•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
<3BD	Kurošku J 3, 4000 Kranj tel.: 04/28010 40, 2H0I0 17. 280 K).vt fakv. 04  2X0 K) 12 www.gltd.si, inftjf"ghd.si
Goratfska borzno posredniška družba d A. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
ItfaN
menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260 www.wllfan.sl
QHl0
ELEKTRONSKA BAjNKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE^
Gorenjska^ Banka
liiiiiku .i i>i>.iliilinni
hup: www.gbkr.si
(MMM©IMGLAS'
if!2idy - JSSN 0352 - 6666 - št. 73 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 18. septembra 2001
parada srednjeveških noš minulo soboto v češkem Taboru, ki ga s Škofjo Loko povezuje prijateljstvo.
Sivi lasje slovenskih obrtnikov
Na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu (MOS), ki je še vedno največja in najpomembnejša tovrstna prireditev v Sloveniji in ena pomembnejših v Evropi, so opozorili na odnos države, ki je mačehovska do obrtnikov in zaščitniška do dolžnikov. Slovenski obrtniki vidijo sovražnika številka ena v plačilni nedisciplini, ki je že zdavnaj presegla razumne meje, in v zakonih, ki naj bi bili sprti z zdravo pametjo. Slovenska obrt zaposluje 285.000 ljudi, kljub temu se država do nje pogosto vede, kot bi je ne bilo. Pride prav, ko seje treba pohvaliti z gospodarskimi dosežki, zakone pa državni organi in vlada sprejemajo kar mimo obrtnikov in ti zanje pogosto izvedo šele v Uradnem listu. Potem kot po tekočem traku sledijo pripombe in spreminjanja. V izogib temu bi morala država obrtnike povabiti k sodelovanju že pri pripravi novih zakonov, ki bodo krojili njihovo poslovanje. Tako bi se izognila nepotrebnim stroškom in obrtniški jezi. Odprtje 34. MOS je bilo tudi priložnost, da so obrtniki to glasno povedali in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek jim je moral prisluhniti. Tare jih neusklajena lastninska in davčna zakonodaja, dodatne sive lase pa jim povzroča tudi plačilna nedisciplina. Gradbeniki in mali obrtniki se zaradi neplačanih del le težko držijo nad vodo, vsake toliko kdo tudi potone, kajti v Sloveniji so namesto upnikov zaščiteni dolžniki, v podrejeni položaj pa obrtnike spravlja tudi novi pokojninski zakon. Se mu obeta ustavni spor? Sicer pa zgledi vlečejo. Dolžnica je namreč tudi država. Plačilo obveznosti delovnih razmerij še vedno čaka. Skrajni čas je, da stopi na prste dolžnikom in špekulantom ter zaščiti obrtnike. Da o klasičnem in dualnem izobraževanju niti ne zgubljamo besed. V nekaterih šolah vpisa v dualni sistem sploh ni in izobraževalni programi ugašajo. Izgubili smo čevljarje, slabo kaže tudi usnjarjem. Brez vajencev tudi obrti ne bo. Prihodnost ni obetavna, na potezi je država. • R. Škrjanc
Še dan za vpis abonmaja
Kranj - Poleg uspešne uprizoritve prve letošnje premiere, tragikomedije Antigona v New Yorku, so v Prešernovem gledališču prvo Polovico septembra posvetili tudi vpisovanju abonmajev za novo Sezono 2001/2002. V petih abonmajskih predstavah tri domače uprizoritve in dve gostujoči uspešnici pretekle sezone.
Ob uspešnem startu v novo gledališko sezono, premierna publika je z aplavzom, stroka pa s pohvalnimi kritikami pozdravila uprizoritev igre Antigona v New Yorku, gre pričakovati tudi dober vpis v letošnje abonmaje. Jutri, v sredo, bo v Prešernovem gledališču potekal še zadnji dan za vpis v devet abonmajev za različne dni v tednu, medtem ko bodo v dijaškega in študentskega vpisovali v oktobru. Od petih abonmajskih predstav so tri komedije, tragikomedija in drama. Z najboljšo komedijo preteklega leta Marjetka, str. 89, bo gostovalo Gledališče Ptuj, v najboljši predstavi Male drame Jez pa bomo videli velika igralska imena ljubljanske SNG Drame. V oktobru se ansambel Prešernovega gledališča prvič v svoji zgodovini odpravlja na gostovanje v Venezuelo. Predstavili se bodo z veseloigro Zupanova Micka v režiji Vita Tauferja.
Svetovna
balinarska smetana zbrana v Kranju
Kranj, 18. septembra - Z žrebanjem parov in slovesnostjo ob odprtju se je včeraj v dvorani na Gorenjskem sejmu v Kranju začelo letošnje svetovno prvenstvo v balinanju. Prvenstvo, na katerem nastopajo najboljši balinarji sveta, je nova priložnost tudi za naše športnike, ki se že ponašajo s številnimi odličji iz največjih tekmovanj. V štiričlanski slovenski reprezentanci so tokrat tudi trije gorenjski tekmovalci: Škofjeločan Damjan Sofronievski, Zirovec Uroš Vehar in Kranjčan Bojan Novak (na sliki), ki bodo na domačem prvenstvu skušali dokazati, da še vedno sodijo v balinarski vrh. • V.S., foto: T. Doki
Dva mrtva v razbitinah
mercedesa
Minuli petek se je na magistralni cesti Radovljica - Kranj, na znani črni točki, zaradi prehitevanja in spolzke ceste zgodila ena najhujših prometnih nesreč. Dva mrtva, od mercedesa ni ostalo skoraj nič, na cesti pa deset
ton razsutega starega železa.
Radovljica, 18. septembra - V
petek, 14. septembra, se je na ovinku pri radovljiški črpalki - na znani črni točki, kjer svetlobni znak opozarja na omejitev hitrosti - zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi izgubili življenje.
