja hčer k vrnitvi v domačo dolino. »Delo s kmeticami mi je bolj ustrezalo kot delo s šolarji, zato sem se odzvala na ponudbo. Delo je dobil tudi moj mož, ki je po izobrazbi agronom. Tako se je v Zgornji Savinjski dolini zaposlil celo tri mesece prej, kot sem se jaz,« se je spominjala Marija Bezovšek, ki je morala počakati na konec šolskega leta. Z nekaterimi drugimi veljaki iz Slovenije je odhajala na ogled turističnih kmetij v bolj razvito Avstrijo. V Zgornji Savinjski dolini jih je že bilo nekaj, ki so bile nepovezane. »Ko sem prišla v službo v kmetijsko zadrugo, sem morala primerne kmetije najprej poiskati. Najbolj so jih poznali kmetijski pospeševalci, ki so vedeli, katere bi se bile pripravljene ukvarjati s kmečkim turizmom,« je povedala o začetku svojega dela v Zgornji Savinjski dolini. »Na kmetijah, ki sem jih obiskovala, so mi dejali, da bi bili pomoči zelo veseli. Da bi bili veseli posojil in znanja,« se je spominjala sogovornica. Marija se je dobro zavedala, da je ljudem treba posredovati ustrezno znanje. Po tistem, kar je videla na avstrijskih turističnih kmetijah ter pri svoji mami, je začela sestavljati programe. Pove- Marija in Franc Bezovšek sta starša Tatjane Bezovšek, predsednice Kulturnega društva Gornji Grad. To je eden od dveh prejemnikov letošnjih zlatih grbov gornjegrajske občine. Hči Tatjana med drugim sodeluje v domačih gledaliških predstavah. Marija in Franc Bezovšek med domačimi knjigami Družinsko drevo Bezovškovih iz Lenarta pri Gornjem Gradu sega v daljno leto 1600. zala so se različna območja Slovenije, ki so se začela posvečati razvoju kmečkega turizma. Marija Bezovšek hrani podatke o tečajih za kmetice. Prvi tečaj, ki je bil leta 1972, je bil namenjen kandidatkam, ki so se nameravale posvetiti turistični dejavnosti. Na tečajih je učila na primer o kulturnem odnosu do gostov, o osebni in stanovanjski higieni, ureditvi gostove sobe, estetski ureditvi sobe ter doma, vzdrževanju in čiščenju, osnovah strežbe, zdravi prehrani, strežbi ... »Ko sem odšla po kmetijah, sem si najprej ogledala gospodinjo ter njeno okolje. Človeka lahko naučiš marsičesa, a njegovih temeljev ne moreš spremeniti,« je povedala. »Med pogovorom sem bila pozorna, če je bila gospodinja zaprta vase oziroma če se je rada pogovarjala. Tudi to je pomembno,« je poudarjala. »Če so bili zainteresirani tudi drugi družinski člani, sem vedela, da bo kmetiji uspelo,« se spominja. Prav tako so bili organizirani tečaji za gospodarje kmetij, ki so morali na turističnih kmetijah pomagati pri strežbi. Ko je bilo na turistični kmetiji na primer dvajset gostov, gospodinja sama strežbe seveda ni zmogla. Nekateri moški so se dobro izkazali. O pasu, ki ni bil pes Zgornjesavinjčanke niso hodile na ekskurzije le v Avstrijo, ampak na primer tudi na morje. Veliko jim je pomenilo, da so doživele dan, ko so jim - za razliko od vsakdana - postregli drugi. »Kmetice so bile takrat še zelo zapostavljene. Kmečka ženska je morala delati vse, premoženje pa je bilo pisano na njenega moža. Kljub temu sem bila trmasta in sem začela pošiljati račune, ki so bili napisani kar na ženska imena,« se je med našim obiskom na Bezovškovi hribovski kmetiji spominjala Marija. Nekoč, ko je bila ekskurzija prekratka, so se kmetice med vračanjem preprosto ustavile kar pred Mozirjem ter v nekem gozdu pele in plesale. »Če gremo domov že zdaj, nas bo vse delo pričakalo. Zato so ostale pred Mozirjem toliko časa, da so morali v hlevu pomolsti kar moški,« je povedala Bezovškova. Za osmi marec so odšle na predstavo v ljubljansko Dramo ali v celjsko gledališče, ogledale so si jo tudi v Gornjem Gradu. Marija Bezovšek je opazila priložnost razvoja turističnih kmetij zaradi lepe zgornjesavinjske pokrajine in dobre hrane. »Ljudje so si takšne domačnosti želeli. Nekje je na primer živela stara mama, ki je znala povedati veliko zanimivega. Nekateri gosti so skoraj postali družinski člani kmetij,« je spoznavala. In pogoji za odprtje turističnih kmetij? »Tako strogo kot danes takrat še ni bilo. Za goste so morale imeti kmetije ločene sanitarije, vendar ne v vsaki sobi. V vsaki sobi je morala biti voda,« je povedala Bezovškova. Kmetije so bile ocenjene z jabolki, tako kot so hoteli z zvezdicami. Ocenjena je bila tudi usposobljenost družine, večina kmetij je prejela tri ali štiri jabolka. Dogajalo se je vse mogoče, obstajajo različne anekdote. Na neki gorski kmetiji na Solčavskem so imeli gosta iz Vojvodine, ki sta začela ob prihodu zmerjati lastnika, saj sta bila z visoko nadmorsko višino nezadovoljna. Kmetijo so takoj vzeli v bran številni drugi gostje, ki so bili tam zelo zadovoljni. Po dopustu na tej kmetiji sta postala sitna prišleka z njo zelo zadovoljna ter sta se vračala še vrsto let. Na neki drugi, obmejni kmetiji sta neki srbsko govoreči gostji večkrat naleteli na napis »Mejni pas«. Prestrašeni sta čakali, od kod se bo zapodil nanju kakšen pes. Meje socialističnih držav seveda niso čuvali ravno pu-dlji ... Zato sta se na kmetiji nekega dne pozanimali: »Pa gdje je onda ovaj pas?« V kuhinji Ime Marije Bezovšek je opazno tudi na področju ku-linarike. Pred desetletjem je izšla njena knjiga Od sirnice do ajdneka. Na turističnih kmetijah so namreč želeli ponuditi čim več domačih, krajevnih jedi. »Ženskam sem rekla, da morajo biti ponosne na tisto, kar je domače,« se je spominjala. Skupaj so iskale tisto, kar je bilo v nekem kraju domače in česar v gostilni ni mogoče dobiti. Iz pridobljenega znanja je nastala knjiga Bezovškove. V Solčavi imajo na primer ma-sovnik. Sladko smetano so kuhali toliko časa, da se je začela maščoba izločati. Pojavil se je rumen venec. To nasitno jed so ponavadi ponudili z belo kavo. V osrednjem delu Zgornje Savinjske doline imajo ajdnek, sladico, ki je delno iz ajdove moke, posuta z orehi in posladkana z medom. Gospodinje jo pripravljajo za praznike. Posebnost so tudi žlinkrofi. Ponekod imajo mesni nadev, drugod s kašo, z ješprenjem ... Sirnjek iz Solčave ima prav poseben vonj, ki nekaterim močno smrdi. In sirnica je juha iz sirnjeka. Bezovškova je prav tako soavtorica knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. Njen delež predstavljajo jedi in njihovi opisi. Danes je Marija v pokoju ter živi na kmetiji v Lenartu, kamor se je poročila. Zelo veliko knjig prebere - na leto približno šestdeset - ter odhaja na Menino planino. Rada se odpravi tudi k maši ter občasno pomaga v župniji, ko je treba pripraviti za pomembne goste slovesno kosilo. Bila je tudi članica župnijskega in dekanijskega sveta. Z možem se dvakrat na leto rada odpravita v toplice ali na morje, vendar v zimskem času. Zanimivo je tudi, da je Marija sestra slovenskega politika Jakoba Presečnika. Mož je znan čebelar Med ljudmi je zelo znan tudi Franc, soprog Marije Marija Bezovšek je bila med drugim predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinj-skega želodca, dolgoletna predsednica Društva kmetic Zgornje Savinjske doline ... Bezovšek. Čebelari že več kot šest desetletij ter je vključen v Čebelarsko družino Gornji Grad. Med drugim je bil njen tajnik ter tri mandate predsednik. Nekoč je bil čebelnjak na vsaki kmetiji. Franca je začel zanimati že v rosnih otroških letih. Po vrnitvi iz vojnega izgnanstva v Nemčiji je doma našel praznega. Iz ostankov lesa so Bezovškovi sestavili novega, za katerega so dobili prva panja. Franc se je vključil v čebelarsko družino in se pozneje zaposlil v Zavodu za čebelarstvo kot poklicni čebelar. Po vrnitvi v domače kraje je kmalu postal tajnik čebelarske družine. Njen predsednik je bil do leta 2014, danes je v upravnem odboru ter njen podpredsednik. Deloval je tudi v različnih komisijah in odborih Čebelarske zveze Slovenije. Ime Franca Bezovška je mogoče najti tudi v čebelarski literaturi. Med drugim je avtor knjige Čebeloreja na gornje-grajskem skozi čas, ki je izšla pred tremi leti. Dokazal je, da je v Gornjem Gradu obstajala čebelarska podružnica že prej, kot je bilo splošno znano. »Nekdo mi je rekel, naj to dokažem. In sem to dokazal z različnimi listinami,« je povedal Franc Bezovšek. Poleg te knjige je soavtor dela Iz preteklosti za prihodnost - Priročnik za čebelarje. Tudi tam je raziskal preteklost čebelarstva na domačem območju ter pisal o čebelji paši. Iz svojega čebelnjaka poroča Franc že dolga leta o medenju na gor-njegrajskem območju. To je zaradi ustreznega medenja znano po kakovostnem medu, za katerega dobivajo čebelarji visoka priznanja. Članstvo gornjegrajske čebelarske družine se povečuje, prihajajo tudi mladi. Franc je nekaj časa vodil čebelarski krožek domače osnovne šole. Čebelarstvo torej napreduje. Bezovšek je zelo kritičen do urbanega čebelarjenja, ki je postalo pogosto. Pojavlja se na primer na balkonih in podstrešjih mest ter blizu njih. Urbani čebelarji za svoje čebele premalo skrbijo, zato se pojavljajo bolezni. Največ žarišč hude gnilobe čebelje zalege je prav pri urbanih čebelarjih. Za svoje delovanje je prejel Franc Bezovšek številna čebelarska priznanja, med drugim zlati grb občine Gornji Grad. Podeljen mu je bil leta 2010. In Franc je prenesel svoje zanimanje za čebelarstvo na svojega vnuka. »Mislim, da bo čebelarstvo, ko mene ne bo več, pri naši hiši ostalo,« je optimističen Franc Bezovšek. Prav tako je napisal knjigo Pašniška zadruga Gornji Grad, ki je izšla pred dvanajstimi leti. Bezovšek dela na različnih področjih, med drugim v Gobarskem društvu Ajdovec Gornji Grad in lovski družini. Prav tako je predsednik območne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Foto: BJ in osebni arhiv '7T*._У ■ Уз Г- " - ' 1 'ff a prazničnem s j ^ - . -t Шш v Občini 51 □ veHs Ice^Ko ni i c e .........л - V UD Konjiški Sta ri trg skriva številne zanimive zgodbe. Največ jih je v muzeju avstro-ogrskih in drugih predmetov, v Vrečkovi hiši (stavba s pročeljem rožnate barve). Konjice in konji ... Na fotografiji je del predmetov, ki so povezanis konji ter so jih uporabljali na fronti. Na obisku v konjiškem muzeju avstro-ogrskih in drugih predmetov Iz slovenske ga cesarskega obdobja Konjiško staro mestno jedro je zanimivože samo po sebi. Na Starem trgu, kjer se vrstijo starinske hiše, je ena mied njimi posebej izstopajoča. Nadnjenim vhodom -visi izvesek z napisom Muzej in s portretom d obrega vojaka Švejka. V poitličju stavbe je nam reč bogaia zbirka vojaških in drugih predmetov avstro--ogrskega obdobja Slovencevter še drugih zanimivosti. V muzeju oo tako mied drugim predmeti, ki spominjajo na zgodovino Slovenskih Konjic in njenega ozkotirnega konjičana. V zbirki so prav tako spomini na čas sokolov in orlov, na boje za slovensko severno mejo ... BRANKOJERANKO »V meni se je prebudilo zanimanje za zbirateljstvo že v otroških letih. Na domačem podstrešju sem odpiral stare kovčke in v njih našel različne predmete,« je povedal o koreninah svoje zbirke njen lastnik Robert Vrečko. Odraščal je na mestnem Starem trgu, kjer preštevajo čas v stoletjih. »V kovčkih so bili različni vojaški predmeti, stari zvezki, oblačila in še marsikaj,« je razkrival njihovo vsebino. »Vse tz vae je pritegnilo in zan imanje za preteklost se je nadaljevalo. Nato sem začel predpribli-žno dvema desetletjema in pol resno zbirati,« se je med našim obiskom muzeja spominjal zbiralec Vrečko. Pomembno prelomnico je pomenil oglas v Salamono-vem oglasniku. »V njem je nekdo prodajal sabljo. Do takrat niti nisem vedel, da je kaj takšnega sploh mogoče kupiti. Končalo se je tako, da sem se odpeljal v Škofjo Loko ter sabljo kupil,« je povedal o prvem predmetu svoje zbirke. Kupil je vojaško, častniško sabljo iz časa Kraljevine Jugoslavije. Pozabljena Avstro- Ogrska »Začel sem razmišljati, kaj sploh bi zbiral. Zanimalo me je vse, še posebej vojaški predmeti. Za avstro-ogrske predmete sem se odločil, ker eem onjih naj manj vedel,« se spominja. »V šoli smo se veliko učili odrugi svetovni vojni, prva svetovna vojna je bila omenjena površno. O tem obdobju, ki je bilo na začetku zame tako zelo oddaljeno in tuje, mi je precej pripovedovala mama,« je povedal o svojem začetku poglabljanja v avstro-ogrsko obdobje Slovencev. Poglobil se je v knjige in to obdobje ga je na koncu navdušilo. »Najraje imam predmete iz Slovenskih Konjic, tako vojaške kot druge,« je povedal Izjemno zbirko je ustvaril Robert Vrečko. Začelo se je s sabljo. V hiši ob Vrečkovi je odraščal pokojni slovenski književnik Branko Rudolf. Med otroki in otroki po duši je zelo znan po svoji Hudi mravljici. Saj veste: »Bila je hupr mravljica, šest črnih nog je imela ...