318. številka.
Trst v sredo 16. novembra 1904.
Tečaj XXIX.
mr Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-2uri. ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj.
Posamične sleTilk«' ee prodajajo po 3 nove. (6 stotink) mnotrih tobakamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici,
Žt. Petru, Sežani, itd.
Orlase in naroebe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Gioreio Galatti št. — tradne ure so od 2. pop. do H. zrečer. — Cene ogla«om 16 st. na vrsto petit; poslanice,
osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
^cc^^ss^. TELEFON štev. 1157.
» UillMLIU	' i ""M IU
Celji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Nabrežini, Novemmestu it
Glasilo političnega društva
„Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pel leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovanu
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se lic vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. (iiorgio Galattl 18. (Narodni dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4* v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. iS.
Poštno-hranilnični račun št. 841.6.V2.
UMonb vojna.
(Brzojavne vesti.)
PORT A R T U R.
PETROGRAD lf>. D >pismk >B ršev. Vedom<sti« je včeraj brzo^avil iz 0 fa : Za vzetje utrdbe IČan bi bilo \ až .n vspeh Ja poocev. ker iBta je ključ k notranjim utrd bam. D j sedaj ni pa še nikak«. r potrjeno, da ti bili Japonc zavzeli to utrcib^. Tukaj bivajoči Japocci priznavajo, da ee Port Aitur zamore držati do zvršetka leta. Glaeom po r.čl iz gotovjh virov je general Nrgi surtno bolan. Oidelki oblegovalne armade, ki so b;li odposlani v Mandžurijo, so se povrnili, ker je dnbil maršal Ojama o^eČenja iz Japonske. VTreme je zrpet lepo.
0 bojih 30 oktobra.
LONDON 15. >Reuterjev b ro« je pre ifl včeraj preko Fuzena iz glavnega stana oblegovalne armade tledeče poročilo o b>jih, ki s j se vršili pri port Arturju dne .'»0. oktobra : Japonci so v splošnem naskoku napali zunanje forte ter so prodrli do rovov glavnih fortov. Isti so b.lt širji in globokeji kakor so m slili Japonci ter so bili zavarovani z mioami. Ei del rovov eo Japonci vteli v silnem boju, a zasedli s> tudi rove sevcrspga fjrta Š.fevan. Rasi bo se držali pa se v enem de u rovov, katere so hoteli Japonci vzeti s tem, da so jih ho'eli pod-kopat'.
VT drugi brzojavki od 14. t. m., ki je doša tudi preko Fuzsna, se poroča: Zgube Japoncev v teh bojih dne 30. oktobra so z i ačale baje 15<>0 mož. Napad se ni najmanj i_o*rečil. Fort vztočni S k van so Japonci s cer vzeli, toda Ru^i so dobili ojačenja ter so pregr.ali Japonce po gori navzdol. Na to s) pr čeli Japonci podkopavati rove. Zavzetje tega fjrta utegne podati Japoncem ključ k vzt jčni utrdbeni črti, ker gospoduje nad tu Črto.
Namestnik Aleksejev.
PARIZ 1">. P<trograjski dopisnik »Echo de Pare« je :mel eco uro trajajoč razgovor z namestnikom Aleks?je»om, ki je bil sicer zgovoren, vendar se je branil povedati kaj o svojih odnošajih z generalom Kuropatkinom, če*. da ne sme govoriti o Btrategičnem položi u. Aleksejev je odločno z mikal, da bi bil on zakri-il rgrešene napade pri VtfankoTU 'd ob reki Saho, ker on da ni dal nikakega tozadevnega ukaza ; temveč je prepu-lil po polno s.obodo Kuropatkinu, ki jd ravnal, ka-ker je hotel. Nadalje je Aleksejev izjavi', da s« e na vso moč trudil podpirati generaa Kurt p^lkina.	'
Orkjan zacja Japonctv je popoln?, morda prepp Ine. Japonci bi bili, da so postopali manj po načrtu in man e iretodčno. zavzeli Port Artur z nenadnim nasteokrm za v pri-
PODLISTEK.
47
četku vojne. Vojna bi se bila vsled tega hitreje razvijala.
Gibanja generala Kurok ja s) jako počasna, kar je za Rise zelo ugodno, ker med tem lahko zb rajo in kcncentrujejo svoje čete.
O konečnem izidu vojne ni po določni izjavi Aleksejeva ni najmanje dvomiti. Oa je uverjen, da zmaga Rusija. Sedaj ima Kuropatkin na razpolaganje že nad 400 000 mrž.
Posledice eventuelne japonske zmage e Aleksejev si kal s najčrnejimi barvami. Japonska bi v tem slučaju organizovala Kitajsko državo in potem nastane ra pomorske evropske naro le veča nevarnost nego za Rusjo, ki je zavarovana z neskončnimi deželami S» brije.
PETRO GRAD lf>. Car je danes popo-ludne v s prejel namestnika Aleksejeva v avdijenc .
Ruski ranjenci.
PETROGRAD 15. Dnevno povelje na mandžursko armado podaja število ranjenih častnikov in vojakov, ki so bili odvedeni v Mukden, oziroma dalje. Ranjenih častnikov
je bilo 828 vojakov pa 28.479, števile bo'-nih častnikov 128, vojakov ."J827.
Posvetovanje v Tokijn.
LONDON 15. Reuterjev biro je prejel včeraj iz Tokija poročilo, da je ce;ar predsedoval thodu vojaških in pomorek h svetovalcev. O predmetu posvetovanja vlada taj nost. Sodi se, da se je posvetovanje vršilo o tem, kako bi Japonska vsprejela baltiško eskadro, ko ista dospe v Vztočno Azijo.
Poročilo generala Saharova.
PETROGRAD 15. (Uradno.) General Saharov je brzojavil včeraj, da je dan 14. novembra m nul mirno.
Iz Mukden a
PETROGRAD 15. »Ruska brzojavna egentura« poroča iz Mukdena : Admiral SiTvdlov sa je povrnil semkaj iz Datsapu. Na vseh pozicijah je mir. Streljanje je ponehalo. Sinodi so Japotci nastavili veliko število oblegovalnih topov.
Spopad med konjeništvom pri Iaikiatnnn.
LONDON 15. >Reuterj«v biro« pori.ča preko Fazana iz (>lavn<ga srnna le;e japonske armade od 14. r. np. : O idelek ruBkega konjen-štva je včeraj baje napadel Japonee blizo Likiatuns, toda bil je ob velikih izgubah odbit od japonskega konjenietva. V temi eo Rusi poiskali bvoje mrtve in ranjene konjenike.
Japonsko posojilo.
LONDON 15. P« dpit-aoje na novo japonsko posojilo je bili predpjludne zaključeno. Po dosedanji cenitvi je posojilo 8 do lOkrfct podpisaro.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta. Šenoe — Nadaljeval in dovr&il I. E. Tomić.
Prevel M. C—č.
V.
—	Ne izvijaj se, G nSinkf, je zaklical sodnik, ti si govorila o kovaču, da ljubi ženo drugega, da je pr. šestnik.
—	Jaz? Jaz? se je fasukfcla Gončinka in v o?e*u jej je zasijal plemen. Naj si jo ijubi, ako hoče, a jsz u ne m govor la tega; kdor me dolii, laže pred Bogom in so d ni jo.
—	Laže? je zakričal Ž van, rdeč od jete ter je skočil pred ograjo. Sodniki, ali mi dajale besedo pred svojim poštenim obrazom ?
—	Dajamo, Zivan !
—	Hvala vam in pesušajte me! Jas poznam tega kovača, kakor da mi njegova duša na dlani stoji, in zastavljam vam svoje poštenje, da je čist. Ć.elam ga kakor prija-
telja, kekor sina, odkar svobode i kuje na Griču. Da mu ho sreSa popoln*, a da bodo njego%e skrbi nos la dvojna pleča, rekel sem mu o sto prilikah: Kume, ženi t-e, bolje ti bo, laglje, ker hiša br<z ž sne, je telo brez duše. To si je kovač zapisal za uho. B lo je, pa se je zgodilo, naključje ga je naneslo na deklico »pod vrbikom«, na hčer brata mojemu svaku. Šal sem bil prosit dekl.oo za kovača, a po svetih treh kraljih sta se imela mlada vzeti.