Malo pred šesto uro zjutraj je iz radovljiške smeri proti Kranju vozil 45-letni voznik M.O. iz Tuzle v Bosni in Hercegovini. Na mokri in spolzki cesti se je odločil za prehitevanje. Ko je prehitel avto s kranjsko registracijo, ki ga je vozil voznik R.Z., gaje začelo zana-
šati, tako da je z desnim delom mercedesa 190D zaprl cesto tovornjaku, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Voznik tovornjaka J.R. iz Ljubljane trčenja v nobenem primeru ni mogel preprečiti.
V trčenju je zadnji in desni del mercedesa dobesedno raztrgalo, saj sta se ločila od drugih avtomobilskih delov. Od mercedesa ni ostalo skoraj ničesar več. V razbitinah je na kraju nesreče izgubila življenje 31-letna sopotnica B.O. iz Bijeljine v Bosni in Hercegovini. Voznika pa so i/, avtomobila rešili kranjski poklicni gasilci, ki
so raztezali pločevino. Voznika so prepeljali v jeseniško bolnišnico, a je zaradi hudih poškodb malo pred 14. uro umrl.
Voznik tovornjaka je po trčenju zapeljal na travnati breg v smeri vožnje, tovornjak se je prevrnil na levi bok. Staro železo - bilo ga je deset ton - seje razsulo 30 metrov stran od mesta nesreče. V razsuti tovor sta trčila še dva osebna avtomobila: seat ibiza, ki ga je vozil 26-letni L.D. iz Lesc, in lord eseort, ki gaje vozil 21-letni G.R. iz Škofje Loke. Na teh vozilih je nastala le materialna škoda. Cesta
je bila zaprta nekaj ur, obvoz so uredili, na kraj ene najhujših nesreč sta prišla preiskovalni sodnik in tožilec. Pogled na razsuti tovor in na razbitine mercedesa je bil grozljiv, saj je bilo videti, kot da bi šlo za posledice hude eksplozije. Kar nekaj časa je trajalo, da so razsuti tovor naložili na tovornjak in cesto pripravili za promet.
Ocenjujejo, da je materialne škode za okoli 13 milijonov tolarjev. • D.S., foto: 1). Sedej
10 :
O :1 O !
9770352666018
Igralni avtomati le
v salonih
Vlada je predlagala spremembo zakona o igrah na srečo, ki bo igralništvu zaradi hude konkurence v soseščini omogočil naložbe in razvoj, državi pa strožji nadzor nad igralništvom.
IZ POLITIČNIH STRANK
Ljubljana, 18. septembra -
Vlada je končno ugodila zahtevam prirediteljev posebnih iger na srečo, v Sloveniji jih prireja pet pravnih oseb v desetih igralnicah, in sprejela predlog sprememb leta 1995 sprejetega zakona o igrah na srečo, ki naj bi /boljšali položaj igralnišlva in povečali njegov pomen za razvoj turizma, obenem pa zagotovili državi nad nekaterimi dejavnostmi v igralništvu večji nadzor. Obisk nekdaj dobro obiskanih slovenskih igralnic je začel upadati, v soseščini v Italiji in
dobi po 48 odstotkov koncesije), in invalidskih ter humanitarnih organizacij, ki dobijo 4 odstotke koncesijskega denarja.
Predlog za spremembo zakona o igrah na srečo, ki je bil na vladi sprejet pretekli teden, bistveno zmanjšuje možnost nameščanja igralnih avtomatov izven igralnic. Takih igralnih mest je v Sloveniji okrog 200, naprave in poslovanje pa ni vedno skladno s predpisi. Po novem bodo ti igralni avtomati lahko nameščeni le v salonih. V Sloveniji naj bi jih bilo okrog 20,
tifikat 0 ustreznosti, zaposleni pa ustrezne licence za delo. On line sistem bo zagotavljal sproten nadzor. Po vzoru držav z razvitim igralništvom bo tudi v Sloveniji možnost za internet igralništvo. Vlada meni, da lahko ti ukrepi povrnejo zaupanje v slovensko igralništvo. Vlada predlaga spremembo zakona tudi v delu, ki zadeva višino koncesijskih dajatev. Sedanji zakon predpisuje progresivno obdavčitev: boljši je poslovni rezultat, višja je obdavčitev. Igralništvo zaradi take politike zgublja
Avstriji pa naraščati. Država je tudi začela zgubljati nadzor nad igralnimi avtomati, ki so jih predvsem zasebniki nameščali zunaj igralnic. Igralništvo je pomemben dejavnik pri financiranju državnega in občinskih proračunov (vsak
v vsakem pa bo lahko od 50 do 200 avtomatov. Dopolnjen zakon bo, če bo po hitrem postopku sprejet v državnem zboru, uvedel še nekatere druge novosti predvsem na področju nadzora, igralne naprave bodo morale imeti cer-
©©MiSMSIMGLAS*
Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revija REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. *
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: ——---
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece
brezplačno
ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
naročam (^mmsmaLAB za najmanj eno leto
Ime in priimek:_'.--_
Naslov:--
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija.
denar za nujne naložbe in zato tehnološko zaostaja. Vlada predlaga znižanje koncesijskih dajatev za okrog 20 odstotkov. V prvem letu bodo dobile državni proračun in lokalne skupnosti v svoje proračune na račun znižanja koncesij manj denarja in bo moral državni proračun pokriti izpad v občinskih proračunih, v naslednjih letih pa bodo državni in občinski proračuni dobivali zaradi večjega
prometa v igralnicah več denarja.
V ministrstvu za finance so izračunali, da bo letna stopnja rasti davka od iger na srečo in koncesij za 10 odstotkov.
Denar za lansko in letošnjo sušo
Minister za finance Anton
Rop je povedal, da vlada izpolnjuje svoj dolg do kmetov, ki jih je lani in letos prizadela suša. Obveznosti bo izpolnila v celoti, je zagotovil minister. Na osnovi zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in služenja morja v letu 2000 je pretekli teden zagotovila 1,6 milijarde tolarjev, ki bodo razdeljeni 135 občinam. Do odškodnine so upravičeni oškodovanci za kulture, na katerih stopnja poškodovanosti presega 30 odstotkov. Največ bodo dobili v občinah Turnišče, Odranci, Beltinci, Tišina, Murska Sobota, Moravske Toplice, Gornja Radgona, Dobrovnik, Črnomelj, Metlika, Semič in Šentjernej.