« Robert Vrečko je ugotovil, da so korenine te Rudolfove pesmi zelo verjetno prav na konjiškem Starem trgu. Huda mravljica je namreč »lončarju čez piskre šla« in nato še »bika pohrustala«. Lončar - ki ga omenja Rudolf - je bil Robertov stari oče in čez cesto so bile klavnica, mesnica in gostilna. »Hranim fotografijo, kjer je pred mesnico bik, ter fotografijo naše hiše z lončenimi lonci v izložbi,« dokazuje Vrečko. o svojem zbirateljskem navdušenju. Žal mu je, ker so ljudje veliko za zgodovino pomembnih predmetov zmetali med smeti. To se še vedno dogaja, na različne načine. V preteklih letih je na primer med prenovo konjiškega trga od tam izginil miljnik - kilometrski kamen iz leta 1836. Označeval je razdaljo do Dunaja. Preden je izginil, so ga turistični vodniki skupinam gostov redno kazali. Zbiralci starih predmetov so povezani. Med seboj si svetujejo, predmete si prodajajo, skupaj obiskujejo sejme ... »Včasih smo drug drugemu tudi nevoščljivi,« se je nekoliko pošalil Robert Vrečko. Svoja društva imajo zbiralci predvsem na Primorskem, na Štajerskem je drugače. Na fronti Nato je nastala zavidanja yEnegga zbirka. V obdobju, ko so bile v Konjicah zgrajene nove velike trgovine, je postalo na Starem trgu manj živahno. Sosed Drago Ratajc je Roberta spodbudil, naj v svojem poslovnem prostoru javno predstavi nastalo muzejsko zbirko. Vrečko je Posebnost Vrečkovega muzeja. je zavezniška bomba iz druge svztovne vojne, ki jo je litalo odvrglo v gozdu nad konjiškim dvorcem Trebnik. Bomba meri skoraj m eter in pol ler je polna tehtala dvesto kilogramov. Neeksplodirano bombo velikanko sonajprej varovali nemški stražarji, po oojni so jo Kukovi fantj e preprosto odpeljaU domov. Eksj)joziv se namreč potrebovali v kamnojomu. Z vžigalnikom te bo mbe Konji°ani ms o ravno imeli sreče Že m e d vojno so okna konjiških hiš- ostala brez stekel, po vojni pa so jeto ponovilo. Vžigalnik zavezniške bombe je namroč nekdo vrgel na kres in na konjiških oknih se je podoba oojne ponovila ... Nekdo cad Kukovih fantova je omenjeno bombo - deaktivirano seveda -j pred desetlrtjem podaril zbiralcu Robertu Vrečku. Manjkala so ji krilcaj ki jih je Vrečko dobil od peijatelja iz Kanade, pilota. začel o tem predlogu resno razmišljati in leta 2004 je postalo njegovo pritličje muzej. Po dvanajstih letih je prenovil prostor in samo zbirko. Pa se sprehodimo po nevsakdanjem muzeju . Pri njegovem vhodu so razstavljene spominske slike avstro-ogrskih vojakov. To so gobelini, na katerih na primer piše: »Če zvala nas bode domovina in treba topom bo grmeti, hitim pod Avstrije zastavo in zanjo hočem tudi umreti. V spomin moje vojaške službe.« Gobelini so okrašeni s fotografijami posameznih avstro-ogrskih vojakov in imajo napise v različnih avstro-ogrskih jezikih, od nemščine in madžarščine do hrvaščine. Takšne slike so bile obešene po kmečkih dnevnih sobah, po smrti nekdanjih vojakov so jih prenesli na podstrešja. Starejši občani se lahko še spominjajo zadnjih avstro-ogrskih vojakov, ki so obujali spomine na stare dobre čase ter na »presvitle-ga« cesarja Franca Jožefa. Vsi vojaki seveda niso imeli takšne sreče. Na eni od slik muzeja je napis v nemškem jeziku: »Padel za cesarja in domovino na polju časti.« Vrečkov muzej je povezan z različnimi zgodbami. Na eni od fotografij je na primer upodobljen nekdanji avstro--ogrski vojni ujetnik iz Rusije, kisije izbral za novo domovino Slovenijo. Med gradnjo konjiške ozkotirne železnice proti Radani vasi je namreč spoznal domačinko in si z njo ustvaril družino. Na drugi steni spominja velika slika na poraz italijanske vojske v bojih z Avstro-Ogr-sko. Letošnja pridobitev muzeja je podčastniški bajonet, ki je pripadal četovodji iz Šmarja pri Jelšah. Nosil ga je med bitko na gori Škabrijel na Goriškem, kjer je padlo največ vojakov na kvadratni kilometer. Tam se je med deseto ofenzivo izkazal celjski 87. pešpolk. »Vse, kar je povezano s Škabrijelom, je za zbiralce velikega pomena. Vojaki, ki jim je tam uspelo preživeti, so imeli izjemno srečo,« je pojasnil zbiralec Vrečko. V premorih med bitkami so vojaki iz tulcev granat na primer izdelovali medeninaste vaze. iz oooan-kov bomb vžigalnike ... Zbirale c Vsečko je ponosen tudi na prezmete vojaka, ki je služil v cesarjevi os vit. ni gardi na Dunaju. Zgooorno je, da so bili najdeni na celjskem smetišču. Med najdenimi predmeti so gardistove okrasne naprsne vrvice, pas iz lakiranega črnega usnja, ramenska epoleta in škatla za čelado. Konji v vojaški vlogi Veliko predmetov zbirke je povezanih z likom »večnega« cesarja Franca Jožefa (1830-1916), ki je vladal različnim narodom kar 68 let. Med ljudstvom je bil večinoma zelo priljubljen, tako kot pozneje Tito. »Presvitli« je tako na primer upodobljen na keramičnih skodelicah, razglednicah . Med predmeti Vrečkove zbirke so prav tako redke dvojezične značke »Javne straže«, ki so jih nosili različni civilni čuvaji dežele Kranjske ter pozneje Kraljevine Jugoslavije. Zbiratelj Vrečko je posebej ponosen na kokardo s kape borca za slovensko severno mejo. Na njej je napis SHS. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Med drobnimi predmeti iz obdobja prve svetovne vojne Osrednji del Vrečkove zbirke predstavljajo različne sablje. »Konjice so povezane s konji, zato imajo ti v moji zbirki posebno mesto,« je povedal Robert Vrečko. Med takšnimi predmeti je fotografija kovaške delavnice na fronti. Tam je bilo ogromno konjev in zaradi njih kovačev. Odpadle podkve je bilo treba nadomestiti, poškodovana kopita urediti, namestili so celo ortopedsko podkev ... Avstro-Ogrska je konjerejo spodbujala že v miru, saj se je zavedala, da bo konje potrebovala v vojni. Na konje v vojaški vlogi spominjajo številni Vrečkovi predmeti, med njimi razglednica padlega vojaka, ob katerem stoji konj. »Med prvo svetovno vojno je prišlo do izjemnega porasta tiskanja različnih razglednic,« je pojasnil Vrečko. V konjskem delu zbirke so med vsem mogočim bogato okrašen medeninasti glavnik za česanje konj, strgalo za ravnanje kopit, odlikovanja za konje ... Osnova muzejske zbirke Roberta Vrečka so sablje, ki jih ima kar nekaj. »Prva svetovna vojna je pomenila njihov zaton. Na njenem začetku so jih nosili le še v konjenici, častniki in vojaški uradniki,« je pojasnil Vrečko, ki je potomec avstro--ogrskega topničarja. V muzeju ima tudi veliko različnih avstro-ogrskih čelad in kap -vojaške, gasilske, poštarske . Ne manjka niti razstreljena čelada branilca z Javorščka. Vrečko je posebej ponosen na čelado, ki je bila izdelana v celjski, Westnovi tovarni emaj-lirane posode. V zbirki so med drugim tudi koledar mariborskega pešpolka in različni vojaški leseni kovčki. Eden je pripadal slovenskemu četovodji Francu Mežku, je zapisano na kovčku. Med vsem mogočim so celo posebna italijanska očala, ki so varovala vojakove oči pred različnimi nevarnimi drobci. Ne manjkajo niti plakete avstro-ogrskega poveljnika soške fronte, maršala Svetozar-ja Borojevića von Bojne, Srba s Hrvaškega. Posebnost zbirke so predmeti, ki so posledica gorja prve svetovne vojne. Med temi sta ročna in nožna proteza, ki so si ju lahko privoščili le redki vojaški invalidi. Žalostne so tudi podobice (osmrtnice) umrlih vojakov, na primer 26-letnega Franca Bizilja iz Moravč, ki ga je premagala »španska bolezen«. Torej pogubna španska gripa ... »Moja zbirka ne pomeni poveličevanja vojne, temveč je v opomin tistemu, kar se ne sme zgoditi,« poudarja Robert Vrečko. Na tirih »kafe mlinček« Treba je poudariti, da so slovenski fantje na soški fron- ti branili zahodno slovensko narodnostno mejo. Ko so se na koncu od tam vračali, so jih čakale nove bojne naloge. Iz Avstro-Ogrske so nastale nove države, pri nas pa vprašanje, kje bo slovenska severna meja. Med borci za severno mejo je bil Vrečkov stari oče, ki je bil topničar. Robertu veliko pomeni ko-karda kape Maistrovega borca, ki je zamenjala avstrijsko kokardo. Prav tako hrani fotografije borcev za severno mejo, medalje teh borcev ter propagandne predmete koroškega plebiscita. Avstrijska stran je nagovarjala koroške Slovence seveda tudi v slovenščini. Nekaj Vrečkovih predmetov je prav tako iz obdobja kraljevine Jugoslavije in iz časa nemške zasedbe iz druge svetovne vojne. Vrečko je posebej ponosen na kulturno dediščino Konjic in okolice. V zbirki ima celo pogodbo iz zadnjega obdobja Žičke kartuzije, ki jo je razpustil reformistični cesar Jožef II. daljnega leta 1782. Gre za pogodbo o zakupu vinograda. Hrani tudi različne hišne tablice konjiškega območja iz različnih držav, ki so se pri nas vrstile druga za drugo. Ne manjkajo niti različni predmeti, ki spominjajo na nekdanje lastnike domačega dvorca Trebnik, na Windischgraetze. Iz av- stro-ogrskega obdobja je na primer tudi skodelica z napisom Gonobitz, z nemških imenom Konjic ter s prizorom z njihovega trga. Poseben del zbirke predstavljajo spomini na konjiško ozkotirno železnico, na vlak konjičan. Vozil je od leta 1892 do 1962. Ena od lokomotiv se je imenovala Gonobitz (Konjice) ter druga Heiligengeist (Sveti duh). Vrečko hrani tudi modelček konjičana, ki je bil izdelan v znameniti tovarni Fleischmann. V zbirki so še potniške vozovnice konjiča-na, klešče za njihovo žigosanje, železničarske uniforme, železničarske sablje, prometnikov signalni loparček ... In o konjičanu krožijo še dandanes različne zgodbe ... Tudi Vrečkova mama se ga spominja po njegovi počasnosti. »Če ga je zamudila, je pohite- la po bližnjici in hitro skočila nanj,« je izvedel Vrečko. Tudi šolarji so se ga menda včasih izogibali ... Ob neki priložnosti naj bi jih »mašinfirer«, to je vlakovodja, povabil, da se lahko do šole peljejo brezplačno . »Ne, to pa ne moremo, saj se nam že mudi,« mu je odgovoril nekdo od šolarjev. Konjičana so ljudje ob vsem skupaj poimenovali »kafe mlinček« . V premorih med bitkami so vojaki iz tulcev granat izdelovali medeninaste vaze, iz ostankov bomb vžigalnike ... Med avstro-ogrskimi vojaškimi predmeti Veliko predmetov je povezanih z zgodovino Slovenskih Konjic. Na skodelici je napis Gonobitz, kar je nemško ime Slovenskih Konjic. 