Ali ves.lje se jima je podrlo. Naenkrat se je začelo p) mestu neko šepetanje, najprej po tiho kakor oddaljen veter, potem bliže in bliže, a slednj č glasco, kakor grom, da Pero, ta pošteai Pero ljubi greš jo tujega človeka ženo in da pljuva na božjo zapoved. A jaz 6em čul to tu in tam, pak pomiti.te, kako mi je bilo v duši, ko sem to čul. Peter Pri« šlin, prešestnik ! Srce mi je šepetalo, da je čist, ali človeški jezik ga je oblati). Gjvoril sem si: ako je čist, pak mu hudobnost poštenje kvari, moram ga oprati, ker pošteno ime je največe dobro na svetu. Ako pa je — čeiar Bjg ne daj — kriv, potem je nje-
Ameriški vojaški atašeji.
TOKIO 15. Amer;š'*i vojaški atašeji, ki so bili pri armadi maršala Ojame, so dospeli stmkai ter odpotujejo v Washington.
Zamrznjena Inka.
KRONSTADT 15. L ika je zamrznila. Ena ladija je obtičala v ledu v veliki luki, druga pri svetiloiku Tolbuskinu.
Japonski princ v Waahingtonu
LONDON 15. »Reuterjev biro« poreča iz Washingtona od 14 t. m. : Princ Fušini, adoptivni brat japonskega cesarja, je b 1 danes cd tretjega namestnega di ž tvnega tajnika sprejet v imenu predsednika Ruosevelta. Predsednik sprejme princa v torek, v sredo priredi pa diživni tejaik Loomis cficijelni zajutrek.
Brzojavne Vesti.
Francija in Japonska.
PARIZ 15. Kakor poročajo novine, vlada sedaj tced Francijo in Japonsko neka napetost. Japooski odposlan«c dr. Motono je prišel baje v petek v zunanji urad ter je imel z ministrom za zunanje stvari živahen razgovor. Japonski odpoB^n c je baje izrazil Bvoje obžalovanj*«, da ci Francija glede bal tiške eskadre varovala točno nsvtralnoat. Ko je Da'cae*& p ros 1 za podrobneja prjasnila, je dr. Moteno to olkloiit ter zapustil zunanji urad.
lto!;?ar8ka se obornžaje.
SOFIJA 35 Na temelju sklenjenega posojila je bolgarska vlada naroč>la pri tvrriki Schneider in Creuzot 81 baterij namesto ">4.
Demisija t oj nega ministra.
PARIZ 15. Kakor ee zatrjuje, piiobči jutri uradni list demisijo vojnega ministra generala And e in imenovanje njegovega naslednika, ki po3tane najbiž 6erteaux.
Kolera.
TAF.BRI3 (Perzija) 15. Kolera je skoro ponehala. Na črti od tukaj do meje je bilo prijavljenih še nekoliko slučajev.
Za uriMje tržaške občinske volitve.
< iovoril ti r. O t o k a r H v b a r na obenem zboru in javnem shodu političnega društva „Edinost".
V našem mestu ?e ni o nobeni stvari toliko ugibalo, kolikor o razpuščenju mestnega sveta in o vprašanju, kako so bodo potem vršile mebtne volitve ? Da si je to vprašanje tudi ms jako zanimalo, vendar smo oatajali hlado , ker cismo gojili nade, da bi prišlo do posebnih izdatnih sprememb. Vse naše nade se omejajo na to, da si ohranimo pozicije, ki pzno si j h pridobili v naši okolici. Politično društvo se je pridno lot:lo dela povodom reklamac jakega postopanja, da bi se čim več upravičencev upiralo v volilne liste. Resnica je namreč — ki so jo naši
gova sramota tuli m >ja sramota, ker stm za n p štenjaka snubi pošteno deklico. R-šiti moramo njega, ako je ntdo'žan, rešiti njo, ako je feriv, t) je krščanska dolžaost. Pak so tuli ljudje v mlinu čuli o tej sramoti in doznala je tudi dekl ca. Bilo je borbe in joka, ali ni bi'o svatov. Pero je Jvpraševal, gledal Pero se je jezil, zakaj odlašajo s svatbo od dne do dne, kajti nič ni znal o tej hudobiji, ix valnu so govorili po mojem navodilu, da treba še to in ono pripraviti za balo, ali to so b le samo besedr, ker so hoteli počakati, da jaz resnioo spravim na dan. Začel Bem iskati sled, kakor gr?š ob reki, dokler ne prideš do izvirka. Vprašal sem prvega, od kodi ima te zle glasove, potem Bem šal k drugemu, tretjemu, četrtemu, in našel sem, hvala Bogu, od koga teče ta strup. Na, ta-le vražja hudoba zamislila si je zle glaeove o Peru kcvaču — ta Draga Gončinka. Reci, je nadaljeval Živan vedno močnejim glasom, tresoči m od jeze, in obrnivši se do Gončiakef rec", kaj ti je storil krivega ta pošteni mladenič da ma gaziš ime in poštenje pred svetom, ali ti je le kedaj škodil le za makovo
ljudje vse premalo uvaževali dosedsj —, da vsaki vspeh na volitvah je v prvi vrsti odvisen od priprav volitve. D j novejih časov se ie premalo Bkrbelo v tem pogledu.c Kaj koristi to, ako nam stotine in stotine prisegajo na naš program in bi bili pripravljeni glasovati z nami ; kaj nam koristijo vsi shodi, govor', agitEc je, ako pa oni, ki se zbirajo, katerim govorimo in pri katerih agitirano — nimajo volilne pravca?!! Veliko j h ja še med naširici, katerim bi š'a pravica glaca, ki pa niso vpisani v volilne liste. Kje je vzrok temu ? V prvi vrsti v znani praksi na našem magistratu, po kateri ne spopolnjujejo volilnih list tako, kakor bi morali: v dr-ogi vrsti pa je kriva tuli naša lastna malomarnost.
Ko treba sestavljati voliln9 liste, se lo-tujejo na magistratu tega dela na jako enostaven in kemoden način. Jemljejo cnr.s'avno stare liste in k večemu da brišejo one, ki so pomrl". Iq še tega ne izvršujejo popolnoma. Prebivalstvo mestno narašča neprestano. A število volilcev, ne le da se ne množi temu primerno, ampak še pada. Ielasti po nekaterih krajih okolica se je zmanjšalo število volilcev. O3 bi mi dopustili, da bi šlo tako dalje nekoliko časa, če bi mi držal: roke križem, prišli bi tako daleč, da ne b' imali skoro nič volilcev. Kakor rečeno : v prejšnjih časih se je mnogo greš lo v t' m pogledu. Alt greši se tudi še seiiaj.
Naše društvo je tudi letos delalo na to in pritiskalo, da bi čim več naših upr«vičen-cev reklamiralo svojo volilno pravico. Ali cdbor Bam ne more biti kos vsej nalop'. Zato si je imenoval zaupnike, ki naj mu gredo na roko. In sploh treOa, di vsi vršimo svojo dolžnost. Tako smo iskali in nabirali materijal in mogli smo za okolico uložiti kakih IVO reklamacij. Ali to je še vse premalo. Jaz sem uverjen, da jih je mnogo več izpuščenih, a niso reklamirali.
NajžaloBtneji fakt pa je, da se nušinci v mestu vse premalo br gajo, da bi zacloUili volilno pravico in za vol tvene stvari v cbše. Raiua uradoikov, ki so bili letos trumoma vpisani, se jih je bore malo naš.h pctrudilo za svojo volilno pravico. Celo to ee j m vidi preveč truda in žrtve, da bi se potrudili do nas, ki bi jim poskrbeli to pravico brez ni-ktcih nadaljnjih sitnosti in troškov zaDje.
In tako težko je spraviti ntšs ca volišče, dasi je to včasih na nj:li>vo lastno veliko škodo. Neki volilec meščan niknkur ni hotel iti na volišče, češ, d* on ne more izgubljat ča=a. Pač pa je dal glasovnico in legitimacijo nekemu drugemu, naj gre zanj glasovat- Toda dot'čnika je volilna komisija zagrabila, ker so pa spoznali, da ni identičen s pravim volilcem. Posledica je bilp, da se je uvedlo kazensko postopanje proti obema : proti njemu, ki jo hote! glasovati in proti njemu, k» je dal glasovnica in legitimacijo. Poprej je bilo torej d -tičnemu volihm pre-
zrno na duši ali telesu, da si ga raoi'a v srce ka*or kača izea grma?
--- Oh ! Oh! Oh ! Bsnedetto govori, kakor evangelje, te je veselil zdravnik, tereči si dlani in drezejoči z laktom sosede meščane.