Za odprave posledic letošnje suše pa je vlada zagotovila 1,8 milijarde tolarjev. 300.000 milijonov je vzela iz tekoče proračunske rezerve, poldrugo milijardo pa je "izbrskala" na posameznih ministrstvih pri materialnih stroških. Izjema so bili nevladni in pravosodni proračunski porabniki.
V petek proračunska seja vlade
Finančni minister Anton Rop je na konferenci za novinarje pc seji vlade povedal, da bo vlada predlagala državnemu zboru sprejem nekaterih sprememb zakona o dodani vrednosti. Gre za usklajevanje zakona z ureditvijo v državah Evropske unije, ne pa za predlog za zvišanje stopenj. Glede predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti (2002 in 2003) je minister povedal, da bo vlada o predlogu razpravljala v petek, 21. septembra. • J. Košnjek
Franki za odstranitev min
Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki deluje v Ljubljani, je od leta 1998 dalje razmlnirala nad 17 milijonov kvadratnih metrov površin.
Ljubljana, 18. septembra - V
Ljubljani deluje že od leta 1998 dalje mednarodna ustanova Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ji pomagajo številne države in organizacije.
Francoska vlada seje odločila za tretjo donacijo v višini 500.000 frankov, za katero sta pretekli teden podpisala ustrezen sporazum francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor ITF mag. Jernej Cimperšek.
Denar bodo porabili za razminiranje na Kosovu, ki bo tako prvo
ozemlje v Jugovzhodni Evropi, kjer so divjale vojne, ki bo očiščeno min. Na Kosovu so doslej očistili 2.960.351 kvadratnih metrov ozemlja. Skupno pa je ITF od ustanovitve leta 1998 dalje razmi-niral 17 milijonov kvadratnih metrov ozemlja in rehabilitiral 570 žrtev min.
Razminiranje opravlja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Albaniji, v Zvezni republiki Jugoslaviji in od preteklega tedna dalje tudi v Makedoniji.
•J.K.
Odmor za malico v delovni čas
Ljubljana,   18. septembra-
Predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev so z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladom Dimovskim nadaljevali usklajevanje predloga Zakon o delovnih razmerjih. Vse tri strani so se strinjale, da se v delovni čas všteva tako efektivni delovni čas kot tudi odmor za malico. Na predlog predstavnikov sindikatov in ob soglasju vlade in delodajalcev bo v zakonu tudi nedvoumo zapisano, da je čas odmora za malico plačan. Ker se predstvni-ki delodajalcev in delodajalcev niso uspeli sporazumeti glede ob-
sega dovoljenih nadur v koledarskem letu, je minister Dimovski predlagal, da bi v primeru potreb po nadurah nad dogovorjeno kvoto odločal inšpektor za delo. Sicer pa so predstavniki vseh treh strani obravnavali tudi nekatera še odprta določila v zvezi s koriščenjem letnega dopusta, drugih odsotnosti z dela in vloge sindikatov v podjetjih.
Usklajevanje zakona o teh in o še nekaterih odprtih določilih se bo v prihodnjih tednih nadaljevalo, predvidoma sredi oktobra pa naj bi predlog zakona obravnaval tudi Ekonomsko socialni svet.
Svetovni dan miru
Branko Grims, državni svetnik
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov g. Kofi Ananj? dne 11. septembra 2001 zjutraj objavil poslanico ob svetovnem dnevu miru, v kateri je med drugim zapisal: "Na današnji dan miru si upajmo predstavljati svet brez spopadov in nasilja. Izrabimo priložnost za trajni mir iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler ne bo vsak dan dan miru."
Svet po 11. septembru 2001 ne bo nikoli več tak, kot je bil še tistega dne do 8.45 ure zjutraj - do trenutka, ko je v 110 nadstropij visoko stolpnico World Trade Centra v New Yorku z vso hitrostjo udarilo letalo, polno potnikov in kerozina. Ko je samo 18 minut kasneje pred očmi vsega sveta še drugo potniško letalo z eksplozijo presekalo preostalo stolpnico WTC-a in so v javnost prišle vesti o strmo glav ljenju letala na Pentagon ter še enega v Pennsylvaniji, se je zdelo, da so se začele uresničevati moraste sanje. Stolpnici, katerih poškodovano jekleno ogrodje je nato zmehčal ogenj iz desetin ton letalskega goriva, sta se kmalu po napadu zrušili in pod seboj pokopali številne zaposlene in turiste. V največjem terorističnem napadu v zgodovini ni ugasnilo le več kot pet tisoč nedolžnih življenj, ampak tudi upanje, ki ga je v svojem govoru izrazil g. Anan. Ves civilizirani svet je obnemel, izrazil sožalje in solidarnost.