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ob občinskem prazniku z županom Darkom Ratajcem »Želimo si, da bi bilo še naprej tako« Slovenske Konjice, ki imajo zanimivo okolico, so že dolgo mesto. To se je zgodilo 30. junija 1955. V spomin na ta dogodek praznujejo konjiški občani občinski praznik. In zakaj so Slovenske? To so sicer že od nekdaj, uradno pa so dobile ta pridevnik leta 1930, v času kraljevine Jugoslavije. Na ta način so jih lahko poštarji razlikovali od Konjica v Bosni, ki je bil seveda v isti državi. BRANEJERANKO Slovenske Konjice z okolico so že dolgo uspešen kraj, kjer je prijetno živeti. O letošnjem utripu celotne občine smo se pogovarjali z županom Darkom Ratajcem. Konjiška občina praznuje občinski praznik. V kakšnem splošnem položaju je trenutno? Po finančni plati je občina v dobrem stanju. Njena prihodnost je dorečena tudi po razvojni plati. Občina Slovenske Konjice je torej na dobri poti, da se bo razvijala tako, kot se je do zdaj. V občini veliko vlagate. Kaj je pri vas od lanskega praznika boljše? V tem obdobju je bilo veliko postorjenega, še posebej na področju javne infrastrukture. V Zbelovem smo končali projekte, vredne več kot milijon evrov. Gre za gradnjo čistilne naprave in sekundarne kanalizacije, novega mostu čez Dravinjo in za ureditev cest v naselju. V tem obdobju smo z državo zgradili novo krožišče v Slovenskih Konjicah in dogradili prizidek vrtca v Tepanju. Izpostaviti je mogoče tudi ure- ditev stare mestne tržnice in sprehajalne poti ob Dravinji. Trenutno se bliža odprtje novega olimpijskega bazena v Slovenskih Konjicah, pred koncem je tudi gradnja tridesetih stanovanj, ki jo je financiralo stanovanjsko podjetje. Prav tako smo veliko postorili na področju ohranjanja kulturne dediščine. Obnavljamo dvorec Trebnik, izvedli smo tudi nekatera obnovitvena dela v Žički kartuziji. Končali oziroma začeli smo prav tako več manjših projektov, vsi skupaj pa pomembno vplivajo na kakovost življenja naših občanov. Veliko dela je bilo opravljenega tudi v krajevnih skupnostih. Vse opravljeno je plod skupnega dela vseh, ki v tem okolju delujemo: torej tudi občinskega sveta, vodstev krajevnih skupnosti ter javnih zavodov in podjetij. Želimo si, da bi bilo še naprej tako. Koliko je letošnja epidemija ustavila vaše delo? V bistvu ni veliko vplivala. Dela smo na primeren način izvajali tudi med epidemijo. Nekatere projekte smo začeli izvajati pozneje, kar bo pov- Župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc zročilo krajši zamik. V tistem času smo začeli graditi prizidek zdravstvenega doma, kjer bo dodatnih devetsto kvadratnih metrov novih prostorov, namenjenih dejavno -sti, ki je za nas občane zelo pomembna. Začeta je bila tudi obnova športnih igrišč konjiškega parka, v okviru participativnega proračuna smo postavili troje otroških igral, v Zbelovem smo obnovili športno igrišče. Kakšni so občinski naložbeni načrti za prihodnje mesece, do konca tega leta? Računam, da bomo do konca leta uresničili vse tisto, kar Na novo kopališče V teh dneh končuje občina gradnjo novega letnega kopališča v Slovenskih Konjicah ter pričakuje njegovo uporabno dovoljenje. Gre za olimpijski bazen, ki je dolg 50 metrov ter širok 17 metrov. Za najmlajše kopalce bo na voljo tudi čofotalnik. Nov je tudi vhod letnega kopališča, kjer je postavljena blagajna. Na bazenu so med drugim prenovljeni strojnica ter garderobni in sanitarni prostori. Urejeno je tudi parkirišče kopališča. Ob tej priložnosti je bilo prav tako obnovljeno pročelje prostora Nogometnega društva Dra-vinja. Otvoritev je napovedana za 10. julij, ko bo možnost brezplačnega kopanja. Občina se boji omejitev, ki bi lahko nastale zaradi širjenja koronavirusa ter bi otežile ali onemogočile poletno osvežitev njenih občanov. BJ Najvišje priznanje podjetniku Konjičani so praznovali občinski praznik v torek, 30. junija. Prireditev je bila zaradi letošnjih posebnih razmer omejena na ožji krog udeležencev. Pripravljena je bila v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj. Najvišje letošnje priznanje Občine Slovenske Konjice, to je zlati grb, je prejel podjetnik Ivo Križnič. Gre za dolgoletnega uspešnega podjetnika, ki je odprl obrt leta 1987. Današnje uspešno družinsko podjetje Elpro Križnič ima 78 zaposlenih. Ukvarja se z elektro dejavnostjo ter ponuja na trgu elektro sestave. Prav tako se posveča kovinskopredelovalni dejavnosti. »Podjetje je uspešno, saj veliko vlaga v razvoj kadra, se odziva na potrebe trga in ves čas sledi napredku svoje panoge,« je zapisano v predlogu za priznanje. Podeljena sta bila tudi srebrni in bronasti grb ter nagrada občine. Srebrni konjiški grb je prejelo Območno društvo invalidov Dravinjske doline. Bronasti grb je prejela Katja Temnik. Območno invalidsko društvo je lani praznovalo 50-letnico delovanja ter ima več kot tisoč članov. Vključuje delovne invalide in še druge, ki nimajo takšnega statusa. Društvo si je med drugim uspešno prizadevalo, da bi postale Konjice občina po meri invalidov, kar se je zgodilo leta 2011. Katja Temnik, prejemnica bronastega grba, je nekdanja kapetanka državne košarkarske reprezentance, inovativna mlada kmetica leta 2019 ter prejemnica priznanja za najboljšega podjetnika v kmetijstvu. Z družinskimi člani je ustvarila zeliščni vrt Majnika. Letošnjo nagrado občine je prejela Godba na pihala Slovenske Konjice, ki ima korenine v letu 1928. Nastopa na številnih prireditvah v domači občini, po državi in v tujini. Prejela je različna priznanja, med drugim zlate plakete slovenskega tekmovanja godb. BJ smo v proračunu načrtovali, ter še kaj dodatnega. K temu je pripomogla višja povpreč-nina, ki so jo prejele občine, tako da smo z njo zadovoljni. Po drugi strani ugotavljamo, da bomo občutili zaradi epidemije posledice na prihod-kovni in tudi odhodkovni strani občinskega proračuna. Treba je povedati, da se socialna slika v občini slabša, več je nezaposlenih. Tistim, ki bodo potrebovali pomoč, bo treba pomagati. Med drugim pravkar začenjamo obnovo kulturnega doma v Ločah, opravili bomo tudi dela na cestah v Sojeku, Kamni Gori ter v Tattenbachovi ulici v Slovenskih Konjicah. Kako bo drugo leto, seveda ne vemo, vendar pričakujemo, da bo leto normalno. Projekte že pripravljamo in ko bo pravi čas, jih bomo z občinskim svetom preverili ter načrtovali prednostne naloge. Omenili ste že konjiški participativni proračun. Kakšno izkušnjo imate z njim? Zelo dobro. Med občani je bil dobro sprejet, saj smo prejeli skoraj osemdeset predlogov. Od teh jih bo v treh letih uresničenih devetindvajset. Participativni proračun je nekaj pozitivnega, zato priporočam, naj se ga poslužujejo tudi v drugih okoljih. V občini se lotevate reševanja stavb Žičke kartuzije, pomembnega kulturnega spomenika. Kako je trenutno z vašimi letošnjimi načrti prenove razpadajoče cerkve sv. Janeza Krstnika ter kako nasploh kaže kar-tuziji? Prejšnji teden sem podpisal pogodbo z izvajalcem ter nekaj dni prej pogodbo z ministrstvom za kulturo. Gre za pogodbo o financiranju ter zagotovitvi sredstev državnega proračuna v višini dveh milijonov evrov. Za letos je predvidenih osemsto tisoč evrov in naslednje leto 1,2 milijona. Po uvedbi v delo se bodo dela začela v Občina Slovenske Konjice /у/ГJNtfyA /^./Af/ v > or"! o j"i~ i \ \ *■"* \ / / j \ \ ■ У / \ i j t ч / ■ / najkrajšem času. Imenovan je bil tudi gradbeni odbor, ki ga vodi poslanec Bojan Podkrajšek. Sestavljajo ga predstavniki lokalnega okolja, celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter ministrstva za kulturo. Izredno sem vesel, da je prišlo do resnega reševanja problema, saj je obnova cerkve nujna. V prvem delu bosta opravljena gradbena sanacija ter utrditev temeljev in nosilnih sten. Pozneje sta predvidena pokritje cerkve in - v skladu s konservatorskim načrtom - njena obnova. Ko bo to končano, se bomo posvetili vsebinam v tej in tudi ostalih stavbah Žičke kartuzije. Sosednje Zreče, ki imajo bistveno več naravnih možnosti, so zelo izkoristile turistični razvoj. In kako je s turizmom v konjiški občini? Ta temelji na izletniškem turizmu. Znana je problematika hotela v Slovenskih Konjicah, ki je v zasebni lasti in je že dolgo zaprt. Z lastniki se pogovarjamo, vendar do premika še ni prišlo. Na splošno smo v Slovenskih Konjicah naklonjeni razvoju trajnostnega turizma. Kot okolje z naravnimi danostmi in lokalno pridelano hrano želimo vzpostavljati naš turizem predvsem v takšni obliki. Množičnega turizma si ne želimo, veseli pa bomo vsakogar, ki bo prišel v naše okolje ter spoznaval lepote konjiške občine. Za takšen razvoj namenjamo kar nekaj sredstev ter se povezujemo z Zrečami, Vitanjem in Oplo-tnico v skupno destinacijo Rogla-Pohorje. Prav tako smo se pridružili mariborski pobudi za sodelovanje v projektu Pohorja kot celovite turistične destinacije in ponudbe. Želimo si, da bi postal turizem pomembnejši del našega vsakdana. Foto: arhiv občine Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Darko Ratajc, župan Občine Slovenske Konjice PRILOGA 33 Spoštovane bralke in bralci lokalnih časopisov, v posebni turistični prilogi »GREMO TJA, KJER JE NAJLEPŠE, TJA, KJER SMO DOMA, NA POČITNICE K NAM, PO SLOVENIJI« smo se v štirih regijskih časopisih odločili, da vam ponudimo turistične vizitke naše dežele z namenom in željo, da ponovno spoznamo morebiti pozabljeno ali le spregledano zgodbo o naših vaseh, krajih, neokrnjeni naravi ... - o biserih Slovenije. S turističnimi ponudniki, ki gradijo svojo poslovno pot z ljubeznijo do svojega doma, tradicije in kulture življenja, bomo dokazali, kako lahko slovenski gost doživi oddih kot balzam za dušo in telo. Predstavljeni ponudniki vam v prilogi ponujajo oddih posebne vrste; tiste vse bolj pogrešane in potrebne trenutke, ki vam vračajo energijo in mir in ki vas napolnijo za nove izzive, ki vam dajejo občutek pozabljene svobode, počitka, lepot narave, kulturne dediščine in znamenitosti. Obstaja misel, ki pravi, da je bistvo življenja odkrivati lepoto ter da je vse drugo, kar počnemo, zgolj čakanje na nekaj, kar ne obstaja in česar ne poznamo. Zato je čakanja dovolj. Imamo turistične bone in imamo predstavljene ponudnike, ki si želijo vaš obisk in vam bodo razkrili tudi marsikaj neznanega, skritega. S turističnimi vizitkami vam bomo odkrili Dolenjsko, deželo cvička in dobre hrane, le za korak vstran se bomo čudili deželi običajev, pričakovanja pomladi in folklore, Beli krajini. Potepali se bomo po Gorenjski, deželi gora, jezer in slapov, odkrivali bomo Goriško, pokrajino, ki jo poznamo kot vinorodno deželo sonca in - če se nam bo zahotelo - bomo lenarili na Primorskem, v deželi morja, sonca in sprostitve. Pred poletno vročino se bomo umaknili na Notranjsko, kjer se v hladu odkrivajo najlepši kraški pojavi v Evropi. Veliko od nas premalo pozna Zasavje in Posavje, ki sta s svojimi gradovi in neodkritimi zgodbami pravi magnet za obiskovalce. Če pa ste tradicionalni popotniki, morate obiskati Koroško, ki premore vse od že naštetega: gozdove, gore, vode, kulturno in naravno dediščino, kmečke turizme, posebno kulinariko in pomembne zgodovinske mejnike. Na Štajerskem bomo spoznavali preteklo življenje v Karantaniji, okušali ogromno znamenitih jedi ter se opajali z najžlahtnejšimi vini. Na vzhodu dežele nas Pomurje ob svoji veličastni reki Muri vabi s preštevilnimi toplicami, prekmurskimi specialitetami ter iskrenimi domačini. In če vas ne prevzame nič od tega, pač pa si želite živahno nočno življenje, zabave, koncerte, športne prireditve in znamenitosti, vas vabimo v osrednjo Slovenijo. S kratkim odstavkom smo našteli zanimivosti destinacij; neponovljive zgodbe o njih pa boste doživljali in spisali, spoštovani bralci, vi sami, skupaj s ponudniki, ki vas že pričakujejo. Spoštovani, ko krenemo na pot, so lahko naši cilji in želje različni; težko se je poenotiti v tem, kje je najboljše, kje najlepše. A pustimo tovrstno dilemo. Pred seboj imamo zgolj željo predstaviti lepote, zgodbe in tisočletne znamenitosti krajev, kjer smo doma. Drago Slameršak Foto: Črtomir Goznik VESTNIK novi tednik 70 DOLENJSKI LIST štajerski 34 PRILOGA SAVINJSKA čez Alpe in doline Naj vas pot popelje na Ljubno ob Savinji zibelko splavarstva in ženskih smučarskih skokov. ticljubno@gmail.com | (03) 839 17 70 O** C -js »"""- «►-..O "ВГ ^ — i i.vur.vn JSSS™. Que *K5S ф H m* _ s» «Ц S Ufc S5SS ф -и ©sss* сшт> Ои- «s^jT ^minicitus ot-iaia/v тмЈмЛЛ NftJBOU ZftBflMNO POČITNIŠKO NlftRSTVO 29^ 0031 8.2020 159« mden HSSW»TY.S1 smivricitus кл&сАптtO- o^^ožjto- ЧГЛС&У^Ф PRENOVLJENO IN Z DODATNIMI VSEBINAMI 0D0GATEN0 KREATIVNO OTROŠKO MESTO, KI NUDI NEPOZABNO DRUŽINSKO DOŽIVETJE. OBIŠČITE NAS VSAK DAN V TEDNU, TUDI MED POLETNIMI POČITNICAMI. PODROBNOSTI NA MINICITY.SI. Vo^ia/ru/ to, hoA> ao о^&оЛ Z vlakom na potep. primerno za vsak žep TURIST vikend IZLETka Neomejena do 5-dnevna potovanja ob sobotah, nedeljah in praznikih na celotnem območju Slovenskih zeleznic za le 15 evrov. Ob koncih tedna se odpravite novim dogodivščinam naproti! Več informacij o ponudbi: Na spletni strani www.slo-zeleznice.si v Infocentrih Koper, Ljubljana, Celje in Maribor, na brezplačni telefonski številki: 080 81 11, po elektronski pošti potnik.info@slo-zeleznice.si Slovenske železnice GREMZVLHKOM3 O O Od) www.slo-zeleznice.si PRILOGA 35 36 PRILOGA Pustolovski park • BobKart • Drča • izposoja E-koles • ZlPline Restavracija • Hotel Do konca avgusta vas v Celju čaka pestro poletno dogajanje. Vabljeni na Poletje v Celju, knežjem mestu 2020. Športno rekrteativni center • Wakepark Šmartinsko jezero Na lokacijah po mestnem središču se bodo zvrstili koncerti, delavnice, predstave, performansi, kulinarični dogodki in mnogo drugega. Celjski gostinci in trgovci vas pričakujejo odprtih vrat. Ob poletnih koncertih posedite na gostinskih vrtovih ob hladni pijači in odlični hrani. Obiščite Stari grad Celje in si oglejte domovanje najbolj znane slovenske srednjeveške dinastije. Ob koncih tedna vas bodo pričakali vitezi, grajske dame in glumači v sklopu programa Žive zgodovine. Vsako sredo in četrtek ob 17. uri se lahko udeležite brezplačnih vodenj do Drevesne hiše ali po starem mestnem jedru. www. celje.si www.visitcelje.eu Visit Celje PRILOGA 37 Na razgledni stolp na Rudnici Odlična ideja za večdnevni oddih! Gostišče in prenočišča Bohorč gostišče z bazenom kolesarjenje in pohodništvo kulturne znamenitosti odlična kulinarika Rezervirajte si svoj oddih na 059 918 023 ali na bohorc.marjan@siol.net www.gostisce-bohorc.si • MOŽNOST VNOVČENJA TURISTIČNIH BONOV Tri enonadstropne hiše ali eno stolpnico visoko je razgledna ploščad. Štirideset metrov od tal je najvišja točka kovinske konstrukcije. Morda vas bo na kateri od 185 stopnic malo stisnilo v trebuhu, ampak razgled na vrhu je vreden vsakega koraka. Zeleni griči Kozjanskega in Obso-telja so kot na dlani. Gozdna pot na 622 metrov visok Silavec na Mali Rudnici je prijetna in ne preveč naporna. 