— Govori, čaravniea grda, pre 1 slavno mestno Folnijo, kaj je ona črna duši zaslužila, ki brez vzroka namerja bližnjemu z!o, da mu zastrupi dneve življenja, da z obrekovanjem odtrže srca do srca — in to si ti hotela, da omraz š zaročenca zaročenki. Reci !
Gončinka je stala kakor steber in se je z obema rokama opirala ob držalo palice. Vsako toliko se jej je razorano lice stegnilo in raztegnilo, a sredi lica se je napela debela ž la, ustnice so se jej stikale, pedbradek se jej je tresel, kakor da jo tres9 miztica, a očesi sta jej bliskali sedaj na desno, »<edaj na levo, kakor zveri, ki preži, kje bi se mogla umakniti. In čim močneje je grcmela Ziva-nova beseda, tem živeje so starki igrali prsti na držalu palice, dokler ni slednjič planila in jela krilati.
(Pride še.)
več, da bi irgubil eno uro česa z cddajo svojega glasu, potem pa je imel časa dovolj, da je — »sedel« kakih štirnajet dni, ali tri tedne ! (Hrupna veselost).
(Pride se).
Jugoslovanska socijalna demokra- do toli sijajnega vaj:eha. Ta momeDt je bil:
-	__-	—	' "11_____! _______!L LlAMtUnl/iATt na irnll f\?oVl
Rusko-japonska vojna.
Trst, 15. novembra 1904.
Položaj ob reki Šaho. — Glavna vojska.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.) I.
C im je svojedobno došla vest o Kuro-patkinovi ofenzivi iz črte Siumintun-Mukden-Inpan, je pisec teh vrstic takoj slutil, da hoče Kuropatkin v široki fronti in v treh armad-nih skupinah — in sicar z močnim levim krilom — preko Iopa n-S.nmintuna v spkšni direkciji zaviti z glavno vojako na reko Taitsiho ob Bon3.hu. Kakor pivot (tečajna točka» temu za vitju na desno je imel biti že pred meseci utrjeni trikot Sinmintun Mukden-Tjelin, tako, da bi tkrajno desno krilo armade pri S nmictunu stalo na severovzhodu, a skraino levo krilo pri Saiocatsi na jugovzhodu — in bi bila vsa armadna fronta, pritiskajoča na japonsko desno krilo (Kuroki), obrnena proti jugozapr.du. Za varatvo skrajnega levega krila proti japonskim ojačenjem od Genzana (Koreja) naj bi skrbel začetkom del vladivostoške posadke, circa 1:2.000 moi, ki bi se moral polagoma pomnožati, kakor bi zahtevala potreba. Naloga tej skupini bi bila, da prodre do PukČena severno od Geczana in da morebitna pozneja ojačenja za japonske rezerve proti levemu krilu Kuropatkinove vojake o/ ra na pren kanju in da jih vleče na-s-.
Gornje m je domnevanje se v resnici
poli g a a potrja po veateh z bojišča. Celo raz Icljenje čet v novi fronti, kakor si je je dom e;sl p scc teb vrstic, se, kakor sa r.di in v kolikor eno mogli doznati doaedaj, strinja z drgodki.
Di b» Kuropatkio se spojim levim kr.Ioiu prej ali slej — Si m Be odloči za ofcnz vo — izvrševal glavn: pritisk proti japonskemu desnemu krilu, to mnenje je pisec izjavil takoj po bitki pri Ljaojanu, dne j. peptembrs. (Dotični dokumenti potrjajo tc.)
Istotako je pisec 8\cj9dobDO že pedal razloge, ki govore za zavitje ca deano ruske ulavne vojske. To je storil tudi povodom razmotrivaoj o vplivu pr.bajajoče baltske flote na položaj armad na vztočno-azijskem vojnem pozorisču (glej dolični članek v > Edinostic). Ravno sedaj, ko sa resnost s tu-vacije poojstruje na imjronujoč način, kakor še nobenkrat ne doslej, in ko postaja jasneji in jasneji polni pomen ofenzivnega načrta Kuropatkinovega dne 5. oktobia, in potem njegovega m sterijoznega nenadaega pretrganja ta ofenzive (kar je pisec p jasnil svojedobno z oeirom na | r čakovana ojačenja in ozirom na strategičoo pomembnost sodelovanja baltiške Hite), ravno s?daj vidimo, da Kuropatkin gre za rem ; a) da armado Ojama odreže cd dovcdilne in odvodilne črte za ledjami v Korejo v a I/ojan Genzan ; b da se s prihodom baltiške tl.te na bojno pozorišče slednjič odreže japmaka vojska cd dovodilne in odvodilne črt3 via lokau — ali začasno, ali pa m:rJa pop jlnoma.
CJJO, Ki BU JO veprjc.i cijvcu^i l.,^*. ■ ^^ p0vdarjat< — zamera gori zamera doli
cijalni demokratie ozirom na dogodke v lno-	. ,	...	_
J	J	. °	— ker ni brez pomen?, oaobito za na* »lo-
mostu in ki označa že na rszmh shodih poli-1	.	.	. ,	-
■ vane, in nam pojasnuje marsikaj, kar se do-tičnega društva »Kdinost« od sc c jalno-demo-! .	.	' ...	,
b gaja sedaj v Avstriji na cerkvenem polju, kratičnih govornikov naglašano staliBje : ita- '	____
lijanska univerza v Trstu, slovenska v Lju-j	Drobile DOlitiČlie Vesti.
bljan'. Resolucija utemeljuje to 6tal;šče z
, . ^	j . « ,	j--*- i i I	Sprememba v artileriji. Iz
dejstvom, da sta to kulturni sredisČi obeh	^ r	...
narodov	Budimpešte poročajo da hoče vojno minister-
~	. . . .	„ stvo popolnoma preomovati topništvo skupae
Danes nam ni nameo, na bi se bavili z	r	r	r	1
vprašanjem, kje naj bo italijanska in kje bIo-	arma(^e'
venska univerza? To vprašanje puščamo to-	Otvorenje srbske skupščine,
rej na strani. Ne moremo pa zemolčati, da	V ponedeljek se ie sestala srbska skupščina,
živo pogrešamo v res Rusiji vsake apostrofe	Piedsednikom je bil izvoljen Aca S t a n o-
na italijansko adreso, v smislu, da bi Italijani	j e v i Ć, podpredsednikoma pa Niko',a Niko-
i . , • t . n j____• e O l______„i..„
sam- s svojim postopanjem nasproti svojim Eodeželsnom omogoSili tem poslednjim privoliti v ta postulat Italijanov. To ne zadošča nikakor, da Be govori jednostavno: italijanska uc i verza v Tratu, slovenska v Ljubljani, ker tu vmes so življenski intere-i, je eksistenčno vprašanje primorskih Slovancev, za katere interese ee mi moramo brigati in smo s ljeni biti neizprosni v zastopanju teh interesov. Ne zahtevajte od nas nacionalnega samoubojstva, kajti samoubojstvo bi bilo, ako bi mi Italijanom na krc/niku nudili italijansko univerzo dočim oni nam odrekajo celo tudi ljudske in meščanske šole!
Mi se popolnoma strinjamo in odobrujemo, da resolucija socijalne demokracije tako ostro žigosa barbarske dogodke v Inomostu. Tem opravičeneja pa bi bila apostrofa na italijansko Btran, naj ne bodo eami barbarski nasproti Slovanom. Kajti barbarstvo je, sicer ne krvavo ali vendar barbarstvo ako se na-
1 i <5 in Jaša P r o d a n o v i ć. Slovesno otvorenje zasedanja se bo vršilo danep.
Domače vesti.
Seja odbora političnega društva »Edinost« se bo vršila jutri v četrtek ob B. in pol uri zvečer v pisarni cdv. g. dra. Gustava Gregorina ter se vse odbornike vabi, di pridejo na to sejo.
Predsedništvo.
Obletnica jutranje izdaje »Edinosti«. Danes je leto dan, odkar izdaja naš list zjutraj. V tem letu se je razpredaja lista pomnožila v tržaškem mestu za 50 odstotkov ter ima zaznamovati velike napredke tudi v razprodaji zunaj Trsta, kar je pripisati dejstvu, da zamora naš list vsled zgednjega izhajanja vspešao konkurirati s tujimi listi, b katerim bo se prej zatekali tudi našinci, ker so hotdi d )znati najnoveje jutranje vesti.