Posledice terorističnega napada bodo bistveno vplivale na življenje ljudi povsod po svetu. Ze neposredna gospodarska škoda naj bi po prvih ocenah presegala petdeset milijard dolarjev (več kot proizvede celotna Slovenija v dveh letih!), posredna škoda pa bo nepredstavljiva. Gospodarska recesija bo v naslednjih mesecih dejstvo, vprašanje je le, kako globoko bo segla in kako dolgo bo trajala. Grožnja vojne bo zanesljivo prinesla podražitev nafte in drugih strateških surovin ter zmanjšano potrošnjo prebivalstva. Povečana javna poraba zaradi obrambe pred terorizmom tega ne bo odtehtala. Veliko je odvisno tudi od načina reagiranja ZDA, ki so sicer doživele hud udarec, saj so bili napadeni simboli njene gospodarske in vojaške moči, toda še naprej ostajajo edina svetovna velesila. Vsako zapiranje vase bi svetovno gospodarsko recesijo le še poglobilo. Zanesljivo pa je mogoče napovedati obsežne spremembe v mednarodnih odnosih. V procesih (nezadržne) globalizacije mora postati mednarodna ureditev bolj učinkovita, ko gre za razreševanje konfliktov in še zlasti pri odpravljanju groženj svetovnemu miru, med katerimi je mednarodni terorizem zagotovo na prvem mestu. Toda tu ni bojne črte. Problem terorizma je dejstvo, da segajo njegove lovke iz države v državo, zato ga lahko učinkovito preprečuje le skupna akcija mnogih držav. Prav zaradi dejstva, da gre za fanatike, kijih je težko pravočasno prepoznati, saj svoje zahrbtne zločine pripravljajo nekje "v senci", je velika nevarnost, da bo večja učinkovitost šla v škodo človekovih pravic in svoboščin. Države imajo le dve izbiri. Prva je, da ne storijo nič in naivno upajo, da "njih pa ne bo zadelo"; druga je, da vzpostavijo učinkovitejši sistem nadzora in se nevidnemu sovražniku upro organizirano in skupaj. Prvi nagovori ameriškega predsednika g. Busha zato vlivajo veliko upanja, saj je očitno, da bodo koraki velesile in njenih zaveznikov skrbno pretehtani; a potem, ko se bo nedvoumno identificiralo teroristične organizacije in države, ki omogočajo njihovo urjenje in delovanje, še kako odločni. Da bo odgovor premišljen, vendar silovit, ne gre dvomiti. Odličen poznavalec ameriške politike, prof. Bogomil Ferfila, je dejal: "Tisti, ki se jim zdaj tresejo hlače, se zavedajo, da v ZDA vladajo republikanci. "
Začetek tretjega tisočletja bo zaznamovala tretja svetovna vojna, ki bo vojna civiliziranega sveta proti mednarodnemu terorizmu. V tej vojni Slovenija ne sme stati ob strani. Ni bolj bedaste izjave, kot je tista, da je naša država "varna, ker ni članica zveze NATO". Svetovnega terorizma ne zanimajo meje držav, ampak sejanje strahu, nezaupanja ter smrti in spirala nasilja se je že začela vrteti. Fanatiki danes uporabljajo že kemične bojne strupe (spomnite se zločina japonske sekte), l veliko gotovostjo pa je mogoče trditi tudi, da razpolagajo z biološkim in jedrskim orožjem. V Rusiji je ogromno število ljudi, ki so "na trgu", pri tem pa imajo dostop do najbolj uničujočih snovi in znanje, da jih uporabijo..Orožja za množično uničevanje pa se ob uporabi zanesljivo ne bodo ustavila na mejah posameznih držav... Toda pri tovrstnih reakcijah bi bilo naivno verjeti, da gre le za nepoznavanje stvari. Zlasti zato, ker so komentarji ljudi z zelo prepoznavno politično usmeritvijo ("stare baze ") polni hkratnega strašenja pred globalizacijo in zagovarjanjem izolacionizma. Isti ljudje pa so samo desetletje nazaj na vsa usta zagovarjali "proletarski internacionalizem " kot globalizacij' ski proces. Ko to povežemo z očitnimi težavami nekaterih slovenskih politikov že ob izrekanju sožalja, se je težko upreti oceni, da se tudi nekaterim na sončni strani Alp začenjajo tresti hlače. V obrambi demokracije bo zveza NATO z ZDA na čelu zanesljivo proučila tudi dejstva o tem, kje in kdaj so se nekoč urili teroristi; in znano je, da je bila rajn-ka "juga " dobra gostiteljica tovrstnih kriminalcev vseh vrst - z razvp1', tim zločincem Carlosom na čelu, zato ima takratni partijski vrh seda) upravičeno polne hlače. Da "stara ljubezen ne zar javi", kažejo tud1 vesti v časopisih, po katerih se je denar prvega osumljenca za zločin^ Osame Bin Ladna pral na ozemlju nekdanje Jugoslavije, pri čemer na) bi sodelovali tudi nekateri slovenski državljani. V teh razmerah je # sreča, da je na čelu zunanjega ministrstva nekdanji Demosov minister, ki iskreno zagovarja vključitev Slovenije v mednarodne povezave in f* je, kljub temu da ga je lastna stranka očitno pustila na cedilu, podpr[ aktivno vlogo Slovenije v boju proti mednarodnemu terorizmu. Bil D> namreč nepojmljiv absurd, če bi v protiteroristični koaliciji sodelovala celo Pakistan in Iran (kar se bo, kot kaže, zgodilo), Slovenija pa^ njej ne bi igrala aktivne vloge. Nekateri govorijo o spopadu civiliza1'!' V resnici pa se bodo v svetovni vojni proti terorizmu združile vse drŽave, ki spoštujejo obče človeške in torej civilizacijske vrednote. Svoj nečloveški cinizem so teroristi izpričali tudi s tem, da so za svoj zločin tf brali prav svetovni dan miru in nenasilja.
Strožje za amnestijo
Ljubljana, 18. septembra - Slovenija pripravlja nov zakon o amne' stiji. Vlada gaje pripravila za drugo obravnavo v državnem zboru j" upoštevala pripombe sekretariata državnega zbora za pravne zadeve i" komisije državnega sveta za politični sistem. Pogoji za dodelitev art1' nestije naj bi bili strožji. Tako amnestija ne bi bila možna pri obsoje"' cih, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe p0' narejenih vrednotnic in vrednostnih papirjev, za kaznivo dejanje ugra' bitve letala ali ladje, za kaznivo dejanje onesnaženja pitne vode in ^ kaznivo dejanje onesnaženja živil ali krme. - • J.K.
Letalo je lahko najstrašnejša bomba
Letališče Ljubljana na Brniku ima že običajno visoko stopnjo varnosti, po terorističnem napadu v Združenih državah Amerike pa so nadzor še poostrili. Letališče je za zagotavljanje varnosti dobro opremljeno. Vendar se tudi teroristi odločajo za nove oblike delovanja, pravi vodja varnosti in zaščite na Aerodromu Ljubljana Bojan Lucovnik.