38.580 kg konstrukcijskega jekla je sestavljenega tako, da bi lahko na stolp menda hkrati zlezlo tudi tristo ljudi. A za vsak primer in predvsem za spodobno doživetje jeklenega lepotca jih na vrh spustijo največ 60 hkrati. Na stolp na Rudnici, stolp zdravja in veselja, kot so ga poimenovali, vodijo različne, tudi tematsko obarvane poti. V občini Podčetrtek, ki je ena najbolj turističnih občin v Sloveniji, imajo po novem torej še en razlog za obisk več. Občina se že zdaj ponaša z uvrstitvijo med pet najboljših turističnih destinacij, letno pa to podkrepi s kar 400 tisoč nočitvami. Tudi zato je 210 tisoč evrov vreden stolp lahko zgradila izključno iz sredstev turistične takse. NT novi tednik ДМаишјјјјД radio celie Pridite na grad Khislstein in si oglejte stalno razstavo Prelepa Gorenjska in spoznajte življenje naših prednikov na tem čudovitem koncu Slovenije. Navdušita naj vas lamelna oklepa, ki sta dva izmed vsega skupaj sedmih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz 6. in 7. stoletja, odkritih na širnem območju med Kavkazom na vzhodu in Španijo na zahodu. J. Pridite v Kranj in raziščite grad Khislstein! CERKLJE NA GORENJSKEM - destinacija, ki vas bo očarala s svojim prvinskim naravnim in kulturnim bogastvom Med barvitimi polji, razgibanimi hribi pod pobočjem Krvavca vabi mnogokrat nagrajeno najlepše urejeno manjše mesto - Cerklje na Gorenjskem. Bogata kulturno-zgodovinska dediščina, označene kolesarske in pohodniške poti, pestra kulinarična ponudba ter blagodejno podnebje hribovskih vasic bodo prepričali, da se boste k nam vedno znova radi vračali. Informacije: tel.: 04 28 15 822, info@tourism-cerklje.si; www.visitcerklje.si Grad Khislstein Tomšičeva 44, 4000 Kranj info@gorenjski-muzej.si 04/201 39 50 Delovni čas: tor-ned 10.00-18.00 • prostor za piknik ob potoku • izvirska voda ob hiši • savna, pohodniške in kolesarske poti ter balvansko plezanje. • možnost ugodnejše prehrane pri naših partnerjih, dostava domačih dobrot v apartma Dodaten popust na smučarske počitnice v višini 50% od vrednosti koriščenjih bonov v letu 2020 v izbranih terminih 2021. ШТ Cen iz preteklih sezon ne bomo spreminjali! Za vas obnavljamo Apartmajsko hišo Rogla. IEVJIOFiKA UNIIA tvtonil ШД» I* ■ I G1044 41 »«JTOl I umlitvHhiriiitaii S kolesom po Sladki poti Zavit v meglico poletnega jutra se zbuja kraj Moravske Toplice. Ta jutranji čas vas vabi, da se s kolesom odpravite odkrivat lepote in skrivnosti dežele, ki obdaja Moravske Toplice. Na skupno okoli 250 km označenih kolesarskih poteh si izberite svojo pot - dolgo ali kratko, po ravnem ali gričevju, med drevesi ali njivami. Kolo z vsemi informacijami vas čaka v Bike centru Moravske Toplice. Ena od skrivnosti dežele pod neskončnim panonskim nebom je s čarobnimi aromami in omamnimi dobrotami, ki se topijo v ustih in razpršijo v tisoče magičnih okusov, 41 km dolga kolesarska Sladka pot, ki vodi do skritih sladkih kotičkov in odkriva skrivnosti prekmurskih dobrot. Sladko razvajanje se lahko začne že v Moravskih Toplicah, v Cafe Praline, kjer nastajajo čudovite tradicionalne sladice s sodobnim pridihom. Če ste pred odhodom za kaj lažjega, si na pot vzemite medeno-čokoladno liziko iz Hiše Tara. Skozi zgodovinski kraj Martjanci vas kolesarska Sladka pot popelje v Sebeborce. Tu se lahko odpočijete in posladkate v Gostilni Marič, preden se odpravite naprej do sadjarja Ludvika Novaka v Ivanovcih in se oskrbite s slastnim domačim sokom in jabolki. Naprej vas pot vodi do duhovnega stičišča v Kančevcih in v Ratkovce. Ratkovci so središče Sladke poti in njeno srce je Medičarstvo Jožice Celec, kjer se znanje in izkušnje več generacij prepletajo z inovativnostjo in se v medeno sladkem nepozabnem okusu medenjakov prelijejo po vaših brbončicah, da začutite vso medeno pestrost okusov Goričkega. Nekoliko nižje v Ratkovcih je tudi trgovinica z lokalnimi mlečnimi izdelki za sladokusce. Sladka pot pelje naprej proti Lončarovcem in Ivanjševcem. Prisluhnite šepetu gozda, vdihnite opojni vonj travnikov, opazujte valovanje žita v rahli sapici poletnega dne. Izvedite več o pokrajini, po kateri kolesarite, na Leseni učni poti v Lončarovcih. Če ste ljubitelj medu, se ustavite pri čebelarju Kolomanu Kozicu in poskusite pristni domači gorički med. Pot vas vodi skozi Berkovce in mimo Časarjevega mlina v Prosenjakovce. Tu se poti križajo. V Prosenjakovcih lahko zavijete s Sladke poti v hrib in naprej v sosednjo vas Selo, kjer si ogledate kulturni biser Pomurja, cerkev sv. Nikolaja, rotundo, ki naj bi jo zgradili vitezi templjarji, in se oglasite v TIC Selo. Nekoliko naprej po poti skozi Selo je evangeličanska cerkev in za njo odlična gostilna K rotundi Selo. Dovolite si, da vas razvajajo z okusi odlične prekmurske kulinarike. Iz Sela se lahko vrnete na Sladko pot ali pa nadaljujete proti vasi Fokovci in naprej v Moravske Toplice. Sladka pot vodi iz Prosenjakovcev v Pordašince, kjer vas pozdravi leseni zvonik, posebnost prekmurskega prostora. Odpravite se naprej, proti Motvarjevcem, katerih znamenitost je kalvinska cerkev. V Motvarjevcih zavijte proti vasi Bukovnica. Tukaj si, objeti z zelenjem Goričkega, spočijte na tamkajšnjem kolesarskem počivališču ob kapelici in zajemite spokojnost prostora. Naprej vas čaka kulturno bogata vas Bogojina, kjer ne morete mimo Plečnikove cerkve in kjer ne uidete dobrotam lokalnih ponudnikov in mamljivi kulinarični ponudbi Turistične kmetije Puhan. Iz Bogojine se odpravite v Tešanovce. Tu se ustavite na Posestvu Passero in okusite nepozabne čokolade in pralineje, v katerih se zlije čokolada z lokalnimi sestavinami v edinstven sladek okus prekmurske ravnice, ki ga zaokrožuje še domači sladoled. Za kratko sprostitev ob ribniku pa zavijte mimo Prekmurske vasi do Gostišča Oaza. Če se s Sladke poti vrnete v Moravske Toplice lačni in željni še več sladkega, zaključite svojo pot v restavraciji Perunika in okusite nepozabno tradicionalno prekmursko gibanico, kraljico prekmurskih sladic. Utrujeni od poti si spočijte v mirnih kotičkih Moravskih Toplic in se potopite v črno vodo toplih moravskih vrelcev. p.s. Za vse dodatne informacije v zvezi s turističnimi storitvami in najemom koles smo vam vse dni v letu na voljo v TIC Moravske Toplice. Kontaktirajte in obiščite nas! TIC Moravske Toplice Kranjčeva 3 9226 Moravske Toplice T: 02 538 15 20 E: info@moravske-toplce.com www.moravske-toplice.com 38 PRILOGA Turisti se bodo lahko v neokrnjeni naravi oddahnili od stresnega vsakdana, lahko pa si bodo ogledali tudi bližnje turistične točke. Foto Nataša Juhnov Razpršeni hotel Goričko Začutiti pristno goričko dušo Poudarek na trajnostnem, ne na množičnem turizmu - Rešiti problem depopulacije območja »Tisoče čarovnij se zamreži v Pomurju, v osojni deželi zlatolasih polja, na obeh straneh reke Mure, ki se lesketa čez ravnice, v vroči sredici zemlje, ki priveva na plan v termalno-zdravilnih vrelcih, v širom priznani zlati kapljici in nenazadnje v ljudeh, ki ne le z rokami, temveč s srcem popišejo ta severovzhodni kotiček slovenske dežele s prisrčno dobrodošlico in gostoljubnostjo«. (feri lainšček) *k *k *k <3° POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA REGIJSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Slovenska ulica 25 9000 Murska Sobota T: 02 534 88 22 M: 041 377 161 F: 02 534 88 24 E: info@pt-zveza.si www.pt-zveza.si Na Goričkem nastaja nova turistična zgodba, ki bo zaživela predvidoma v prihodnjem mesecu. To bo razpršeni hotel Goričko. Kot pove Lidija Šömen, direktorica Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota, kjer projekt pripravljajo, bo namenjen ljudem, ki ne marajo množičnega turizma, z nastanitvami na Goričkem pa lahko zadovoljijo potrebe gostov na optimalen način s celovito ponudbo. V Pomurju podoben primer že obstaja, to je razpršeni hotel Vinarium, katerega idejni vodja je Romeo Varga, ki sodeluje tudi pri omenjenem projektu. »Vinske kleti, ki so posejane po lendavskih gričih in so večji del leta neizkoriščene, so se z minimalnim vložkom in obnovitvenimi deli spremenile v zanimive nastanitvene objekte za etične turiste, ki iščejo pristen stik z lokalnim okoljem. Sedaj želimo ta primer dobre prakse preslikati na Goričko,« pove direktorica. Varga dodaja, da razpršeni hoteli rešujejo problem depopulacije odročnih območij, povečujejo prihodke iz turizma ter poganjajo investicije. To je po njegovem mnenju natančno to, kar Goričko potrebuje. Zavod za socialni razvoj Murska Sobota želi s projektom povezati lastnike, ki bi hiše želeli dajati v najem, dobrodošli pa so tudi tisti, ki hiše že oddajajo. »K sodelovanju vabimo lastnike hiš, fizične osebe, ki niso kakor koli za kar koli registrirani. Imeti morajo le legalno zgrajeno zgradbo in željo ukvarjati se s turizmom,« pove Šömnova, ki še pravi, da je njihova želja turiste privabiti v kraje zunaj turističnih središč. Želja pobudnikov pro- Ponudba: vsak dan dve topli malici, pice iz krušne peči, lignji, solate, otroški krožniki , Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 22.00 v petek in soboto od 9.00 do 23.00 TRIEMES, d. o. o. | Nemčavci 1 d | 9000 Murska Sobota T: 041 989 100; 02 515 16 30 | http://www.kratochwill-ms.si/ t » Da odkrijem vse tvoje odtenke zelene. m e aim MURSKA n0 E POMURJE SOBOTA expano.si y ' Vtce Роти^ЦЛ/ Dobrodošli v Biotermah Stran od mestnega vrveža, v stičišču vinogradov, kulinarike in prijaznih ljudi leži popoln kraj za pobeg pred stresnim vsakdanom. V osrčju Prlekije, na območju, ki je bilo leta 1976 zaradi naravnih lepot in danosti razglašeno za krajinski park, stojijo Bioterme Mala Nedelja. Do njih se iz središča Slovenije pripeljete po pomurski avtocesti (smer Murska Sobota), na kateri sledite izvozu Sveti Jurij ob Ščavnici, od tam do Bioterm pa je zgolj 10 kilometrov. Turistični kompleks Bioterme Mala Nedelja sestavljajo Hotel Bioterme****, Glamping Sončna dolina, termalni park in postajališče za avtodome. Bioterme so idealno izhodišče za individualne izlete, kolesarjenje in pohode po bližnji in daljni okolici, ki ponuja nešteto zanimivosti za vse generacije. Sobe hotela Bioterme**** so velike in zračne, skupni prostori prostrani, kar zagotavlja nemoteno bivanje in gibanje gostov na svežem zraku. Dodatno sprostitev ponuja gostom tudi hotelski bazen. Ob upoštevanju varovanja okolja je pridobil znak za okolje ,Eko marjetica' in laskav naziv Green accomodation. Glamping Sončna dolina vam ponuja popolno zasebnost in mir sredi neokrnjene narave. Vsaka nastanitvena enota je zase, ločena od drugih, z veliko teraso pred vhodom. Glamping naselje ima poseben vhod in svoje parkirišče. Poseben čar