, j t_ • i i	Ako nas bodo naši cenjeni čitatelji še nadalje
rodu, hrepenečemu po naobrazbi odrekajo kui-	^ ^^ da v r„merju boljgih
turna sredstva in se mu zap.rajo pota - do	^^ ^^ fcudi ljgtj ki ni nikako
.. , .	kapi tal i stisko podjetje in kateremu je edini
Resolucija vsklika : Proč z nacijonalnim sov-	r
J J .	namen kcristiti nasi elovenski stvari, ražtvom ! Vsakemu narodu svoje pravice ! Kdo
, . . , . j ....	Masa-zadnšniea. Prihodnjo nedeljo ob
ne bi se iz polnih prs pridružil temu vskhku,	t»u»ou.v» j	,
, . , .i i •• a ,	8. uri eiutrai bo v cerkvi pri sv. Antonu
ako je le — Človek s srcem v prsih?! Oba	J * r
, . ju \r- u:	novem sv. maša-zadušnica za umrle člene
vskhka sta v tesni zvezi med sabo. Mi bi	...
rekli, daje eden vsklik premisa, drugi pa	>Del- PodP- d.ull-a«. Podpisani vabi člene
konsekvenca. Da, vsakemu narodu mora biti	Prijatel.e društva, naj se v vel.kem številu
. . - . i	udeleže te zadušnice in počaste dragi epo-
pravica, ako hočemo da izgine naaijonalno	™ r	& v
sovražtvo! Sedaj pa vprašamo: Kako naj	mia Pokojnikov. odBOR
izgine pri nas v Primorju nacijonalno sovra-,	^^ d	društva«.
žtvo, ako ena narodnost, zlorabljajoča za njo
ugodno pobtifno konstelacijo, trdovratio in	Želislav Titez Trnski, kr. fin. podtajnik
žalezno d dednostjo odreka drugi narodnosti	v ^g™bu, najstarejši sin hrvatskega pesmka
veako in tudi najmanjšo pravico ? !	lvana vit' Trnakega je v nedeljo umrl v Za
Z .pet in zopet je treba konstatirati in na	Srebu v dobl let'
ves glas, da so pri nas le Italijani krivi, ako	Bogomila Vilhar, slovenska igralka, je
ne moremo priti do tistega lepega cilj., na	do9eSla na broakem 5?škem	kakor
kateri kaže resolucija socijalne demokracije:	Margarita v Gounodovi oper. >Faust% vel.k
da ne izgine nacjonalno so.ražtvo. Ja vse	vspeb. Občinstvo jo je opetovano p>kiioalo
zastonj! Dokler bodo ttali ani tako postopali	na oder ter JeJ Polnilo dva krasna venca,
z nami, kakor so doslej, dotlej oatane ob	Imenovanje. Predsedništvo liaančnega
vprašanju italijanskega vaaučilišča brez veega	ravnateljstva v Tr«tu ie imenovalo tehničnega
v j liva na nas \se govorjenje o Ljubliani	kontrolnega asistenta, liumberta C h i e r e g o,
kakor našem kulturnem središSu. Ravno zat-,	adjunktom v X. plačilnem razredu,
kir mi hočemo gravitirati k temu kultur-	Iz odvetniške zbornice. Odvetnik dr.
nemu središSu, zato ostanemo v boju proti	I^ka V e r o n a se je preselil iz Kotora v
Italijanom tako dolgo, dokler ne nastanejo tu	Trst in je že vpisan v listo tukajšnje odvet-
razmtre, ki n&m bodo jamči'e, da bomo mogli	niške zhornicp.
o ? ta ti živa veja na narodnem drevesu, čegar	Zasedanje porotnega sodišča. Za pred
srca je L:ubljana.	stoječe zasedanje porotnega sodišča, ki prične j
Ako h( čejo socijalni demokratje resno	A™ 22■ so ea določile sledeča razprave :'
sodelovati, da nastane tu lako razmerje, kakor	Za dne 22. proti Karolu Matt oo, radi zločina
je označajo v svoji reioluciji, potem ne smejo	ubojstva, pod predeedetvom vit. Urbancicha ;
v nobeni svojih resclucij izpuščati apostr, fe	za doe 23. proti Jakobu Pr,selj radi zločina
Spremembe v poveljništva ruske mand ž u rs k e armade.
Iz Petrograda javljajo, da je poveljnik prvega armadnega kora, baron Mevendorfi', zelo bolehen ter da v kratsem položi svojo čast in se povrne na Ru«ko. Na njegovo mesto pride general Ž linsk>. dosedanji štabni načelnih namestoika Aleksejeva. Istotako postane kornim poveljnike m general Z;rpiski, biv^i poveljnik Viboržkega pehotnega polka, čegar mejitelj je nemški oesar Viljem. Zer-piski ee je že leta 11*00. odlikoval v Mand žuriji.
Prihod namestnika Aleksejeva v Petro irrad.
Admiral Al»k?ejev je dne 10. t. m. /reStr dospel v (epremstvu svojega štabnega načelnika, generala Z imskega v Petrograd. Vso T8.'i0 vrst dolgo progo od Harbina preko Irkutaka v Petrograd je prevozil v 12 dnth. Na kolodvoru ni bilo oLč nstva, najbrž radi t*g>, ker je močno s j« žile. — Pot(?r vili sj Aleksejeva samo rezu dostojanstvenik1.
na italijansko adreso : Bodite pravični !
ubojatva, predseduje vit. Nadamlenzki ; za dne 24. proti Ani del Giud.ce radi zločina oskrunitve, predseduje sodni svet. Peder
Hrvatski proračun.
Hrvatskemu saboru je bil v ponedeljek	zolli. predkžen zutonemni proračun za leto 1905. Riemanjsko vprašanje. Iz R cmanj nem
Proračun pokazuje 22,42(>.411 krcn potreb-	pišejo: »Siovenece donaša veit, da je bil te
s5in. Ta znesek se raedelja na s eieči naSin :	dni gospod dr. Matko Laginja v Ricmanjih
Z i sabor 23f> 820 kron, za bana 71.600 kron,	znamenom, da bi pomirovalno vplival na
za oddelek za notranjo upravo 12,678.604	vaščane. Nagovarjal da j.b je, naj hodijo vsaj
kron, oddelek za uk in bogočaatje 4,257.364	v cerkev. Besede Lagiojeve pa da so cetale
kron, pravosodni oddelek 5,182.963 kron.	brezvapešne.
———————————————	Mi pa moremo zagotoviti, da dr. Laginja
Volitve v Italiji.	ni bil v Ricmanjih. Pač pa je imel
Izvršene bo torej tudi ožje volitve. Žav	prilike v Trstu za razgovor z nekaterimi
glavni bitki, na glavnih volitvah, je izvoje-	riomanjskimi veljaki, a to edino le v Bvrho
valo m nisterstvo Giolitti večo zmago nad	svoje informacije in orientacije, rad.kalnimi strankami nego je bilo pričako- Nemški vsenčilišdniki v Gradcu so
vati. Ožje volitve, ki so ee višile minolo ne	sklenili vnovič zahtevati od rektorja, da se
deljo, eo to zmago, oairoma poraz rad kalnih	na vseučilišču odpravijo slovanski napisi, stiank, še spopolnile. Mt nočemo in tuii ne Iz uradniških krogov. Prejeli smo:
maremo tu preiskovat', da li so bila sredstva.	V nedeljo popJudne su imeli poštni uradniki
ki jih ja rabila vlada za do&ego takega sijaj-	v pr< st irih kazina državnih uradnikov shod,
nega vspeha, tudi čista, neop.rtčna in do-	na katerem so razpravljali o raznih stanov-
stojna svobodne Italije — nii kon*tatujemo	akih vprašanj h. Ta shod pa ni bil pomem-
le fikt. Po zmagi vlade na glavnih volitvah	ben samo ta razred državnih uradnikov,
fDn mi posebno pokazali na en momant, ki	ampak je bil simptomat čen ttdi za evolu-
ja gotovo izdatno pripomogel G.olitt jevi vladi	cijo, ki sa je jela vršiti v m šljenju — ča tudi
ne vsega — pa vendar velikega dela uradniškega stanu.