Terorizem in boj zoper njega sta osrednji temi mnogih pogovorov, posvetovanj in novinarskih prispevkov. Cilji, ki so si jih 11. septembra za napad izbrali teroristi v Združenih državah Amerike, še posebej pa način izvedbe, so bili presenetljivi. Združene države Amerike napovedujejo ostre povračilne ukrepe, vendar so v zagati, kdo je pravzaprav napadalec.
Doslej zbrani dokazi potrjujejo sume, da so bili napadalci iz arabskega sveta, ki so prebivali in se šolali v Evropi in tudi v Združenih državah Amerike. Trdnih dokazov, da naj bi bil pobudnik napadov v New Yorku in NVashing-tonu najbolj znani terorist zadnjih let in največji sovražnik Združenih držav Amerike Osama bin La-den, pa nimajo. V tem je največja razlika med tokratnim terorističnim dejanjem in preteklimi, ko se je skoraj zanesljivo vedelo, kdo je
Rizman. Po njegovem mnenju je terorizem kršenje civilizacijskih pravil in pravil vojne. Žrtve terorizma večinoma niso vojaki, ampak otroci, turisti, delavci, nedolžni ljudje, ki so bili naključno na kraju terorističenega dejanja.
Napadi v Ameriki dokazujejo, da sta se način izvedbe terorističnih dejanj in struktura ljudi, ki izvršujejo teroristična dejanja, spremenila. Če so bili doslej teroristi večinoma iz nižjih, ponižanih slojev, ki so odraščali v revščini in
sama država, čeprav je Amerika, jih ne more. Boj zoper terorizem je zadeva vseh držav. Tudi uporaba sile po načelu "zob za zob, glava za glavo" ni edini način za preprečevanje. Vzroki terorizma so zapletenejši in tičijo v sodobnih svetovnih procesih in politiki, v globalizaciji in podobno.
Brnik: Hitri in usklajeni ukrepi
Po novici o terorističnem napadu v New Yorku in NVashigtonu je bilo eno prvih vprašanj, kako varno je letališče Ljubljana na Brniku in kakšni ukrepi so bili sprejeti, da se ameriška zgodba ne bi ponovila tudi pri nas. Nobeno letališče pred ugrabitelji ni popolnoma varno. Javnosti je manj zna-
Na letališču Ljubljana so po novici o terorističnem napadu v Ameriki ukrepali zelo hitro.
Nadzorni center na letališču Ljubljana na Brniku,
napadel in komu se je treba maščevati.
Znanstveniki in publicisti se sedaj ukvarjajo z vprašanjem, kakšni ljudje so teroristi - samomorilci in kaj je tisto, ki jih prepriča v upravičenost takega dejanja. Splošna ugotovitev je, da je terorizem orožje šibkejšega proti Močnejšemu. Za nekatere pa je terorizem del borbe za svobode in način, da postane nekdo v svojem okolju slaven, mučeniški in všečen svojemu narodu. Terorizem je vedno nasprotnik demokracije, je zapisal slovenski filozof dr. Rudi
nasilju ter vzgajani v sovraštvu do nekoga in so morali znati zgolj sprožiti bombo za pasom ali v avtomobilu, so teroristi novega kova izobraženi ljudje, ki znajo pilotirati najsodobnejša letala. Te dni se je nekdo vprašal, če bodo morda teroristi naslednjič vdrli v računalniške sisteme in poskrbeli, da bodo vsa letala popadala na tla? Bo morda nekdo prinesel v kovčku jedrsko bombo in jo aktiviral ter povzročil katastrofo največjih razsežnosti. Posledica napovedi teh možnosti je vprašanje, kako preprečiti taka dejanja. Ena
Američani pogosta tarča teroristov
Ameriška obsedenost s terorizmom in njegovo nevarnostjo ima real-ne vzroke. Po nekaterih podatkih naj bi bilo leta 1997 na svetu nad 300 terorističnih dejanj, od katerih jih je bila dobra tretjina usmerjenih zo-Per Združene države Amerike. Umrlo je 7 ameriških državljanov.
V Združenih državah Amerike ugotavljajo, da se je mednarodni te-r°nzem zoper njih povečal zlasti v zadnjih dveh desetletjih. Še zlasti na Bližnjem Vzhodu se je povečalo število samomorilskih napadov ako imenovanih "ljudi - bomb" kot odgovor na ameriško vpletanje v krizo na Bližnjem vzhodu in na pomoč Washingtona Izraelu.
Po ameriškem mnenju naj bi bilo prelomno leto 1993, ko so po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center (WTC) postali ranljivi. Napad je organiziral šejk Omar Abdel Rahman, v ruševinah na Man-nattanu pa je bilo šest mrtvih in nad tisoč ranjenih. Od tedaj naprej so ^rneričani pozorni, koga bodo spustili v državo. Precej teroristov je obilo zatočišče v Ameriki na osnovi prošnje za politični azil. Zadnja etapovezujejo Američani vse teroristične napade nanje s saudskim I '"Jarderjem in mednarodnim teroristom Osamo bin Ladnom. Zadnja a vztrajno grozi Ameriki, vendar ni zanesljivo dokazano, pri katerih aPadih je sodeloval ali jih organiziral in pri katerih ni. Statistika ugo-v,ja, da je bilo na Združene države Amerike več napadov zunaj rnerike kot pa v Ameriki sami, kjer velja za terorizem stroga zakonoma. V večini primerov je zagrožena smrtna kazen. Tako so z ladjo, ovorjeno z eksplozivom, v jemenskem pristanišču Aden napadli rneriško vojaško ladjo. Ubitih je bilo 17 ameriških mornarjev, 37 pa Ča j . .? ranJenih- Februarja so kolumbijski gverilci ujeli tri Ameri-jj0e/n j'!1 "bili- Američane so ubijali tudi ruandski uporniki v Ugan-jjj. aJhujši dejanji, ki jih pripisujejo Osami bin Ladnu, pa sta se zgo-in T.av^Ust.a. 'eta 1998, ko so napadli ameriški veleposlaništvi v Keniji j   anzanUi- Ubitih je bilo nad 200 ljudi, med njimi tudi Američani. kom'Ui 'Cta        so terorisri s tovornjakom bombo razdejali vojaški AnvV Saudski Arabiji. Ubitih je bilo 19 Američanov, nad 500 naihCri? an°V in Saudijcev pa je bilo ranjenih. Na ameriških tleh se je 199* iT terorislično dejanje do 11. septembra zgodilo 19. aprila leta no V u ° Ame"čan Timothv Mc Veigh podstavil eksploziv v zvez-biio        v 0klahoma Citvju. Umrlo je 168 ljudi, nad 600 pa jih je letosranJer,ih- Atentator je bil obsojen na smrt. Usmrčen je bila junija * J.K.