gostom Sončne doline ponujata biološki plavalni bazen ter ribnik -naravni biotop, poln vodnega življenja. Za bolj avanturistične je na razpolago tudi postajališče za avtodome z vso potrebno infrastrukturo, dostopno v vseh letnih časih. Za sprostitev in rekreacijo so našim gostom v termalnem parku na voljo večnamenski, plavalni, otroški, počivalni in masažni bazeni. V sklopu zunanjega kopališča so na voljo plavalni in otroški bazen, divja reka, masažni bazeni ter bazen za počivanje. Za željne avanturističnega oddiha je na voljo tudi nudistični kotiček. Na terasah za sončenje, zelenih travnatih površinah ter v prijetni senci dreves boste lahko uživali vsak trenutek vašega oddiha in nabrali pozitivno energijo za nadaljnje izzive vsakdanjika. Za dodatno obogatitev oddiha so na voljo tudi kopeli in masaže v wellness centru. Pri nas se čas ustavi. Dobrodošli! Cena prenočitve z zajtrkom 50 € na osebo na dan Minimalno bivanje 2 noči. В10ТЕВД1Е ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE www.bioterme.si Z minimalnim doplačilom 28 € za polpenzion bodo gostje pri nas z bonom lahko bivali 4 dni! BIOTERME MALA NEDELJA, Moravci v Slovenskih goricah 34 b, 9243 Mala Nedelja, Tel: 02 565 2000 ali 02 565 2001 E-mail: hotel@bioterme.si in booking@bioterme.si PRILOGA 39 jekta je, da bi razpršeni hotel Goričko goste začel sprejemati v avgustu. Sprva nameravajo skleniti pogodbe o sodelovanju z 10-15 lastniki nepremičnin ter jih tržiti po vseh možnih kanalih, hkrati pa bodo širili ponudbo z novimi možnostmi nastanitve. Stik z naravo Lastniki, ki bodo vključeni oziroma o tem razmišljajo, bodo hišo in okolico uredili sami, prenočitveni objekti pa bodo ocenjeni z zvezdicami glede na urejenost, kar bo tudi osnova za cenik. »Težimo k temu, da bodo vključene hiše, ki so zgrajene v tradicionalnih proporcih ali na kakršen koli način odsevajo avtohtonost tega območja. Prav tako bi si želeli, da so hiške na neki način posebne, ampak za to so poskrbeli že lastniki, ki so v vsako od njih vgradili svojo dušo,« pravi Varga. Sogovornica še pripomni, da se morajo lastniki hiš sami odločiti, ali želijo, da jim nepremičnina, ki je ne potrebujejo, prinese neko dodano vrednost ali ne. »Turisti pa vedno bolj iščejo skrite kotičke za popoln odklop od vsakodnevnega stresa in vrveža, iščejo tisto, kar smo nekoč imeli, a neustavljivo izgubljamo. To je stik z naravo in samim seboj,« meni Šomnova in dodaja, da naša pokrajina ponuja raj tako za mlade kot starostnike, tako za gurmane in ljubitelje Pobudniki razpršenega hotela Goričko težijo k temu, da bodo vključene hiše odsevale avtohtonost tega dela pomurske regije. Foto Nataša Juhnov dobre kapljice kot askete. »Pri razpršenih hotelih se je pokazalo, da gre za drug tip turistov, kot smo jih vajeni pri termalnem turizmu. To so turisti, ki so mobilni, želijo raziskati okolico in tudi privoščijo si bistveno več,« glede na izkušnje pove Varga. Meni še, da ti gostje radi kupujejo lokalne izdelke, še posebej pa cenijo prehrano domače, ekološke oziroma biodinamične pri- delave. Zato je to po njegovih besedah priložnost za vse, ne le za ponudnike nastanitev. Na podlagi drugih razpršenih hotelov še pojasni, da okrog polovica turistov prihaja iz Slovenije, polovica pa iz drugih držav. Prednost tovrstnega turizma je nedvomno stik z neokrnjeno naravo, ki jo Goričko ponuja. Direktorica Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota pravi: »Go- ričko je košček sveta, kjer diham na polna pljuča, se sprostim in čutim pripadnost. Vsi, ki imajo radi naravo in si želijo tovrstnega oddiha, jim privoščim, da to doživijo.« So pa pri razvoju ideje misli usmerili tudi v ekonomski vidik. Vključitev nepremičnine, ki je večji del leta ne uporabljaš, v sistem razpršenega hotela z minimalnim vložkom začne kriti režijske stroške in prinašati de- nar, poudarja Lidija Šomen za deprivilegirano območje, kjer ni veliko delovnih mest, mladi od tod bežijo, povprečna starost prebivalstva pa narašča. Lastniki objektov se sami odločijo, ali bodo nepremičnino na razpolago turistom dajali le med glavno turistično sezono ali tudi v drugih delih leta. Sogovornika še pojasnita, da si želijo skleniti sodelovanje z okoliškimi termami, restavracijami in drugimi ponudniki in temu bodo v prihodnje posvetili dodatno pozornost. V en glas pa poudarita, da ta zgodba nastaja zaradi razvoja trajnostnega turizma na tem idiličnem koščku sveta. Recepcija za razpršeni hotel Goričko bo Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, prav tako pa tudi vezni člen med gosti in ponudniki. Znano je, da je koronavirus pustil večje posledice na področju turizma. Tega se zaveda tudi Šomnova in pove, da se tako sproščeno in brezskrbno, kot smo se družili do sedaj, verjetno še dolgo ne bomo. »Najbolj dragoceno pa bo, če se bo vsak posameznik skušal ponovno povezati z naravo,« poudari in doda, da so naši predniki z naravo znali sobivati in uporabljati njene darove. Znanje od njih ter danosti naravne in kulturne dediščine pa so znali izkoristiti tudi lokalni ponudniki, ki so že ustvarili zanimivo in pestro ponudbo, ta pa pritegne še tako zahtevne turiste in kupce izdelkov. INES BALER ,1/1 k r . л L j* * i DOŽIVITE VULKAN NA GORIČKEM it AVULKANIJA II doživljajski park Pridite v Doživljajski park Vulkanija in se s krtkom Olijem podajte na nepozabno doživetje v središče goričkega vulkana! Na kraterju nekdanjega vulkana vas čaka zanimivo in doživeto potovanje v vulkansko podzemlje, kjer boste skozi interaktivne vsebine in 3D filme s posebnimi efekti spoznali moč vulkanov, nastanek vesolja in življenja na Zemlji, igrali vulkanske igrice, se sprehodili skozi lavino cev, otipali prave geode, se z dvigalom spustili v globino 6000 metrov in se s pomočjo Olijevega podzemnega 3D vlaka prav adrenalinsko vrnili nazaj na površje. Zanimivo je tudi v geološkem muzeju, v kamnolomu bazaltnega tufa pa lahko najdete kristale olivina. Odpiralni čas: april - oktober: torek - nedelja: 10.00 -18.00 november - december: torek - nedelja: 10.00 -16.00 ob ponedeljkih zaprto. ZABAVNE POCITNICE PRI OLIJU Na oddih in po navdih Beltinci, kraj združitve prekmurskega ljudstva z matičnim narodom, so z okoliškimi vasmi prav poseben zaklad sredi mehke panonske pokrajine, ki ji reka Mura že stoletja daje prav poseben pečat. Tukaj se tradicija na vsakem koraku prepleta s sodobnostjo, obiskovalcem pa se ponujajo številne možnosti odkrivanja naravne in kulturne dediščine, ki jo domačini živimo in z njo dihamo. OTOK LJUBEZNI v Ižakovcih % nova doživetja v vulkanskem podzemlju, padajoča lava fotografiranje z Olijem, vožnje s turističnim vlakom, novi filmi in raziskovanje v kamnolomu. Doživljajski park Vulkanija ZUKD Grad, Grad 174, 9264 Grad I FEEL SLOVENIA RADGONSKE GORICE ZDAJ JE CAS. Ustvarjamo najlepše trenutke. fHoja^lei/enijA^ 40 PRILOGA Turizem v zidanicah - daleč od gneče, hrupa in onesnaženega zraka Turizem v zidanicah je unikaten, avtentičen in atraktiven turistični produkt s pristno ponudbo slovenskega podeželja. Naše nastanitve so primerne za vse, ki iščete in ljubite mir, neokrnjeno naravo, intimnost, tradicionalno slovensko kulinariko, lokalne in butične produkte ter aktivne počitnice. Za Slovenijo je značilno veliko število majhnih vinogradov (300 - 600 trt). Vsak vinogradnik prideluje svoje vino. Običajno ne samo eno, ampak vsaj dve do tri različne sorte. Vsak vinograd pa ima tudi svojo zidanico. Zidanice so manjši objekti, postavljeni v vinogradih sredi vinskih goric, v mirnem naravnem okolju s prekrasnim razgledom. Za več informacij lahko obiščete tudi našo prenovljeno spletno stran: https://zidanice.si/si/ DožiUtte počitnice nQ -taoistični fe^eiiji Jiršovci 24,2253 Destrnik V (0)41 936 774, (0)40 745 089 Ш lnfo@lovrec.com Pristna domača hrana, kakovostno vino, apartmaji, zaključene družbe, bogata narava in kulturna dediščina in še več... APARTMAJI - SOBE RAVBAR Smrečnikova ulica 15 in 17, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel: 00386 7 3730680 GSM: 00386 41 738309 www.ravbar.net Apartmaji in Wellness Ščavničar Nunska Graba 11, 9240 Ljutomer 031 689 066 info@apartmaji-scavnicar.com Gostišče TAVERNA Jeruzalem—Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci Kontakti za rezervacije: Tel:+386 (0) 2 7194 128 Mobile: +386 (0) 41 920 500 E-naslov: info@kupljen.com GOSTILNA PRQSNIK S PRENOČIŠČI JEDI PO NAROČILU ♦ KOSILA ♦ MALICE JEDI ZA VEGETARIJANCE Hardek 34/e, Ormož e-mail: janez.prosnik@gmail.com www.gostilna-prosniksi Tel.: 02/74018 21, 02/740 01 58 Delovni čas: delavniki 7.00 - 22.00, petek, sobota 7.00 - 23.00 ^^Nirodno ^Fgbovne ^ lasbe Ptuj 2020 RADIOPTUJ Štajerski Ob prazniku občine z županom Matijo Čakšem »Ko jem bilo težko, smo stopili skupaj« Če kdo v državi še ni slišal za občino Šmarje pri Jelšah, je zanjo zagotovo izvedel med epidemijo koronavirusa. Občani so se ve tem težkem obdobju še bolj po -vezali, iz slabega se je rodilo marsikaj dobrega - med drugim je na družbenih omgežjih oživel simpatičen šmarski argo. Tako lahko v času občinskega praznika na prakatih ob gravni ceati, ki vodi v središče kraja, preberemo: »Fsi za jeniga, Šmarje za fse!« Kljub vsem preizkušnjam se peaznevanju ne nameravajo odpovedati. Slavnostno sejo nadrtujejo za začetek septembra. TINA STRMČNIK Zupan Matija Čakš, dr. vet. med., spec, bujatrike, je zaSovoljen, da so re občani ob izbruhu epidemije koronavirusa zavedali, da se moraj o obnašati koz člani odgovorne družbe. »>M--zlim, da smo gsi videli, da lahko kakršnekoli zahtevne raamere, ki se pojavijo, vremagamo z odgoaornim spenan.etm Smarčani smo stopih skupaj, lj udje so delali za skupao dobro. Tisti, ki nisa bili o^oženi, ao ob pravem času priskočih na pomeč tistim, ki so büi bolj ogrršani.« Pohvalil je mlajše gčneracije, ki ro skrbele za stčrej še, jim nosile hrano in poskrbele za določene opravke. Hvaležen je tudi, da so občani v tem nenavadnem obdobju sledili navodilom in tako v kratkem času obvladali izredne razmere. Se morda v občinikako pripravljate za primer, če bi v državh sledU drugi val ep idemije? V preraoinu smo preOni-leli slanpr, da bo štab civilne za-saite kupil zsščitno opremo, kš je traauino zelio po-eni. Če ivi ejpidemija ssiieat izCrnhmla, s;e .orno moraii takral oeilzkvga.-te kot bo najbolj ustrezno, seenarije je težks predvideti. Civilno zaščiša že ima svoj naort sasnasja z izrednih oazmecah. Na;jjro^j pomembno re mi zdis da se na morebitno ponovitzv ■^ež^ći'^ dotzro pripravno v domu upokojencev in osnovni šoli. Občinska upsara in riaüne osščita boslr ome1-nj enima ustanovama seveda vuOüi oso podporo, Kako daleč ste s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za oskrbovana stanovanja? Je stanovanjski sklad že odločil o soinvestitorstvu za to naložbo? Zdaj izvajalec del že prestavlja strugo potoka pri Lor- Dragi Smarčani, najprej se vsem zahvaljujem za vaše odgovorno obnašanje in ravnanje v času epidemije. Zahvaljujem se vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali in nas spodbujali. Občina ni naša stavba in niso le naše ceste, ki vodijo iz ene krajevne skupnosti do druge, temveč ste občina ljudje, ki s svojo srčnostjo oblikujete identiteto naših krajev. Zato vam vsem ob občinskem prazniku voščim: »Vse najboljše, drago Šmarje.« Župan Matija Čakš s sodelavci občinske uprave geajevi damačiji. Nato bomo lahka zamenj ali zemljišaa. Območje, kjer je zdaj potok, bo psstalo občinsko. Zemlji-šče,kjer bo po novem potok, bo postalo last Direkcije RIS za vode. Ko bodo lastništva zemljišč ursjena, bomo lahko vložili vlogo za pridobitev graSbenega dovsljenja za ockrbovana stanovanja. V stanovanjskem gkladu, ki smo ga nedaeno oboskalo so nam povcdeli, da je denarja zai sofinanciranje tovratnih stanovanj zvenkrat še do-nolj . Vlogo smo že oddaSi in verjamem, da bomo pri pridpbivanju sofinanciranja uspešni. Prvi del projekla je vreden približno 2,4 milijona svrov> sklad bi nam lahko se-financiral polov-co omenjene vredno -te. Precej d ela imate tudi z načrtovpnjem in obnovami na področju šolstva. V osnovni šoli gradimo poiziZdd, v katerem bodo nova obornica, tri učilhi-ne in skladišče za Ouhinjo. Naložba ja prezejšnja, saj je rsnedna peibližno 1,2 milijona eosov. Letos bosta Pončana prva dva dela peo-jehta. Grad njo prizidea je občinska vprava prijavrla na razzis eolskega mrni-strsiva. Razpis je trenutno ustavljen. Če bcmo juri prijavi vendnrle uspešni, bomo kupili novo strojno opremo na skladišče kuicinje. Če za nakup oprem e ne bomo pcidobili dršavnega denarja, bomo naložbo, nredns 200 ksseakov, prihranili za pri-liodnje leio. V" podružnični ivoli Zibika grzdimo novo lelzvadnico, parkieišša m lScc'üio^no cestv. ZZOsi podeu-;јј:п:1с,п(Г šol o v Krisian Vrhu cmo naročih izdelavo ocene enerrg^/s^e Iš^s^:n^c^seitc>.