Predsednikom shocla je bil izvojan visi p; štni svetovalec pl. Hevdenberg; udeležba je bila mnogoštevilna in je de šla tudi deputacija iz Gorice. Pl. Resmini je poročal o odnoš^jih v avencementah poštnih uradnikov in je razvil kakor vodilno načelo zahtevo, usj bi st premikanje od XI. do VIII. plačilnega razreda vršilo v določenih rokih. O znižanju službane dobe na 35 let je poročal pl. Fel-zegbv. To je ravno, kar otežuje avans ranje, ker je sedaj n. pr. 122 poštnih uradnikov, ki služijo preko dovršenega 40. s'užbenega lela. O vprašanju nedeljnega počitka in dopustov je poročal g. Oakar Zollinger in je postavil načalo, da ura inife imej veaj en dan v tednu popolnoma svoboden. Glede nedeljnega poSitka se je skliceval na mnenje trgovske zbornice, ki v absolutnem nede^riem počitku ne vidi nikakega zadržsa za trgovinski promtt. Kakor v nekaterih drugih državah, n»i bi se tudi pri naa organizirali pomožni uradniki, ki naj bi nadomtšeali uradnike, ki so na dopu3tu. Goap. Vincenc Mo3ett;g je poročal o reformi zistarole službene pragma-tike in se je govornik < sobit > obrnil proti tajni službeni kvalifikaciji.
Priporočal je tudi, naj bi ee službeni čas, ki so ga uradniki preživeli kakor poštarj:, ekspeditorji in manipulacijaki diurniati, ura-čunaval v penzijo. Vae reaolucije so bile vaprejete brez debate. Zadnja točka je bil govor poštnega olieijala gosp. R naldo Nalisi. To je bila tista toSka, ki je dala shodu gori omenieno simptomatifino pomembnost.
Ta pomembnost se je sicer ža izražala v tej le okolnosti : Na lanskem shodu ša je je predsedoval državni ponlaneo Mazzorana in so mu uradniki prirejali burne in cele minute trajajoče ovacije. Latos pa se je mož opravičil, da ne more priti, in je shodu uradnikov predsedoval — uradnik.
Pregoanten komentar k tej okolnosti je podal g. Nalia 9 svojimi izvajanji, ki bo kulminirala v nastopnih glavnih mialih : Lani so prejeli uradniki vae polno lepih zagotovil od ministrov in od državnega poslanca Maz-zorane. Oaobito glede zahtevane družinske doklade, ali nijedni zahtevi uradnikov ni bilo ustreženo do sedaj. Zgrešeno je bilo, da so sa uradniki preveč vezali na zastopnika, ki pripada le maloštevilni parlamentarni skupini in ki ima poleg tega le malo prijateljev. Zato s« morajo uradniki organizovati med seboj zn zložno postopanje ob vseh vprsšanjih — torej tudi ob volitvah —, naj se ne pridružijo nob*ni stranki in naj sami branijo svoje stanovske interese. Velika večina navzoč.h je burno pritrjevala izvajanjem govornika in le ortodoksni piistaši v • Trstu gospodovalne stranke ho kazali nezadovoljne obraze. V tem je torej tista simptomatična pomembnost tega shoda : Ako ostane razpoloženje med državnimi uradniki tako, kakuršno se je kazalo |io govoru Nalisa, gotovo ne ostane to dejstvo brez upliva na strankarsko in politično življenje v ntšem mestu ter na sestavo toliko mestnega wv«-ta tržašKega kolikor tržaške državno-zborjke delegacije.
Na zaključku je naznanil predsednik, da kazinu državnih uradnikov BkliČe v bi žnjetu času shod vsega u radništva radi vprašanji draginske doklade.
Brzojavna služba. Vsled zaključenja istrskega deželnega zbora v Kopru imata c. kr. po?tia in brzojavna urada v Kopru in v Poreču od dne 13. novimbra t. i. nadblje zopet omejeno dnevno službo v brz. prometu
Požar. Včaraj predpoludue ob 9. uri je bilo začelo goreti v etanovanju g. Petra Jurko v IV. nadstropju h še št. 7 na borznem trgu. Pr;šli bo gasile , ki so tudi kmalu pc-gasili ogenj. Vendar je zgorelo zi 1000 krt n pohištva.
Prijavljena tatvina. Ivanka Goraelj in Tekla Duriau, obe iz Galicije, sta prisu pred nekoliko dnevi v Trat ter ee nastanili na, nekem prenočeval š5u v ul.ci delle liecoherie štev. 6. A ta tanili sta se tam le začasto, ker sta namreč namenjeni odriniti v Amerik . Predsinočnjim je I vanka Gomelj izročila o ej tovariš.ci Tekli svoto 60 kron. Tekla j« t-j svoti priložila ša 19 kron svojega deoarja ter vse skupaj »aveeala v vogal robci, kater g i je potem dejala pod stoje vzglavje.
Tu treba omtniti, da v isti eobi, k er sta spali Tekla in Ivanka, epi več drug h oseb. No, \čeiaj v jutro, ko se je lefela vzbudila že ni bilo več r.bca ne denarja.
Ni jima preostaialo drugo, nego, da sta šli na policijo in tam prijavili to tatvino.'
Mož, ki energično brani svoje so	umetnikov, avetlopiscev, soharjev in dr., kij Karol Brzozovvski. V Lvovu je umrl
progo je Ivan Ćermelj, stanujoči v ulici	so v umetno3ti priznani in ugledni.	j teh dni znameniti poljski pesnik in dramatik
del Solitario st. 17. V istej hiši stanuje tudi Tako je »Slovan« umetniški b a- Karol Brzozo\vak;.
^1-letna Judita Majtan, pos'reinica v mest-	Ionski 1 i b t, stoječi na vrhuncu moderne
nej bolnišnici. Ćermeljeva žena 31 - letna	popolnosti. »Slovan« je torej veleznamenit
Ivanka in Judita eta se sinoči nekaj sporekli	pojav nsšj literature, ki je stop la ž njim v j
radi tega, ker so bile hišne fctopnjice uma-	prvo vrsto najodličnejših umetnišk h iluatro-
zane. Ivanka in Judita sta namreč valili ena	vanih listov.
na drugo dolžnost, pomiti stopnjice. Ta spor	jn njegova vsebiua ? Imena : A. Aškerc,
je šel tako daleč, da sta se začeli lasati.	s. Gregcrč č, O. Zupančič, C. Golar, A.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Neosnovana vest.
TOKIO 15. Generalni štab je izjavil, da je iz ruakega vira izhajajoče poročilo o
Judita je ugriznila Ivank) v mezinec leve Gradnik, dr. V. pl. Šercel, prcf. dr. Jos. smrti generala Kurokija popolnoma neosno
vanc.
Novi franeozki vojni minister.
PARIZ lf>. Uradno te potrju e, c*a je podal vojni minister Andič svojo ostavko in tiče in — nekaj novega v naši literaturi — da je imenovan njegovim naslednikom gene
roke, n:kar je Ivanka zaupila tako grczao,	Tominšek, prof. dr. Fr. Ilešič, dr. J. Pole«, da je njen krik pretresel njenega moža v Dolar, Iv. Cankar, Zofaa Jelovškova,
dno duše. Skočil je torej na pomoč svoji	dr. jos Vošnjak, Bog. Voanjak, dr. Jos.
zakonski polovici ter je Judito pahnil, da	Oblak in druga sima kažejo kvaliteto lite-
je zdrknila po stopnjicah ter si pri tem zlro-	rarnega dela »Slovana«. Romanj novele, čr bila členk leve noge.
Ivanka je ela sama na zdravniško p3-	memoari iz polupretekle kulturno-politične ral Berteaux.
stajo, da ji je zdravnik izpial rano na me-	zgodovine Slovencev v »Slovanu« so vseskozi	Vojna ladija »Aspern«.
zincu ter jej istega povezal. A Judita je	jzborni po VBebini in obliki. Zgodovinske	DUNAJ 15. Glasom br*ojavnega poro
dala pozvati istega zdravnika na dom.	aktuvalne razprave, essaivi, članki iz socijalne, ^ je dcgpela vojna ladija ,A*pern« v Suec,
Kcncem vaa te komed.je, Bta pa izja-	naravo8lovne, filolcšie stroke, in velezanimivi fejer Q8tane nekoiiko čaaa ter S3 poda potem
vili obe:	referati o znamenitih ženah in možth sodob- v poft gaid
—	Jutri grčm tožit!	nikih 80 vedno \eleinstruktivni.