no, da je bil poskus ugrabitve letala leta 1974 tudi na Brniku, ko je hotela skupina k avanturam nagnjenih mladeničev po najkrajši in najhitrejši poti v Združene države Amerike. Policija jih je v bližnjem gozdičku ujela in zasegla tudi nekaj orožja.
"Mi smo v torek, 11. septembra, ko je bilo storjeno teroristično dejanje v Združenih državah Amerike, ukrepali zelo hitro. Ob petih popoldne smo sprejeli prve ukrepe, po dogovoru s policijo in letalskim prevoznikom Adrio Airway-som, s katerim vzorno sodelujemo, pa smo ukrepe dodatno uskladili, saj ima vsak od nas svoj program deiovanja v takih razmerah," je povedal v petek Bojan Lucovnik, vodja varnosti in zaščite na Aerodromu Ljubljana, d.d. Bojan Lucovnik je predsednik komiteja za varnost letalskega prometa pri Združenju evropskih letališč (ACI). V okviru te organizacije predstavniki evropskih letališč izmenjujejo izkušnje. Vodja varnosti na brniškem letališču je v svoji pisarni postavil na vidno mesto priznanje za odličnost in nadstandardno varovanje, ki sta ga Brniku lani v Miamiju podelili Združenji letalskih prevoznikov
in Združenje letališč. "Delovali smo po programu in načrtih ter na osnovi ocene ogroženosti dvigovali stopnjo varovanja. Vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli, so predvideni v načrtih varovanja, zato v tem primeru ni šlo za nobene posebne ali izjemne ukrepe. Vsa letališča so dvignila raven varovanja, vendar od države do države različno, kolikor so pač sami ocenili ogroženost. Med nami poteka intenzivna komunikacija. Naš sistem deluje učinkovito. Nekateri ukrepi so vidni in so ljudem na očeh, drugi pa ne. Pri varovanju letališča spoštujemo načelo, da ga ne smemo spremeniti v trdnjavo, ampak moramo sprejeti take ukrepe, ki bodo čim manj obremenjevali potnike in vplivali na njihovo
Bojan Lucovnik,
vodja varnosti in zaščite na
Aerodromu Ljubljana, d.d.
udobje, ter hkrati zagotavljali najvišjo možno stopnjo varnosti. Varovanje letališča je zahtevno zaradi številnih razlogov. Na eni strani imamo potnike, na drugi strani pa številčno osebje na letališčih, od čistilk do raznih tehničnih služb, ki jim je omogočeno gibanje po letališču in dostop do letal.
Slovensko zdravstvo pripravljeno
Izjava ministrstva za zdravje ob trditvah, da slovensko zdravstvo ni pripravljeno za primere večjih nesreč.
Ljubljana, 18. septembra - Ob
tragediji v New Yorku so se v medijih pojavile tudi nekatere izjave, ki se nanašajo na pripravljenost slovenskega zdravstva za nesreče. Ministrstvo za zdravje je prepričano, da bi zdravstveni zavodi v primeru nesreče večjega obsega ustrezno poskrbeli za poškodovance, kar se je v preteklosti že večkrat dokazalo. Izredne razmere narekujejo drugačno delovanje in predvsem dobro notranjo organizacijo zavodov. V Sloveniji imamo dnevno na voljo desetdnevne zaloge krvi in krvnih preparatov za večje število poškodovanih. Razvejana mreža transfuzijskih oddelkov ter Zavod RS za
transfuzijo krvi pa ima za večje potrebe pripravljene tudi načrte za priprave dodatnih količin krvi, kar poteka v sodelovanju z Rdečim križem. Poleg krvi imamo pripravljene za take primere tudi zaloge cepiv in dodatne količine anestetikov in nekaterih drugih zdravil. Ministrstvo za zdravje redno pripravlja usposabljanja na področju katastrofne medicine, v lanskem letu pa je pripravilo tudi prvo konferenco katastrofne in vojne medicine, kjer so bile obravnavane tudi teme s področja organizacije zdravstvenega varstva v primeru naravnih katastrof, je zapisano v izjavi ministrstva za zdravje.
Marsikje po svetu so ti ljudje slabše plačani in so pripravljeni za malo večji denar storiti marsikaj."
Kakšne ukrepe ste sprejeli na Brniku?
"Pred letališko zgradbo smo prepovedali parkiranje. Vozilo, ki pripelje, se sme ustaviti le za izstop potnikov in prevzem prtljage, potem pa mora vozilo na parkirišče. Avtomobili bombe so namreč preizkušene metode delovanja teroristov. Zaposleni imajo omejitve pri gibanju. Zmanjšali smo število prehodov na varovano območje. V letališki zgradbi je prepovedano puščanje prtljage, ne da bi vedeli, čigava je in kam je namenjena. Na splošno smo povečali stopnjo nadzora. Na letališču si skrb za varnost delimo s policijo. Imamo dobro opremo. S sistemom EDS lahko avtomatično odkrivamo eksploziv v prtljagi, kije ločena, in potniki, njeni lastniki, po oddaji na letališču ne morejo do nje. Sistem EDS je sodoben in učinkovit. Policija nadzira potnike, ki vstopajo v letala, in njihovo ročno prtljago. Razen tega, da morajo skozi rentgen in posebna rentgenska vrata, uporablja policija še zelo občutljive ročne detektorje. Te naprave, če so naravnane na maksimalno občutljivost, lahko zaznajo vsak nevaren predmet. Ker upravljajo s temi napravami ljudje, je njihova učinkovitost veliko odvisna od odgovornosti in pozornosti teh ljudi. V nadzornem centru imamo pregled nad dogajanjem na letališču. Delamo noč in dan. Za nami so hudi dnevi in posledice bodo šele prišle."