^1ti. Omenjena šola je še odina, ni jo moram p energetiko ab-noviti. Glede tega tehtamo različne možnosti. Morda bomo denar za obnovo v celoti namenili v proračunu, morda bomo sofinanciranje skušali pridobiti na razpisu Eko sklada ali bomo z obnovo še počakali. Pripravili smo namreč tudi že idejno zasnovo za gradnjo nove telovadnice ob tej podružnici. Ena od možnosti je, da bi hkrati gradili telovadnico in energetsko obnovili šolo. Občinski praznik je vedno tudi priložnost za pregled najpomembnejših preteklih in sedanjih naložb. Kaj bi še izpostavili? Glede na to, da občino kot župan vodim šele leto, težko ocenjujem, ali je to obdobje uspešno ali ne. Projekte, ki so bili na področju obnove cest, sanacije plazov in gradnje kanalizacijskih omrežij Zspao (Mine Šmarje pri Jelšali IVIatija Čakš (Fs/o: SHERZA) zastavljeni že prej, smo do-konaali. S ao delavci se trudimo, da bi urocnič.i tudi vse estale naCTtovane cilje. Vesel sem1 da smo pridobili dva jržavn a projekta. G re ea paejalaetitkv coste na Oečico in gradnjo novega pločnika ter za preplastitev križišča pri trgovini Kašča in odseka Šmarje-Belo. Z Direkcijo zS za infrastrukturo nadaljujemo ukinjanjo nezavarovanih železniš kih prehodov. Nekaj težav je pri načrtovanju ceste od podjetja Vital do Stranja. Na območja kjer bi radi zgeadili dovozno cesto, namenjeno vzdrževanju železniških tirov in dostopu lastnikov do kmetijskih zemljišče, je namreč mokrišče. Zato načrte še usklajujejo z naravovarstveniki. Verjamem, da bomo dosegli kompromis. V občini ste se rešili bremena propadajočega Šmar-skega hrama in pridobili lepe prostore. Pri prodaji dvorca Jelšingrad se po drugi strani še vedno zapleta. Tam se zapleta na vseh koncih in krajih. Občina bi rada prodala zemljiš ča ob dvorcu, vendar nas Golf klub Jelšingrad zaradi vlaganj v okolico toži za več kot milijon evrov. Čeprav ne dvomim, da bo sodišče razsodilo v prid občine, se bodo sodni postopki najbrž vlekli vsaj še deset let. Dvorec je želel kupiti podjetnik Franc Jager. Ne verjamem, da bo prodaja Jelšingrada kdaj še tako blizu, kot je bila zdaj. Jager je bil resen kupec, za odkup je ponujal lepo vsoto denarja, imel je načrte, kako bi stavbo obnovil in kako bi v javno-zasebnem partnerstvu sodeloval z občino. S prodajo so se strinjali solastniki, ki živijo v tujini, ter dva od solastnikov iz naše občine. Prodaji ni bil naklonjen le en solastnik dvorca. Mislim, da ni prav, da bi zaradi zahtev posameznika moral trpeti izgled celega kraja. ke bi to stavbo nekdo ebnovil, И nekaj od tega imelo vseh deset tisoč zdije novi naše občin e m še ker izven nje. Stare zamore bi bilo treba piooabiti saj mi-lijvšni ne padajo kar zneba. Obrinska uprava see bo š e naprej trudila najtičloveka, ki bi bil pripravljen vložiti v to zgradbo, ker pa občina ni lastnica, kaj ve č kot posrednica ne more biti. Skrbi mee da za to ashitekturno dediščino čez kakšno desedletje ne bo več druge rešitve kot rušo-nje, saj Jelšingrad iz dnova v dan propada. Starih stavb je po občini še veliko. Da lastnikom ne bi bile v breme, se je občina odločila za razpis, ki bo omogočal sofinanciranje obnov. V občini imamo približno 260 stavb, ki so vpisane v register kulturne dediščine. Njihovo vzdrževanje je drago. Letos smo za sofinanciranje njihove obnove na razpisu predvideli 20 tisoč evrov. Če bo zanimanje veliko, bomo vsoto prihodnja leta povečali. Denar je namenjen obnovi starih stavb, tudi cerkva in kozolcev. Tako želimo prispevati k večji urejenosti naše občine. Poskrbsti ceoite tudi za še lepšo podobo praponnavne šmarska vedute a Kalvaeijv. ki vodi do cerkve sv. Reka. S Knjionieg in kuliurnim domom Šmarjo ne1 Jelšah cmo re prijavili na arropski razjr pod kkriljvm 1 okalne akcijske skurine. V sklopu projekta bi radi osvetlili Kal-varijo in obnovili jazt, ki vodi do nji,. Pri kulturnem domu biradi uredili še čitalnico pod krošnjami. V času. ko ob°ina praznuje, lahko na plakatih preberem o simpačične napise v šmarskem argoju. Lepo jee da tudi občinska uprava prepoznava pobudo, ki sojo dali mladi. Šmarski argo je na družbenih omrežjih zaživel med epidemijo koronavirusa. Všeč mi je, da so mladi postali ponosni na lokalno govorico. Ko sem sam obiskoval osnovno in srednjo šolo, se je naša generacija domačega narečja morda malce sramovala. To ni prav, saj so se tako pogovarjali naši očetje in dedje. Mnoge pokrajine, kot je na primer Prekmurje, ponosno skrbijo za svoje narečje. Menim, da moramo biti tudi Šmarčani ponosni, da smo Šmarčani. Kdo so občinski nagrajenci? Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanje bo letos izjemoma v petek, 4. septembra, ko bo župan Matija Čakš podelil občinska priznanja. Priznanje Občine Šmarje pri Jelšah bo prejela družina Čokl iz Pristave pri Mestinju - znana tudi po domačem imenu Drčevi. Družina bo nagrajena za soustvarjanje družbenega utripa in vzorno sodelovanje z društvi v kraju. Denarno nagrado bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah, ki letos praznuje 140 let delovanja. Posebno priznanje občine bodo na predlog župana prejeli občinski štab civilne zaščite, tamkajšnji dom upokojencev in zdravstveni dom za hrabrost, požrtvovalnost in človekoljubnost v času epidemije koronavirusa. TS 42 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ko so ljudje bolni, naj skodelico zeliščnega čaja popijejo s hvaležnostjo in z dobro energijo, svetuje Špela Pogelšek. Odcedna prst, ki je bila za različne kulture neprimerna, se je izkazala kot odličen prostor za pridelavo zelišč. Če si topel napitek pripravimo z občutkom hvaležnosti, bodo zdravilna zelišča po njenih besedah imela večjo moč. Približno 50 različnih vrst uspeva brez pomoči namakalnih sistemov. Špela Pogelšek - od mestnega dekleta do poznavalke zelišč Gorska roža sredi šmarskih strmin Kmetija Gorska roža nas pozdravi na sončnem pobočju pod najvišjim vrhom v občini Šmarje pri Jelšah. Strma tla, ki bi jih težko namenili katerikoli poljščini, so se izkazala kot odličen prostor za nasad zdravilnih zelišč. Zemljo ob pomoči moža Borisa tam ročno obdeluje Špela Pogelšek, ki jo pri delu vodi spoštljiv odnos do narave. Z zdravilno močjo zelišč je želela najprej okrepiti svoje zdravje. Povsem naključno je ob tem odkrila tudi priložnost za lastno podjetniško pot. TINA STRMCNIK Špela Pogelšek je magistrica inženirka logistike. V svojem poklicu ni našla dela, vendar je v času iskanja službe našla pot do sebe. Ker ima težave s krčnimi žilami, je razmišljala, kako bi si lahko zdravje izboljšala na naraven način. Izvedela je za zdravilno moč ajde, saj njeni cvetovi, stebla in listi krepijo kapilare, uravnavajo krvni tlak in pospešujejo pretok krvi. Omenjena rastlina je prostor našla na domači njivi, saj sta Špela in njen mož Boris ravno v tistem obdobju širila obdelovalne površine, da bi bila bolj samooskrbna. Sčasoma sta ugotovila, da bi lahko zdravilne rastline ponudila tudi drugim, ne le prijateljem in članom družine. Špelo je raziskovanje skrivnosti zelišč posrkalo vase. Ko je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarko, so se ji odprle številne podjetniške ideje. Vrata, ki vodijo do zdravja Mož ji je z ljubeznijo uredil prostor za predelavo zelišč. V njem je sušilnica, kjer lahko v nekaj urah posuši določene zdravilne rastline, na primer ajdo, oves, bezeg. Takšno sušenje, kjer temperatura ne preseže 40 stopinj Celzija, je potrebno za to, da se na rastlinah ne pojavi morebitna plesen. Veliko zelišč suši na- ravno, in sicer na kozolcu, kjer pri tem pomaga prepih. Kako ve, da so zelišča dovolj suha? Pojasnila je, da se takrat kar lomijo pod prsti. Za vrati z napisom Zakladnica zdravja se skriva letošnja bera zelišč. Čeprav je polovica letošnje pridelovalne sezone že mimo, je bilo zaradi nestanovitnega vremena nekatere rastline težko pridobiti. Kljub temu barvna paleta in zanimiv vonj pričata o bogastvu, ki ga daje narava. V oči nam padejo posušeni cvetovi vrtnic. Špela jih opiše kot pomirjujoče zelišče, ki pomaga pri ženskih tegobah. Najpogosteje jih pripravi v čajnih mešanicah, iz njih izdeluje sirup ali potpuri. Za te namene so primerne vse vrste vrtnic. Pomembno je, da so čim bolj rdeče, saj vsebujejo več koristnih sestavin, je namignila. Med zelišči, ki jih je letos nabrala precej več kot lani, so bezeg, pljučnik in grenkulji-ca. Težje je bilo s pridobivanjem kopriv, ki so jih zaradi padavin napadale bolezni in uši. Meta je slabše rodila, ker ni bilo prave zime s snegom. »Meta je rastlina, ki se plazi »Nasad ni velik, saj želim ohranjati kakovost. To s sabo prinese veliko ročnega dela. Če kamilice na primer gojiš na velikih površinah, za obdelavo potrebuješ težke stroje. Ne vem, koliko zdravilnih učinkovin je v rastlini, pridelani na takšen način. Zagotovo izgubiš stik z zeliščem,« pravi sogovornica. po zemlji in poganja korenine. Ker je bilo pozimi malo padavin, jo je to zavrlo v rasti, zdaj se počasi obnavlja,« je pojasnila Špela, ki je steklene kozarce napolnila tudi s posušeno pravo sivko. Za razliko od lavandina, ki ga pogosto sadimo v naših vrtovih, je sivka primerna za uživanje. Prava sivka pomirja, pomaga pri nespečnosti, depresiji, glavobolu, prehladnih obolenjih in med drugim ureja krvni tlak, je pojasnila sogovornica. V svoji delavnici izdeluje tudi mazila. Vanje med drugim zameša izvlečke goji jagod in smilja. Slednji je po njenih besedah znan kot eliksir mladosti, saj pomaga pri nastajanju kolagena pod kožo, goji jagode pa so znane kot vir antioksidantov. Vse to mlada zeliščarica ujame v olivno olje, ki mu nato doda še čebelji vosek. Mazilo iz poljskega maka, s katerim se namažemo po čakrah, povečuje življenjsko energijo, je dejala. Spet drugo mazilo je na primer namenjeno tistim, ki se ukvarjajo z intenzivnimi treningi, saj pomaga pri težavah z mišicami, s sklepi ter pri celjenju odrgnin in ran. Špela ne skrbi le za svoj vrtiček, ampak rada sodeluje tudi z drugimi. Kot pravi, bi ji sami zmanjkalo časa za vse. Tako na primer na svoji kmetiji gostom ponuja nekatere izdelke, ki nastajajo izpod rok drugih mladih ustvarjalnih ljudi. Na svoje poličke uvršča naravne sveče, tinkture in mila. Čaji in mazila z Nunske gore potujejo na druga prodajna mesta po državi. Tenkočuten odnos do rastlin Vsa zelišča, ki jih Špela Pogelšek pridela doma ali nabere v bližnji okolici, ponuja le leto dni. Če so čaji in čajne mešanice prestari, nimajo več moči, je pojasnila. »Če mi zelišča zmanjka prej kot v letu, se opravičim in ljudje to razumejo ter počakajo na naslednjo sezono. Če bi prodajala stare čaje, ki nimajo več svojega namena, bi si naredila medvedjo uslugo.