—	Pojdi, saj grem tudi jaz'.	, (;:aVfla mo5 »Slovana« pa leži v izvrat-
T	,	vr	nem »liBtku« z mnogoštevilnimi kritiki in
IZ »Škrata«. — Nesrečnežu "i	&
možno pomoči. Oi nekega človeka se
drov:n'mi poročili iz kulturnega življenja
., ,	-	i	•	vseea eveta, iz'aati pa slovanskega. »Slova-
le govorilo, da je neereSen in da mu ni možno	° »	k	»
nikakor pomagati. Neki bogatin je hotel ve	1 i e t e k je .gledalo moderne »lovan.ke
deti, je H to lei; vz)l je torej m enjo denarja kulture n. polju knj ževnost,. gla.be, gleda-
i	i	liš5a, tehnike, žan^kegi vprašanja in umetno-
ter 10 postavil na brv, preko katere je	»	& r j
imel kmalo potem iti eni nesrečnež. Ko je	Toli vsestranakega listka ne nahajamo
prišel nearečnež blizo brvi, je rekel sam pri niti v liet h največega renomčja. sebi: »Mnogokrat sem že šel prek te brvi,	Tak Hat je »Slovan«. Ako primerjamo
sedaj hočem enkrat poskuaiti, da grem preko ceno naročnine — 12 kron za vse leto — nje meže«. In tako je šel preko nje mei^ tar in njegovo bogato rtzkcsje v ilustracijah ter ni zapazil mošnje z denarjem.	v vsebini, ee moramo le čudit-', da je možno
——to med Slovenci ! Konkuriramo torej lahko
z listi, ki premorejo nad 100.000 nareč-nikov !
Zato pa menimo, da je naša dolžnost, da iznova opozorimo svoje čitatelje na »S'ovana« ! Naj bi ne bilo slovenske inteligentne hiši,
Književnost in umetnost.
„SLOVA N".
IluBtrovani mesečnik za književnost, umetnost in promveto.*)
Pred dvema letoma ee je raznesel glas: nobenega narodnega društva, nobene srednje v L ubijani začne zaajati nov beletrift čen	nobene slovenske kavarne bre? »Slo-
mestčnik »Slovan«, ki pa bo pnntšal tudi Varac, našega najlepšega ilustrovanega me-velite ilustracije ! In zatrjevalo Be je, da bo sečnika moderne napredne smeri! Dolžnoet li§t umetniški po Bvojih slikah in po Vljakega zavednega Slovenca je, da se naroči svoji oprtmi, slovanski pa po svoji vsebini. na krasnega »Slovana«, čegar urednik je Mara kdo se je razveselil tega glasu. Saj naž priEDaDj dramatik in pisatelj F r. G o -umetnost je v Slovencih prezirana, zane- v č k a r, čegar zasluge za slovensko umet-marjana pastorka n po naših hišah se šopi- n08t jD književn3St je odlikoval pred kratkim njo le neaašsa, italijanska, ali sploh tuja dela, srbBki kralj Peter I. na ponos in veeelje nas slovanska umetnost pa je neznana. Nt ši VB€h ki pazno zasledujemo Govekarjevo umetiiki so rojaaom komaj po imenu znani, U3pehov bogato delovanje ! in večina umetoiko/ ne r ahaja kruha doma,	*
ampak merajo delati 7a tujce, za tuje tovarne, za tuje hiše. tuje cerkve in za tuje liste. Pri nas se kišatijo mnogokje le tujci in p> naših bišt>h vite le nemške slike, po
Koncert Htlde La Đarpe.
Dne 14. t. m. se je vršil v Schillerjevi dvorani koncert koncertne pevk n e H Ide La
mizah ^a le nemški 1 sti, le neirške knjige! HarPe G^podična je pevala nekaj klasičnih Tako je geslo: »Svoji k svojim« za1 komadov in ne kij kompoz.c.j novejihkom-mnogo Slovencev le
_ trazi laž' _ poništov in je pokazala, da razpolaga lepim
glasom, umetn škim občutkon in preciznim
Razveselili emo te torej »Slovana«, da nas
iezaani a tlovenakimi in sploh slovanak.mi | predavanjem. Najbolje je ugajala Beethove-slikarji in kiparji ler da tako dvigne v nas zaveet da imtsmo sami dovolj umetnikov za vse j* v ne in privatne umatn šie pitrebe.
Marsikdo pa je tudi dvomil, da li 1)3 »Slovan« res izpolnjeval, kar obljublja ? Iq končno: da-li b«j tudi vzdiži vzlic temu, da vlada med nami toiiEta brezorižn )*t zi umetniški domači lift ? !
Ta dvom, ta Bkeptičnoet in ta nez&upni strah je bil brez podlage. »Slovan« :zbaja že dve l?ti in stopi s 1. dccembrom t. 1. ža v
nova : »Nelia temba otcura«. Sploh je žela obilo pr znanje, kakor tudi pijanis.inja Marija Pia Zampieri. Na glasovir je spremljal diskretio prefe-or Kurelicb. Dvorana je bila na pol polna odličnega muzikalnega občinstva. Gospodičnama je bilo podarjenih več čopkov cvetlic.
Razne vesti.
Eksplozija. V Marauu blizo B^lonjđ v Italiji je v nedeljo zletela v zrak vs e;i eks-IH. etnik, a lahko lečemo, da avojega pr^- ploEjje'za|oga smodnika. Lastnika ztl ge so grtma ni le izpolnil, ampak ga je celo daleko
presegel!
»?-ljvan« je list, kakoršnega Slovenci še niamu imel , — kakoršnega nimajo tploh -Jug »loven , — da, kakoršnega ne premorejo niti vsi avstrijski Nemci, ki jih je nad deset mi':jonov — skupaj ! »Slovan« je zares krasen mesečnik, ki Be moremo ponašati ž njim pred vdem kulturo m svetom. Tekom dveh let je prineael neš;evilo zcamenitih reproduk e j slovenskih in s ovanakih, pa tudi lujih umetnia. Reprodukcije »o bile v umetniškem tiaku, večkrat tu ii v .'»-4 btr/fch. Sl«vtn-ski, hrvanki, srbski, Češii, poljski, ruaki, francoski, nzizemaki in tudi nemški umetniki , so ras opani v »Slovanu« z najslavnejšimi um tvori, reprodukovanimi z umetn šio per-tektn< stjo na pt.set.nem dragocenem papirju.
Ob um pa »Slovan« ni banalen ilustro-van nt s kupom fjtogr&tij in »interesantn:h« dnevn h aKtuvalnostij a la »latereasantes Blatt«, tli lener Illustrirte Zeitung«, brez oKusa in brez sloga. »Slovan« prinaša le umotvore trajne vrednosti, dela akademiČnih
♦ 1'reia Fran < Jovekar. izdaja Ihagoiio Hribar i
v Lj u olja ni
našli etr&šno pohabljenega, mrtvega med razv&l nami. Tnje kmetje, ki so dtlali nedaleč od zak ge, so bili težko p šiodovani.
Eksplozija bombe. V Harkovu je dne 12. t. m. po noč. pred tpomenikom pesnika Puškina eks.lodrala loaiba, valed čtsar je bil spomenik pcšicdovan, okna bližnjih hiš pa razb ta.
Roparski umor župnika V Heldenbergu blizo Frankobroda so mioolo sobe to nt šli tamošnjega katoliškega župn ka uaorjenega s prerezanim vratom.	v
Očevidno s j ga umorili tatje, ki so u lomili v iupnišče. To izhaja iz okolnost , da je bilo župnišče popolnoma oropana.
Zapuščina kralja Aleksandra. Iz Belega grada poročajo, da je bivša srbska kralj ca Natalija vso zapuščino po njenem sinu Alek eandrn darovala Črnogorakemu knezu Mirku.
Šolstvo na Japonskem. Japonska ima 5 vseučilišč, 2 p)litebni*i. 170 gimnis'j za dečke in 27 za dekl ce, 27 015 lju Istih in 600 zasebnih šol. Račun teh je še mnogo tehniških, umetnih, obrtnih, poljedeljakih šol iti. lemed vaeufiliŠČ s'.a dve državni, tri pa so privatne.
Portugalska kraljeva dvojica ua An-gležkem.
CHERBOURG 15. Kralj in kraljica portugalska eta odpotovala na Angležko.
PORTSMOUTH 15. Na veprejem portugalskega kralja in kraljice je bilo v pristanišču Spithead zbranih mnogo vojnih la aij. Vreme je bilo kras o. Vtležki princ e kraljevo dvojico v imenu kralja Eivarda pozdravil. Kmalu po 1. uri sta kralj in kraljica odpotovala v \Vindtor.