Po napadu v Ameriki nekateri ugotavljajo, da je bil prav ta vidik varnosti, zlasti v notranjem prometu, na nizki ravni.
"Upoštevati je treba več dejavnikov. V Evropi so za varnost odgovorna letališča, v Združenih državah Amerike pa letalski prevozniki. Ker je skrb za varovanje in plačilo ljudi, ki so odgovorni zanjo, strošek, so skušali marsikje varčevati prav pri varnosti. V ameriškem potniškem letalskem prometu ima notranji promet kar dve-tretjinski delež, na mednarodne povezave pa odpade le tretjina prometa. Če so bili ljudje, zadolženi za varnost in nadzor potnikov ter prtljage, slabše plačani, oziroma ni bilo pravega razmerja med odgovornostjo in plačilom, je bilo delo slabše opravljeno. Letališke naprave za pregled potnikov in prtljage so lahko naravnane na večjo ali manjšo občutljivost, to pa je odvisno od odgovornosti človeka, ki dela s to napravo. V Ameriki so začeli opozarjati na te pomanjkljivosti in so začeli pripravljati ukrepe za zboljšanje varnosti v notranjem prometu, vendar so jih teroristi prehiteli."
Spremenil se je tudi način delovanja teroristov. Uporaba letala, ki se zaleti v stavbo, je ne-
kaj novega, strašnega, proti čemur ni učinkovitega orožja.
"Popolne, 100-odstotne varnosti ni mogoče zagotoviti, čeprav se trudimo čim bolj približati popolnosti. Na drugi strani imamo teroriste, ki imajo čas za pripravo napadov, ki delujejo v tajnosti, ki lahko v različnih koncih sveta dobijo sodelavce, med katere varnostne službe težko vtihotapijo svoje vohune. Napadi v Združenih državah Amerike so potrditev nove filozofije terorizma, ki se glasi: Zakaj bi tihotapili v letala bombe in orožje, če je lahko letalo samo bomba z velikansko rušilno močjo, s svojo te/o, hitrostjo in eksplozivnim gorivom. Kako rušilna je v resnici letalo - bomba, so pokazali napadi v New Yorku in Washingtonu." • Jože Košnjek
U HONDA
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je GG-revija. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Anarhija na občinskih
parkiriščih
Višje cene v mengeškem vrtcu
Mengeš, 18. septembra - Precej živahna razprava je bila na seji občinskega sveta minuli teden v Mengšu, ko je le-ta med drugim razpravljal o povečanju cen programov vrtca Mengeš. Svet je sprejel nove cene zaradi povišanja plač zaposlenih v vrtcu.
Školja Loka, 17. septembra -
Kaj pomeni, če se, kljub očitnim kršitvam, nič ne ukrepa, se zelo zgovorno kaže v neposredni bližini stanovanjskih blokov v Franko-vem naselju v Školji Loki, kjer se nadaljuje gradnja nadstrešnic na javnih - občinskih parkiriščih. Če je pred leti takšno gradnjo celo organizirala Krajevna skupnost Trata, pozneje pa je problem prisvajanja parkirišč, kljub poskusom na občini, tudi na občinskem svetu, ostal nerazrešen, se to sedaj še pospešeno nadaljuje. Tako so že konec avgusta postavljali nad parkirišči dodatne nadstrešnice, pa kljub opozorilom, javnim izjavam župana, da bodo to nelegalno početje prijavili in ukrepali, ni bilo storjenega nič. V soboto so nas ponovno klicali nekateri stanovalci, da se postavljanje nadstrešnic - prava anarhija - nadaljuje. Postavljanje nadstrešnic, na katerih se nato pojavijo oznake vozil, ali celo verige s ključavnicami, je namreč dobilo takšen razmah, da parkirišč, ki bi bila dostopna vsem, praktično že zmanjkuje. Tisti, ki se torej ne lo-
Povišanje cene za varstvo je potrebno od 1. septembra, ker so vlada in sindikati s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim na posameznih delovnih mestih priznali posebne dodatke. To pa je povzročilo nekatere spremembe pri cenah posameznih varstvenih programov. Tako se je cena programa za otroke do treh let povečala za 2,68 odstotka, za otroke nad treh let pa za 1,75 odstotka. Osnova za plačilo vzgojno varstvenih storitev pa je cena vzgojno varstvenega programa, ki vključuje stroške vzgoje, stroške plač zaposlenih in materialne stroške.
Člani občinskega sveta so imeli različna mnenja do izračunov in izhodišč, vendar so nazadnje sprejeli predlagane cene. Občina namreč mora prispevati za vsakega otroka s stalnim prebivališčem v občini, ki obiskuje vrtec 20 odstotkov od ekonomske cene. Prispevati pa mora tudi od preostanka 80 odstotkov, če je to potrebno zaradi plačilne sposobnosti star-
šev za posameznega otroka. Za udeležence male šole pa mora občina prispevati 40 odstotkov od ekonomske cene.
V občini Mengeš imajo v letošnjem proračunu predvideno za doplačilo oziroma subvencioniranje ekonomske cene v vrtcih 96 milijonov tolarjev. Kljub nemajhnemu znesku pa je bilo letos že porabljenih več kot 70 odstotkov tega denarja. Na seji občinskega sveta so bili zato precej zaskrbljeni, kako bodo v občinskem proračunu zmogli vse stroške. Prav lahko se zgodi, da bodo potrebni dodatni ukrepi, saj se bodo cene programov povišale tudi v drugih vrtcih, ki jih obiskujejo otroci iz Mengša. Vsekakor pa bo predvidena sedanja postavka v predračunu komaj dovolj velika za vsa letošnja plačila.