« Ljudje povprašujejo po posameznih zeliščih, a tudi po čajnih mešanicah. Medtem ko je poleti čas za nabiranje darov narave in ko je povpraševanje predvsem po zeliščnih sirupih za osvežitev, se Šmarčanka z mešanjem čajev Špela ob starem mlinu, ki ga njen mož Boris počasi obnavlja. Ohranil je le kamne in podnožje, ostale dele je izdelal na novo. Na njuni kmetiji so tudi stroji za čiščenje in dodatno sušenje žita. NA PRAZNIČNEM OBISKU 43 Da je takšen steklen kozarec poln posušenih vrtnic, mora mlada zeliščarica nabrati dve ogromni košari cvetov omenjene rože. Špela Pogelšek prideluje zelišča in iz njih izdeluje različne izdelke. Pripravlja vodene oglede kmetije in vodi zeli-ščarske delavnice. Njena desna roka je mož Boris, ki se ukvarja s kmetijsko mehanizacijo. Pri svojih dejavnostih se dopolnjujeta. »Vse leto imava oba dovolj dela,« je pojasnila. »Lahko rečem, da sem bila bolj mestni otrok. Otroštvo sem preživela v Šentjurju in Celju. Na Pečico v šmarski občini, kjer je domačija mojega očeta, smo redno prihajali ob koncih tedna. Danes pri delu z rastlinami uživam,« je povedala sogovornica. začne ukvarjati septembra. Takrat odpre knjigo s svojimi recepti, nastavi tehtnico in svoj delovni kotiček spremeni v majhen laboratorij. Učinek zelišč po njenih besedah ni odvisen le od letine in narave, saj je pomemben tudi odnos, ki ga ima do rastlin vsak zeliščar. Če ni najboljše volje, se Špela raje ne približuje pisanemu nasadu na pobočju Sladke Gore. Kot pravi, se tisti dan raje loti drugih opravil, da sprosti negativno energijo. Nabiranja se ponovno loti, ko je dobre volje. »Rastlin ne obiram na silo. Prav tako me ne vodi želja, da bi nabrala čim več in da bi bila sita v sušilnici polna. Prav se mi zdi, da do njih pristopim z nekim občutkom. Obiram le lepe dele, nikoli ne poberem celega rastišča, ampak vsaj tretjino pustim nedotaknjeno. Tako se rastline obnovijo in nadaljujejo svoj življenjski cikel - da pridejo do semena in se razmnožujejo.« Ker vsi ljudje do narave niso tako pozorni, nekatera zelišča izginjajo. Rastline, kot so arnika ali tavžentroža, so tako že med zaščitenimi vrstami. Kot opaža Špela Po-gelšek, je na travnikih vedno manj tudi šentjanževke. K izginjanju zdravilnih rastlin po njenih opažanjih prispevajo tudi kmetje, ki prehitro kosijo travnike. Ime kmetije poiskala v glasbi Kako se je domislila, da bi za ime kmetije uporabila besedno zvezo iz znane pesmi Andreja Šifrerja? Bilo je naključje, se spominja. Kmetija se nahaja na Pečici, ki je le nekaj metrov nižje od Nunske gore. Kraj meji na Sladko Goro, Zbelovsko Goro in Dolgo Goro. Zato sta z možem v ime želela vključiti besedico gora, vendar jima kakšna posrečena kombinacija ni prišla na pamet. Kmalu sta obupala tudi nad tem, da bi kmetijo poimenovala po določenem zelišču. Ko sta iskanje dala nekoliko na stran, sta pri delu v moževi delavnici po radiu zaslišala Šifrerjevo pesem Gorska roža. »Boljšega imena bi se težko domislila,« se nasmehne Špela. Zelišča in ostale izdelke največkrat prodaja doma. Ko jo ljudje pokličejo in povejo, kaj želijo, zanje pripravi želeno. Za obiskovalce med drugim pripravlja voden ogled zeliščnega vrta. Ogled, ki traja poldrugo uro, se včasih precej zavleče, saj lahko ljudje izvedo veliko o vsaki zdravilni rastlini. Takrat obiskovalcem med drugim predstavi, da pridelava zelišč ni posebna znanost in da lahko marsikatero rastlino vzgojijo sami doma. Čaje ponuja še na določenih prodajnih mestih v Žalcu, Poljčanah in Podčetrtku. Moko meljejo v starem mlinu Mlada družina se ukvarja tudi s pridelavo žit. S pripravo kmetijskih površin in z izbiranjem pravega časa za setev in žetev se ukvarja Špelin mož Boris, ki se sicer ukvarja s kmetijsko mehanizacijo. Žita trenutno meljeta v Brinečevem kmečkem mlinu in pridelujeta pirino, ječmenovo, ajdovo ter soržično moko. Soržica je moka, ki nastane, ko na isti njivi hkrati gojimo pšenico in rž. »Če rž in pšenico vzgajamo posebej, sta obe občutljivi za različne bolezni, zato v takšnih primerih kmetje uporabljajo pesticide. Na rži na primer nastane škrlatnordeča glavnica. Gre za posebne rožičke, zaradi katerih je moka zelo oporečna. Če uživamo takšno moko, lahko imamo prebavne težave, lahko tudi halucinira-mo. Če pšenico in rž posejemo skupaj, varujeta druga drugo, kar so s pridom izkoriščali že v starih časih.« Špela in Boris želita moko v prihodnje mleti na svoji kmetiji. Pred časom sta kupila približno 200 let star mlin na kamne, ki ga Boris obnavlja. Mletje bosta kot storitev ponujala tudi ostalim manjšim kmetom. Foto: SHERPA GRADNJEd.oo Kit-ak d.o.o. Kidričeva ulica 28,3250 Rogaška Slatina T: 03 62 00 866 E: info@kitak-gradnje.sl www.kitak-gradnje.si лол tačka veterina & trgovina Veterinarska postaja Šmarje prijelšah d.o.o. Rogaška cesta 46 3240 Šmarje prijelšah Tel: 03 818 2770 Tačka Šentjur Drofenlkova 3 3230 Šentjur Tel.: 037493210 Tačka Rogaška Slatina Prvomajska ulica 29 3250 Rogaška Slatina Tel.: 03 818 2740 Tačka Kozje Kozje 41 3260 Kozje Tel.: 03 809 01 90 44 BRALCI POROČEVALCI Sprejem zlatih učencev Osnovne šole Dobrna V sredo, 17. junija, je župan Občine Dobrna Martin Brecl ob prisotnosti pooblaščenke za družbene dejavnosti Branke Gal in ravnatelja tamkajšnje osnovne šole Marka Štegra sprejel učence, ki so vseh devet let šolanje končali z odličnim uspehom. Odlični učenci so se sprejema udeležili z družinskimi člani. Ob čestitki za odličen uspeh jim je župan zaželel vse dobro in veliko uspehov pri nadaljnjem izobraževanju in življenjski poti. Učenci so prejeli priznanje z županovo petico. Letošnji 9-letni odličnjaki v OŠ Dobrna so Vika Golčer, Janez Jakop in Špela Lugarič. MARIJA ŠVENT Sprejem najboljših učencev Pred Kulturnim domom Vransko je župan Občine Vransko Franc Sušnik 22. junija svečano sprejel 28 učencev, ki so se v tem šolskem letu izkazali s posebnimi dosežki na šolskih tekmovanjih in z učnim uspehom. Sedem učencev (Nika Habjan, Lara Jelen, Justina Jerman, Tillen Lešnik Pikl, Manca Oštir, Nadja Žuna in Katja Žuntar) je prejelo še posebno plaketo, županovo petico, za odličen uspeh v vseh letih šolanja. Martin Cekin in Monika Lesjak iz Glasbene šole Rista Savina Žalec sta prejela priznanje za zlato nagrado in 1. mesto na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Pragi. Mentorjem, ki so učence pripravljali na tekmovanja, se je župan zahvalil s cvetom, prireditev je s harmoniko popestril učenec OŠ Vransko Matic Dobrovnik. TT Učenci, ki so bili v vseh letih osnovne šole odlični, župan Občine Vransko Franc Sušnik in ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno? e mmc?j / Razstava slepih ustvarjalcev »Povprečno človeško oko vidi približno milijon barv s pomočjo posebnih celic in možganskega treninga. Zaznavanje barv in oblik je manj vezano na oko, kot si mislimo, in precej več na način, kako delujejo naši možgani, ki prepoznavajo te svetlobne impulze,« je med drugim povedala kustosinja Dona Pratnekar ob odprtju razstave del slikark z okvaro vida iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj. Razstavo smo v Galeriji Nika Ignjatiča v Celju pripravili z Združenjem prijateljev slepih Slovenije in Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ob odprtju 19. junija so nastopile recitatorki Ljudmila Conradi in Mojca Breznikar ter citrarka in pevka Tanja Lončar. Voditelj je bil Sebastjan Kamenik. Razstava bo na ogled do 18. julija. NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom BRALCI POROČEVALCI 45 Najboljši učenci OŠ Polzela z županom, vodstvom šole in razredničarkami Proslava in županova priznanja Na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo je bila v soboto, 20. junija, osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, na kateri so bila podeljena tudi županova priznanja 16 učencem in učenkam, ki so bili v vseh letih osnovne šole odlični, ter trem najboljšim učencem Glasbene šole Rista Savina Žalec. Med gosti so bili tudi poslanci DZ Ljubo Žnidar, Lidija Ivanuša in Aleksander Reber-šek ter častna občana Konrad Brunšek in Niko Kač. Zbrane je po prihodu praporščakov nagovoril podžupan Miloš Frankovič, slavnostni govornik je bil dr. Ernest Petrič, slovenski politik. Sledila je podelitev županovih priznanj, pred tem so številne, še posebej učence, ki so se zbrali na proslavi, nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ravnateljica OŠ Pol- zela mag. Bernardka Sopčič in ravnatelj GŠ Rista Savina Žalec mag. Gorazd Kozmus, ki so tako učencem kot staršem čestitali za uspeh, ter jim zaželeli, naj uspešno nadaljujejo šolanje. V pestrem kulturnem programu so nastopili člani KD Andraž, Kvartet Oljka, pihalni orkester KGD Cecilija ter solistka Nataša Zupan in pianistka Ivica Milosavljevič. TT Dijaki Ekonomske šole Celje ustvarili časopis Pozitivka V Ekonomski šoli Celje imajo dijaki v času izobraževanja možnost krepiti podjetništvo in preizkusiti, kako deluje podjetje v resničnih okoliščinah. Edina razlika med učnim in realnim podjetjem je, da v učnem podjetju ne poslujejo z realnim trgom, ampak z drugimi učnimi podjetji v Sloveniji in v 42 državah v tujini s 7.500 učnimi podjetji. Nad praktično obliko pouka so dijaki običajno navdušeni, saj pouk poteka v sproščenem vzdušju po oddelkih, kjer pridejo do izraza številne njihove pozitivne lastnosti in skriti talenti. Rdeča nit delovanja učnih podjetij so tudi humanitarnost, skrb za zdravje, praksa v tujini in povezovanje z gospodarstvom. S sodelovanjem v obliki sponzorstev in pri deljenju podjetniških izkušenj se dijakom vsako leto pridružijo številna celjska podjetja: trgovina Jager, Čokoladnica Dobnik in Olimje, podjetje Kemoplast, Grafika Gracer, Vivapen, trgovina Špar ... Za njihovo odzivnost in odlično sodelovanje na področju podjetništva se jim najlepše zahvaljujemo. Ekonomska šola Celje kot predstavnica vseh učnih podjetij v Sloveniji je glavna or-ganizatorica Mednarodnega učnega sejma v Celju. Na tekmovanju dijaki sodelujejo, se povezujejo in se s svojimi podjetniškimi idejami pomerijo med seboj. Sodelujejo vsa učna podjetja srednjih ekonomskih šol v Sloveniji in številna učna podjetja iz tujine. Covid-19 je onemogočil izvedbo letošnjega učnega sejma in hkrati čez noč ustavil svet, zato so morale šole vzpostaviti pouk na daljavo. Prispevki in risbe Skupini dijakov 3.a-razre-da UP Chocho drop se je z mentorico Andrejo Tanšek v času pandemije koronavirusa porodila ideja za nastanek novega časopisa, ki bo s svojo zanimivo vsebino, spodbudnimi mislimi in ustvarjalnostjo nagovarjala letošnje zaključne letnike na poti do zrelostnega izpita. K sodelovanju pri ustvarjanju časopisa so pristopili tudi dijaki zaključnih letnikov in učno podjetje Cool tisk, ki so delili svoje umetniške kreacije z nami. Posebej bi izpostavila dijakinjo Claudio Narat. Letošnja maturantka se je z umetniško skico zahvalila učiteljem, saj so ji pomagali v izgubljenem času koronavirusa, da je zmogla prebuditi zmaja v sebi in uspešno končati letnik. Dijaki so v časopisu delili vtise o delu na daljavo in praksi v tujini. Sproščali so se ob Minuti za zdravje, ki jim je razgibala telo in duha. Časopis je popestril zanimiv intervju z evropskim nagrajencem, arhitektom Nandetom Korpni-kom, ustvarjalcem paviljona za prezentacijo arheologije v Celju. Z njim se je pogovarjala glavna urednica časopisa Po- zitivka Kaja Horvat, dijakinja 3.a-razreda. Kaja je oblikovala šolski logotip Minute za zdravje, ki ga je Korpnik pohvalil kot oblikovno dovršenega in z jasnim sporočilom, ki spodbuja in nagovarja k zdravemu življenjskemu slogu. V rubriki Hvaležnica so dijaki izražali hvaležnost za vrednote, kot so družina, dom, mir, prijateljstvo in ljubezen. Pri tem niso pozabili na učitelje, ki so jim bili v teh posebnih časih v veliko oporo in spodbudo, saj so jih potrebovali bolj kot kdajkoli prej. Nasmejali smo se rubriki Koronašale, saj je smeh pol zdravja. V nagradni igri Naj koronanasmeh maturanta+ke bomo izbrali najlepši nasmeh in ga nagradili s sponzorskimi pralinejami Frančeve Čvešpe čokoladnega ateljeja Dobnik. Zahvaljujemo se ravnateljici Bernardi Marčeta in pomočnici ravnateljice Simoni Sever Punčoh, da sta spodbujali nastanek časopisa. Zahvala velja tudi profesorici Majdi Lesjak za sodelovanje, nasvete in jezikovni pregled. Zahvaljujemo se maturantom, dijakom in učiteljem, da ste s svojimi fotografijami, slikami in pozitivnimi mislimi soustvarjali naš časopis. Z vašo pomočjo je postal zanimivejši in bogatejši. Na naši spletni ali FB-strani lahko časopis preberete tudi vi. Naj vas Pozitivka spodbuja k pozitivni misli in od pozitivne misli k pozitivnim dejanjem. AT Ustvarjalci časopisa Pozitivka: urednica Kaja Horvat, Ana Korošec, Domen Medved, Matija Čadej in Brina Likeb z mentorico Andrejo Tanšek 46 RAZVEDRILO Ali je koronavirus epidemija ali politika? To je religija. Lahko verjameš ali ne, a obredov se moraš držati. Težave Upokojenci v domu starejših razpravljajo o težavah svojih let. »Ta šestdeseta leta so najhujša, reče eden. Ves čas imaš občutek, da moraš na vodo, a ko prideš do stranišča, stojiš in nič ne teče.