Italijanski delegatje v Parizu
PARIZ 15 Danes pjpoludneje dospelo semkaj 250 delegatov italijanskih municipijev in trgovinskih zbornic, da vrnejo t bisk fVan cozkib kolegov za časa ko je bil preda&dnik Loubet v Italiji. Mnogoštavilno občinstvo je vspreielo goste na kob dvoru.
Ha vre. (Sklep,) Kava Santos good rage za tek. mesec po 50 kg 46.— frk, sa raaree 46.50.
H am b n r g. (Sklep pop.) Kava Santo« ffr i average za dec. H71 8, za marec 3S1/*, za na®! . za september 393 41 vzdržano. Kava Rio nr.7adx loco 38—40, navadna reelna 41—43, navadna dob> 44—46
H a m b n r g. (Sklep ) Sladkor za nov. I'7 So rs dec. 28.0iS, za jan. 28.05. za februvar 2^ *20, zh marec 28.35, za apiil 2S.40. Tr«lno. — Vreme : lepo
New-York. fOtvorjenje,) Kava Kio za bodoče dobave, vzdržano, nespremenjeno.
Sladkor tuzemski. Oentrifugal pile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K — — do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncasaž in Melispil4 promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dc —.—, marec-avg. 63-30 do 69.30.
London Sladkor iz repe surov 13T/gSh. Java 14.3 Mirno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.95, ra rž december lfc. i5, za januvar-april 17.—, za m rec-junij 17.25 (mirno.) — Plenica za tekoči mesec 23.65 za december 23.90, za ;anuvar-april 24.t>0 za marec-junij 25/25 ^stalno). — Moka za tekoči mesec 31.30 za d?c. 31.65. za januvar- april 32.50, za marec-junij 33.— (staln >). — ltepično olje za tekoči mesec 44 75, za d cember 45.—, za januvar - april 46.50 za maj - avgust 46.—, (mirno.) špirit za telroČi mesec 44.75, za dec. 45.75 za januvar - april 46 za maj-avgust 46.— (trdno., Sladkor surov 88° uso nov 3lV,-37:,;4 imirno) be) za tekoči mesec li>n4 za dec	z* ian "
april 4l"'s za marec-junij 421/« (trdno rafininfl 71—71 Vi Vreme: mraz-
Uydrove žitne kave
POSKUSITE'So	Vzoren dr»tovoi|na.
Poiln. S ooliiiha 4 K 50 h Innco.
.DOMAČI PRIJATELJ"
UMI D4«migmi J.IIO^J pna^ii fMitcn*.
Iciarnt jtlnt Mait 9rufi.VIll.
Borzna poročila dne 15. novembr*.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239 41 239.80 Francija K 95.20—95.40. Italija K 95 2J—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.55—117.80, nemški bankovci K--—.—
avstrijska ednotna renta K 99 90 — 100.15, ogrska kronska renta K 98.— $8.25, Italiianska rent« K
102.8/4 :03.'/4 kreditne akcije K 673.-- 676.—
državne železnice K 653.— — 655 — Lombardi K
87.— 89 —, Lloydove akciie k 725.--730.—
Srečke: Tisa K 324.-32». —. vredit K 480 —
do 490. -, Bodenkredit 1880 K 307 — 317.—. Bo-denkredit 1889 K 298.— 30d —, Turške K 131 50 do 133.50 Srbske —do —.—.
Dunajska borza ob 2. url nopol.;
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	100.30	—.—
„ „v srebrn	110.30	—.—
Avstrijska renta v zlatu	119.95	—.—
v kronah 4«/.	100.1C	—.—
AvBt. investicijska renta 3».',•/,	91.25	— —
Ogrska renta v zlatu 4"/e	118. PO	—.—
„ v kronah 4•/.	98.10	--.—
„ renta 3'/,	*9 05	—. —
Akcije nacijonalae H^nfc«	1635.—	—. —
Kreditne akcije	672.75	— .—
London, 10 Latr.	239.47'/s	—--
100 državnih mark	117.65	—.—
20 mark	23.51	—.— ■
20 frankov	19 07	- .-
10 ital. lir	9f.25
Cesarski cekini	11.32	—.— Parlžka in to'taonska corza.
Pariz. (Sklfi-.) - Irancozka renta 98 47 5°/0 italijanska renta 104.H5 španuti eztenear 8 8.42 akcije otomanske banice 595.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske drza\nt železu e —.— Lombardi —— unificirana turška renta 87.65 menjice na London 55140, avBtrrsfr« rlsta renu lOl.fO ogrska 4•/. zlata renta 102.10 Lindeibf^ turške srečke 127 50 psrižka oanka 12.67, italijanske meridijonalne akcije 7i»5.—, akcije K;o Tinto 15.71 Trdna
London. (Sklep; Konsolidiran dotr 88% Lombardi 31/, "rebro 26*/«. 5pa iska rer.ta 87 r H iu lijanska '»»nta 104—, trfn. diakont, 3— u eijiu n
Lunam 24.21 dohodki banke--izpl»ć»«a bax»»
— Trdaa.
Tržna poroćJla novemora.
Budimpešta PSenica za, april 1»> <6 do 1037; rž ra april 8.— do 801 ; ove* l > pril 7.23 do 7.24: koruza za maj 7.62 do 7.6-J.
Plenica : ponudbe srednje ; p»,vprafevan t (mf jeno, trdno. Prodaja 28X00 met.	za 5 sto t.
višje. Druga žita ugodneje. Vreiuf: lepo
Sprejemajo se vsakovrstna dela In po posebnih načrtih.----■■
tm- Jinstrovan ceailf Brezplačno in franko.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
--== TRST =====
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
S *
S
: ■
8 ■
S ;

Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša mcdicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
(od ogolunjene sladke skorje)
I/najditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU.
Odlikovano z kolajnami in diplomami na
prvih mej navodnili razstavah. Počaščene sfc zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Tovarna poht&tva
Aleksander Levi Minzi
z= ulica Tesa št. 52. A -
(v lastni hiSi.j
ZALOGA:
Piazza Rosario (Šolsko poslopje. Cene. da se nI bati nlkake konk«r«s 9«
Sprejemajo se vsakovrstna del» t. c i pa posebnih načrtih.
Ilaitrovaa os&ik br»svl«Aao t*
Važno naznanilo
za krčmarje in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
-v TRSTU, ul. Cavanai5=.
(nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov n
vsake oblike in velikosti.
Brezkonkurenčne cene. ——
i *.>reje-ns zavarovanja č]nveSke«a
5 J
;€Cjs po n*jrazDC,vrwrr.f»i?ih komMnsei-t ih pod tako ugodnimi pogoji, ko no-• a« druga zavarovalnica Zlasti je i. "-dno »verovanje na doiivetie in smrt z zm&njSujofimi ne vplačili.
i "sak član ima po preteku petih let
99
„SLAVIJ A
vzajemna zavarovalna banka v Fra^i.
!
pravico do dividende.
Rezervni Fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
V3A POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, česar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Skoda-n po najnižjih tvuan. £kode ceniuie takoj in naiaku unejf. Uživa najboljSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdate e podpore v narodne in občnokoristne namene.
tmnuan <Jol^° iz*e*!>:in v '*Pec-
»niaU (I y U V CU, stroki, »e želi izobraziti v ■-	papirni stroki in hoče vato
1 -to;»iti v prodajalno s pijp. in šolsk. potrebščinami ^rakeni majhnem mestu. Trgove«-, ki ga sprejme za ikega pol leta. dobi odškodnino po dogovoru. — Naalor pri upravi „Edinosti".
fllp^Ovir V	stailj" proda radi
ln>iezni |>» jako nizki eeni. — Naslov pove uprava »Kdinosti•.
tit Vfl'4. O. S s
Razpis
so odun v
Velika prazna soba mi!„m pn
samostojni spej v ul. Madonoa del mare (>, 1. nadstropje.
Pekarna
FRAN PASCUTTI
zalaga tel j prvih hotelov, restavracij,
kavarn i 11 vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4
————— T e Je fon st. 1333.
Trikrat na dan svež kruli.
V Pošiljanje na dom.
4
i
4
«
H
4
I
«
— jtfanu/akturna trgovina n * £mbrosich £ jffodricky &
TRST - ul. Belvedere 32 - T ST ?
učiteljskih mest v okraju Sežanskem
V šolskem okraju Sežanskem razpis-u jem ta le m rs ta :
1. I čiteljsko vod.telisko mesto na je<lm> razrednicah v Kazljali, KoMjotjlavi. Koprivi, Rodiku, Vojseiri, » elikenulohi, Stjaku in Stoma/.u.
'J. >lu/.l><> učiteljice na dvorazrednici v Zvoniku.
."». Sluzb<» učitelja na petra z red niči v Komnu in v Sežani.
Se s'užbami pod navedenimi točkami so spo oni prejemki ustanovljeni v deželnih zako-■ uili od J5. oktobra 1 SiM>. 1. zak. in uk. štev. :.'>(» in otl dne '21. tlečem bra	1. zak. in
' uk. št. 44.
i Prosilci odnosno prosilke naj v lože svoje 1 pravilno opremljene prošnje tekom Gib tednov po o^la-u te^a razpisa v uradnem listu na e. kr. okrajni šolski svet.
C. kr. okrajni šolski svet.
SKŽANA, 1>S. oktobra 1904.
Predfednifr :
R e b e k.
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi.	£
fustanj veleur oiJ 27 rovč. dalje, bel, siv :n	J piquet faštanj. Koten na bela in siva. Majet šjali p
in rute. Odejd od volne ali bombaža. Pregrinjala	a
preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za	J
■ožke in ženske. Kr ila, nogovice. čipke in žamst,	P
kakor tuli raznovrstne drobnarije.	^
Zaloga
Čudo v ceno!
:»00 komadov samo za gol<l. 1*85.
Ena krasna zajamčeno dol>ro idoča precizijska ura na 'Vi urni tek k pozlačeno verižico 1 krasna špila < ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. :amnom za gospode ali dame, 1 krasna <rarnitura rombov iz -{"/o doubl»' zlata za manšete, ovratnik in prsa. •'» platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pihalna oprava, 1 krasno žepno ogledalo v skatljici z ■Ravnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležnica. razgledni«- slavnih umetnikov zadnjega stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 39."« raznih reči. ki »o v hi>i neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, je sama toliko vredna, stane le gold. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGAKN, Krakov št. 43.
Kdor naroči zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve n-zili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po I tak nožič. Za kar ne ugaja se denar lakoj povrne.
v URAR ^e
F. PERTOT
Trst, ul. I'oste u nove g priporoča veliki izbor ur: | Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi I zlate, srebrne in kovinske ure za gospe.
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
v odčekih in v boteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaua
Steinfeld pri Gradcu.
Zaloga JKattonijeve gicsshublcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
T R ST Via degli Artisti štev. 1
____________________________-Jz
^Otvorilo se je velikansko skladiščem
iS ff ALL'UNIVERSO 33 |
J	- Trg Carlo Goldoni 1. --£
S Bogat izbor raznovrstnih površnih sukeuj (paletot, nlster) in	(I ^ obleke za možke, (leeke in otroke.
" Teliti dohodi Map iz m m inozemsKib tovarn. — Naroči po meri hitro in točni.	^
Govori se slovenski. Najugodnsjše cene.	^
Moške in deške obleke v velikej izberi.
Velik izbor črni b oblek, površnikov, ulstrovin hlač
posebnost: bombažne delavske hlače,
•lako usodne cene.
Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone).
Spominjate se družbe OOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOSO

Cirila o
in Jtfehda=
v Ljubljani in za ^ = §stro.
Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se vdobiva
samo v čevljarnici
corso i2 Julij-a !lomanel3i9 JrsS Cwso 12
Velika izbera galoš za gospode in gospe.
| ADOLF GIUNWALB |
•	mr angležka krojačnica	^
©	TRST — Piazza Grande št. 2 — T R S T	©
9
Gratis in franko prospekti angriežkega sistema.
Izbor ur za birmo
Snrejema popravljanja po nizkih cenah.
Šunka (gnja!)
ko/.o 1 ijM- l»r«*/ kože kr.. hro/. kosti s kožo l "lil. kr.. pltM-^ta hrtv. kosti iH» kr.. suho meso 78 kr.. slanina .S2 kr.. prešičevi jeziki 1 ^M.. goveji 1 irld. kr.. glavina l>re/. kf>sti 4-"» kr. I^anajske salame S«> kr.. prave Itoljše 1 ^Id.. i/, šunke 1 gld. J<3 kr. n-rske 1;» salame 1 -^Id. TO kr.. salame a la trde 1 ^Ul. kr. kila. \'elik»* klohase po ju kr. Briuovic in Slivovka pristna liter ^1. 1JO. Pošiljam l< >lobr<>	otl."» kil naj>rej proti povzetju.
JANKO EV. SIRC v Kranju.
jtfanujakturna trgovina
ARTUR PONTINIBarrlera
ima v zalogi vedno
bogat izbor
jopičev, prlpadkov in drobnarije.
—— Ugodne cene.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(l)ruštvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva «lne
31. decembra li>02.....kron 208 ,032.9i8.73
Premije za poterjati v naslednjih
letih.......- - ^ 82.371.684-24 !
' Glavnica za zavarovanje živeaja j do 31. decembra liKfci. . . . n «11,558.220"13 Plačana povračila:
a)	v letu 190J........ 5,2473.446-68 I
b)	od začetka društva do 31. decembra 1902....... 742,014.072 65 i
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj ; ' tarife in pogoje /.a zavarovanja in sploh vsa natanč- i na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via I J della S>tazione št. 88/81 v lastnei hiši.
i Vinogradniki pozor!
Naznanjam, da bodem imel za leto 1904 | • in 1JK)5 n -d oU.oOO cepljenih trt bo« I i na ze-1 leno ali na suho, kakor tudi bilf divjakov. ! Y6CCllia 33 J rt0 so burjrnnde«-, laški rialin«^, silvanet?, | rulandee, poriu^alka, vrhpolce ter raznih dru- ! jrili Uelih in črnih vrst. ('ena 1000 komadov I I. vrste K 100, bilfe, 1000 komadov K 20.' ( glasiti pismeno ali ustmeno pri Josipa Cotič. vinogradniku v Vrhpolji pri Vipavi na, K ranjskem.
Na naročbo elegantnih moških oblek po meri
Prezpiačuo mm io likanje ollet?, katero se pošlje in se jo tudi izroči dotičuemn naročitelju.
8-o Zavod prve vrste za uniformiranje, o-o

Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko.
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
zn čopiče in ščetke
0 Jii!<ovaia ni Du ia;u s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Belilni (nesproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih i" slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopičev
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Sa ne boji nikake konkurence glede zmeroih cen kakor tndl izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenli jednakega imena.
blaga za ženske j obleke, barhenda,
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanj«4 in čišćenje svetilk na plin ob easu selftre Neprekosljire plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Fo vlBOkoJ kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom rndnicom
/Spatovačka kiselica
naravna a^kaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tn >: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti liernićki aukloritcti premsuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p ob&vnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, ko'l že-ludae-jog, plučuog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamen-a, šećerne bolest', zrnat h i nateklih j*ti a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokuhano izvrstno i nenatlkriljivo sredstvo koi spolnih i mnogih drugih žpn^kih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c kr. dvorski savjetnik i kr. pr. f. dr. S. Bošojaković.
Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja.
„UPRAVITELJSTV 0 VRELA APATOVACKE KISELICE",
ZAGREB. Ilica br. 17-
Dobiva se u svim liek&rnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, blavn i 7aslupstvo za Trst i lslru: Jobannes Stlingenberg & Comp.
u Trstu ul Giorgio Galatti stev :4.
„LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
PođrntnloA v Celovon.
Kupuje in prodaja
rs tts« rast, sastavnih pisan, prijoritat, koanuaalnifc
obUgacij, srečk, dalaic, v alat, covoev lm dsris P o »trk« izdaja k viskiaa ftrabaajv. |
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamujava in oskomptnjs
mdaoitM papirje ta VBOTĆnj« -	fcapoaa.	-
ipala
Daj« prodajmo na vred. papirje.
Zavaruje srećko proti kurznl —	Izgubi
vfnkulujo in dJvlnKuJuJ* vojaška žan tnlne«« kavcije. VttaMf tM f fc^iasan —t mr	Aiff Har- -»« utredris
Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema
» tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim cbrostim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo^re d ■ - ■ —	dne vzdiga.	,
Promet s deki in nak&amoami.
—gnannim m