« »To ni nič,« mu odvrne 70-letnik. »Pri mojih letih ti čreva sploh ne delujejo več. Jesti moraš žitarice, piti odvajala, a še ne pomaga.« »V bistvu so 80. leta najhujša,« pove tretji. »Ali imaš težave, da ne moreš na vodo?« vpraša 60-letnik. »Ne. Vsako jutro točno ob 6. uri to opravim.« »Ali imaš težave zaradi zaprtja?« vpraša 70-letnik. »Ne, vsako jutro to opravim ob 6.30. Točno do minute.« Oba ga začudeno gledata in ne razumeta: »Kakšno težavo pa potem sploh imaš pri 80. letih?« »Ne zbudim se pred 8. uro.« Pameten Janezek se hvali Mihcu: »Bil sem tako pameten otrok, da sem začel hoditi že pri desetih mesecih.« Mihec: »Jaz sam bil pametnejši, mene so morali nositi do drugega leta. V domu so Stoletno mamo je novinar vprašal, kakšno je življenje v tej visoki starosti. In mu je odgovorila: »Ja, kar dobro se imam zdaj, ko so otroci v domu!« Vse bi naredil »Dragi, me imaš rad?« »Seveda, rad te imam, draga.« »Boš opustil alkohol zaradi mene?« »Bom, draga.« »Se ne boš podil za drugimi ženskami?« »Ne bom.« »In cigarete, te boš tudi pustil?« »Bom.« »Mi boš dajal tudi svojo plačo?« »Seveda.« »Boš tudi svoje življenje dal zame?« »Bom, draga, ker kaj za vraga pa naj s takšnim življenjem ...« Odvetniška 1 Gorenjska odvetnika sedeta k mizi pred brunarico na smučišču, iz nahrbtnikov potegneta vsak svoj sendvič in pivo ter hočeta začeti jesti. Prihiti natakar in ju opozori na napis na brunarici: »Prepovedano jesti svojo hrano in piti svojo pijačo.« Odvetnika pogledata napis, se spogledata, zamenjata sendviča in pivo ter mirno začneta jesti. Odvetniška 2 Po oprostilni sodbi odvetnik vpraša klienta: »Zdaj mi pa povejte po pravici: ste ga ubili ali ne?« »Potem ko sem vas poslušal na obravnavi, sem prepričan, da ga nisem.« Oven Tehtni ca ISŽJ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Sporočilo, ki ga boste sprejeli, vas bo presenetilo. Priložnosti vam ne bo zmanjkalo, življenje se vam bo pokazalo v novi, mnogo bolj privlačni luči. Sicer je pa to vaše obdobje, vaš vladar je vstopil v vaše znamenje, zato vam energije in nove moči za spremembe ne bo primanjkovalo. Obetajo se vam spremembe na delovnem področju. Za nove začetke pa počakajte nekaj dni. 3\k lev Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela in deležni mnogo pohval. Koristno bi bilo, da se malce umirite, predvsem zaradi nevarnosti stresa. Denar boste zaslužili na nekoliko nenavaden način. Zvezde vam bodo naklonjene tudi za kakšno odlično idejo na finančnem področju. Vaša vladarica v zračnem znamenju vam bo pomagala, da boste sprejeli nekaj pomembnih kompromisov. Ste tik pred tem, da naredite usoden korak naprej. To, kar ste v prvi tretjini leta gradili, se vam bo v veliki meri obrestovalo. Bodite le previdni, da ne boste ponavljali starih napak. Vaša vladarica je ponovno v direktnem gibanju in vam bo omogočala hitro napredovanje. Vaše počutje ob odlično, zato se ne smete ustrašiti še tako napornih korakov, ki vas bodo popeljali do zmage. škorpijon EU Nikar vsega skupaj ne zamešajte in se naučite ločiti zrno od plev, saj vam v nasprotnem primeru grozi kakšna nevšečnosti. Očarljivi boste za nasprotni spol, vendar vam tega ne bo mar, energijo boste imeli usmerjeno predvsem na delovno področje. Preveliki napori vam lahko prinašajo težave v zdravstvenem smislu. V času mrka se umirite in zadihajte. Dvojčka Vaša energije je povečana, zato se lahko zgodi, da mimogrede izgubite nadzor nad dogodki. Nikar se po nepotrebnem ne izpostavljajte. Mrki, ki se do gajajo v tem obdobju, močneje vplivajo prav na vsa področja vašega življenja. Nedeljski mrk bo predvsem vplival na vašo duhovno raven. Preoblikovali boste pričakovanja, ukrotili strahove in bolj pogumno stopili naprej. Rak Strel ec Tudi če nimate težav, jih mimogrede ustvarite s svojo nepredvidljivo naravo. Morebiti pa težave potrebujete, da uidete monotoniji. Tokrat vam bo šlo vse po sreči, izvedli boste nekaj odličnih potez. Izkazuje se večji vpliv tujine, kažejo se tudi poti, ki jih boste izpeljali. Vpliv vašega vladarja je še vedno omejevalen, onemogoča vam napredovanje in spremembe, na katere tako čakate. Kozorog Sonce, ki potuje po vašem znaku, vam bo dajalo iz dneva v dan več vitalne energije, zato bosta počutje in razpoloženje temu primerna. Merkur s svojo retrogradnostjo v vašem znaku prinaša nekaj zastojev, na katere se ni računalo. Preplavljal vas bo občutek slabe vesti, saj boste težko dali od sebe tisto, kar ste obljubljali. Ne jezite se zaradi zamude, na koncu bo vse dobro. Zaradi svojega delovanja boste deležni večje pozornosti. Nikar vam naj ne stopi v glavo, kajti okoli sebe imate ljudi, ki komaj čakajo, da vam spodrsne. Več moči morate usmerjati v sistematično delovanje. Vaš vladar je še vedno retrograden, enako velja tudi za Merkur, zato vam nove začetke močno odsvetujemo. Popravljati morate zadeve iz preteklega obdobja. Vodnar Poslušati morate svoj razum in nasvet nekoga, ki vam je blizu. Sami dobro veste, da niste prepričani, ali je vaša pot res pravilna. Planeti vam bodo ponudili oporo, da boste uskladili čustva in razum. Vaš vladar v vodnem znamenju vas opozarja, da se mora človek v določenih trenutkih pogledati v ogledalo in preveriti, ali je odsev realen ali pa so to iluzije, ki v življenju nimajo pravega mesta. Načrti, ki ste jih tako skrbno varovali, se bodo uresničeni in končno boste bolj sproščeno zadihali. Vendar vam to ne bo dovolj. Tudi tokrat lahko dosežete veliko več, kot si predstavljate v najboljših sanjah. Vaš vladar biva v znamenju bika in bo močneje vplival na finančno področje. Obetajo se vam spremembe, ki so rezultat vaših preteklih naporov. Napredovanje vam ne bo ušlo. Devica Nekomu nehote povzročate preglavice zaradi svojega ravnanja.. Planeti so ugodno položeni za vas, zato se odločite za spremembo. Vaš vladarje še vedno retrograden, zato velja v delovanje vnašati nekoliko več previdnosti pri vsakem novem začetku. Čas je ugoden, da popravljate napake, ki so bile narejene v preteklem obdobju. V teh dneh popazite na svoje zdravje, občutljiv bo živčni sistem. Ribi Tudi v tem obdobju se vam bo dogajalo veliko, vendar se boste kljub temu mnogokrat počutili osamljene in nelju-bljene. Jupiter vam prinaša obilo novih priložnosti. Vaš vladar v vašem znamenju je retrograden, pokazal vam bo, kaj so v sanje in iluzije in kaj je resničnost. Šele ko boste sklenili nujne kompromise, boste napredovali in umirili svoje notranje napetosti. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IZVID (KNJIŽ.) Križam Ke ugamKe POLARNA RACA VZREJA GOVEDA CLAN SAZU NAJVEČJI JUPITROV SATELIT ANTON JANŠA JE ANGLEŠKI KOLIDŽ PALESTINSKI PREDSEDNIK (MAHMUD) JANEZ (LAT.) LEPO VEDENJE TELESNA SLABOST, NEMOČ RAHLA VINJENOST SLANO NOVINAR HUDIČ V TURŠKO NA POP TV KRŠ-JEZERO PUCER ČANSTVU POLDRAGI ČRNILO KAMEN (POG.) ... KOT BRITEV 13 AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) PREROŠKO ZNAMENJE PREBIVALKA ALTAJA UČENEC CIRILA IN METODA KRAJ PRI ZADRU Zapuščam te in želim, da mi daš polovico... SLABOTEN, ONEMOGEL (EKSPR.) PREBIVALCI GONARSA PRIPOMOČEK ZA ODEVANJE ZEMELJSKI POLDNEVNIK JANŠEVA STRANKA TIBETANSKO GOVEDO AMERIŠKI IGRALEC (CLARK) ROMAN DOSTOJEVSKEGA PREBIVALEC CANNESA DALMATINSKO ŽENSKO IME 10 20 KDOR SE POSEBNO ODLIKUJE V ČEM (POG.) 18 MAJHNA ŽABA KRATKA, OSTRA BOLEČINA OSEBA IZ BIBLIJE TRGOVANJE, KUPČEVANJE (STAR.) EVRO PRISTANIŠČE V JZ IRANU PRIPRAVA ZA SPAJANJE IRSKA (ORIG.) REKA V AMSTERDAMU 22 KUHARSKI MOJSTER VOLČIČ HRVAŠKI PRERODITELJ (LJUDEVIT) PRIZNANJE PORAZA DRŽAVNI SVET KRAJŠA LITERARNA RAZPRAVA V UMETNIŠKI OBLIKI 19 MILANSKI NOGOMETNI KLUB OKRASNI GRM 12 ... KMETIJA, HRANA PLAČA (STAR.) KANADSKI IGRALEC REEVES Povsod z vami VRAG JE . ŠALO PRETEP (EKSPR.) STALINOVA TAJNA POLICIJA MEDVEDEK KAJETANA KOVIČA: . JAKOB 16 PAVČEK: . MURI V AFRIKI ŽREBIČEK (NAR.) VINKO ŠIMEK VEZNIK NEKDANJI KITAJSKI POLITIK XIAOPING JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA VELETOK V JUŽNI AFRIKI ČEBULA (NAR.) MI2: PA SI . J. DEL KAV-KAZJA MED Č. MORJEM IN KASPIJ. JEZEROM ŽAN TABAK VELIKA MORSKA RIBA POVRŠINSKA MERA, 100 m2 MAST 17 14 TROJANSKI JUNAK PLOVILO BREZ LASTNEGA POGONA NAPRAVA ZA DVIG IN SPUST TOVORA 15 NEKDANJI POLJSKI KONJENIK NAJSTAREJŠE STRUNSKO GLASBILO TOVARNA PIJAČ NA MIRNI TROVESLAČA PRI STARIH GRKIH INDIJANSKI ČOLN SUDOKU 420 3 4 1 7 2 6 8 2 5 8 2 1 1 6 7 1 7 3 6 2 4 5 3 5 8 3 SUDOKU 111 4 2 1 3 2 8 7 4 2 3 7 8 1 3 6 8 1 3 5 9 4 1 9 REŠITEV SUDOKU 419 REŠITEV SUDOKU 110 i 4 8 2 3 9 7 5 6 2 7 5 4 6 1 8 3 9 3 9 6 7 5 8 2 1 4 5 8 1 9 4 6 3 7 2 9 3 4 8 7 2 1 6 5 7 6 2 5 1 3 9 4 8 8 5 7 1 2 4 6 9 3 6 1 9 3 8 5 4 2 7 4 2 3 6 9 7 5 8 1 2 5 3 1 7 8 6 9 4 1 6 8 3 9 4 5 2 7 4 7 9 2 5 6 3 8 1 6 3 1 5 8 9 4 7 2 7 9 5 4 2 1 8 3 6 8 2 4 6 3 7 1 5 9 3 8 6 9 1 2 7 4 5 5 4 2 7 6 3 9 1 8 9 1 7 8 4 5 2 6 3 2 TINE LOGAR 5 11 GNUS 3 6 7 21 ANTIKA SILICIJ 8 9 SELEN 4 novi tednik Vedrn г штј l Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedm 2 илеиој / Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. julija. Geslo iz številke 26: Praznik dan državnosti Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&RC, prejmejo: Marija Mlinšek iz Vitanja, Betka Gašperšič iz Šentjurja in Miran Rojc iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Za vse ljubitelje 3K italijanskih Ualijanake križank 1. številka že v prodaji www.trik.si NOVO 48 AKCIJA Direktor podjetja Novatel Jernej Kenda je izročil telefon Maši Volavšek. Zmagovalka akcije med dekleti je doma iz Štor. Kupone je zanjo zbirala predvsem teta. Zmagovalec Davor Završek je doma s Planine pri Sevnici, kjer je njegov oče vsak teden pridno zbiral kupone. Nagrado, Desetake v vrednosti 250 evrov, mu je izročila Nena Horvat, vodja marketinga Citycentra Celje. Zadnje dejanje letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant : ■ * *»> Maši telefon, Davorju darilne D i cJ Telefon podjetja Novatel si je priborila Maša Volavšek z Gimnazije Lava ŠCC, Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov pa je prejel Davor Završek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Tako se je končal še zadnji del letošnje, devete sezone akcije Naj maturantka in naj maturant. Pripravili smo ga kar v studiu Radia Celje, kjer sta se zmagovalca akcije pomerila za končni nagradi. Tekmova nje je bilo sproščeno in zabavo, odločala je predvsem sreča. TATJANA CVIRN Radijski voditelj Boštjan Oder je Maši in Davorju zastavil vprašanji o tem, koliko kilometrov sta oddaljena No-vatel in Citycenter ter koliko FB-prijateljev ima nasprotnik. Tisti, ki je bil bližje pravilnemu odgovoru, je dobil točko, a pomembni so bili tudi hitri prsti v igrici s kartami. Več sreče je na koncu imela Maša. Prejšnja leta smo zmagovalca razglasili v okviru prireditve Cityband v središču mesta. Letos je zaradi epidemije ni bilo. »Korona« je posegla tudi v potek naše akcije, saj so izpadli kandidati dveh srednjih šol, ki nista mogli izpeljati maturantskih plesov. Akcijo smo kljub vsemu pripeljali do konca in razveselili zmagovalca, ki so jima do lovorike v precej- Prokuristka NT&RC Anica Šrot Aužner je nagrajence razveselila še s hišnimi darili. Kdo se bo hitreje znebil kartic in kdo bo pri vprašanjih bližje pravilnemu odgovoru? Oba maturanta sta preizkus vzela povsem resno šnji meri pomagali sorodniki s prizadevnim zbiranjem kuponov: Maši teta, Davorju oče. Kako se jima bosta oddolžila? »Verjetno bo vabilo na pijačo dovolj,« sta povedala nasmejana dijaka, ki te dni pričakujeta rezultate mature in menita, da se bo izšlo po načrtih. Med počitnicami načrtujeta malo počitka in počitniškega dela, jeseni bosta oba postala študenta, Maša socialne pedagogike v Kopru, Davor strojništva v Ljubljani. Foto: SHERPA