Občinski svet je nazadnje sklenil, da znaša cena programa za varstvo otrok do treh let 76.766,65 tolarja, od treh let naprej pa 54.629,54 tolarja.
• A. Žalar
tijo takšnega načina črne gradnje na občinskem zemljišču, praktično že nimajo več kje parkirati. Klicali so na občino, pa so odgo-
Hrup v mestnem jedru
Kranj, 18. septembra - Svet krajevne skupnosti Center je pred kratkim zaradi pritožb meščanov spet obravnaval vprašanje javnega reda in miru v mestnem jedru ter sprejel nekatera nova stališča in predloge v zvezi s prireditvami v "izumrlem" mestu, ki so ga, pravijo, z majskim Tednom mladih začeli "oživljati" kranjski študenti. Sledi Kranjska noč, nato še Gorenjski sejem.
Čeprav so študenti del najbolj hrupnih prireditev v okviru Tedna mladih prenesli na rob mestnega jedra, meščane še vedno motita hrup in ogromne količine piva ter drugih pijač na stojnicah. Mlade družbe se bolj ali manj glasno, ob prevračanju smetnjakov, pomikajo od ene stojnice do druge, ne potihnejo pa niti, ko se "razpoložene" vračajo domov.
Svet krajevne skupnosti Center, ki mu predseduje Franc Benedik, se je spotaknil tudi ob Kranjsko noč. Pobuda zanjo seje porodila v času, ko je bil 1. avgusta občinski praznik. Kranjska noč je bila sprva družabna prireditev, ki se je končala do polnoči in je trajala le enp noč, to je zadnjo soboto v juliju. Občinski praznik že vrsto let ni več 1. avgust, pač pa 3. december. Komu v čast torej petdnevni hrup in organizirano popivanje, ki se še vedno imenuje Kranjska noč, sprašujejo meščani.
In ko se Kranjska noč komaj dobro konča, že se nad stanovalce Koroške, Stare ceste in Tomšičeve ulice zgrne nova nadloga, večerne prireditve na Gorenjskem sejmu. Prekomeren hrup bi se moral po deseti uri zvečer utišati in opolnoči končali, menijo Kranjčani. Opozarjajo tudi na petke in sobote med letom, ko v posameznih lokalih v mestu organizirajo praviloma neprijavljene prireditve in s pretirano jakostjo iz zvočnikov vznemirjajo miru željno okolico. Ob nedeljah, ko se mesto ne čisti, pa o veselih nočeh pričajo odpadki.
"Svet krajevne skupnosti Center je izoblikoval nekatere predloge, s katerimi naj bi izboljšali kakovost življenja v mestu. Predlagamo združitev Kranjske noči in zabavnih priredKgV m Gorenjskem sejmu, ki naj se končajo opolnoči, t.i. županov ples naj bo na večer ob odprtju Gorenjskega sejma in naj promovira Kranj kot sejemsko mesto, julijsko "veselico" pa naj zamenja serija kulturno zabavnih prireditev, ki bi jih lahko poimenovali Poletje v Kranju," pravi Franc Benedik.
Zahteva krajanov, naj se druge hrupne prireditve v lokalih odvijajo zgolj v zaprtih prostorih, brez zunanjih zvočnikov, ni nova. Kot tudi ne zahteva, naj se gostinski lokali v mestu zapirajo ob 22. oziroma poleti ob 23. uri, obratovalnih dovoljenj za lokale, odprte do štirih zjutraj, pa naj se ne izdaja.
"Krajani hočejo, da predstavnik naše krajevne skupnosti obvezno sodeluje na ustnih obravnavah ob prijavah prireditev v mestu. Z našimi stališči smo seznanili občinsko upravo, kot izraz dobre volje oziroma dokaz, da nismo proti vsem prireditvam in da ne želimo mrtvega mesta, pa dajemo v razmislek pobudo, naj se v Kranju ustanovi zavod za kulturo, ki bi skrbel za Poletje v Kranju in za vse druge kulturne in družabne prireditve v mestu. Tako bi študentje lahko študirali, namesto da prirejajo Teden mladih..."
•H. J.
VEČERNA SOLA MARKETINGA IN PRODAJE
Dvomesečno usposabljanje obsega prodajni management, poslovna pogajanja ter uspešno komuniciranje.
Začetek v ponedeljek, 24. 9. 2001, v Kranju, poteka 2 x tedensko.
VEČERNA SOLA PROFESIONALNEGA VODENJA
V sedmih srečanjih boste poglobili svojcf znanja s področja vodenja sodelavcev, spodbujanja in motiviranja, vodenja fimov, reševanja konfliktov in uvajanja ter vodenja sprememb. «
Začetek v ponedeljek, 24. 10. 2001, v Radovljici,
poteka 2 x tedensko.
GEA COLLEGE, Poslovnoizobraževalni center, d.o.o.
Dunajska 156, 1000 Ljubljana Tel.: 01 5687 002, faks: 01 5688 213 e-pošta: info@gea-college.si, http://www.pic.gea-college.si dodatne informacije: Petra Fortuna, tel.: 01 5881 312, 5687 002
vorni na službenem potovanju, klicali so na policijo - vse to se jim dogaja praktično pod oknom nove policijske postaje, vendar trdijo, da nimajo zakonske podlage za ukrepanje. Vsi prizadeti, s katerimi smo govorili, so prepričani, da se to dogaja s tihim pristankom župana, vendar se je položaj zaostril že do te mere, da bo potrebno z dejanji dokazati nasprotno. Velika prednost prebivalcev stanovanjskih stolpnic in blokov v Frankovem naselju je namreč bila ta, da so imeli sorazmerno velike parkirne površine, zato nekoč po-
stavljene nadstrešnice, razen ne-voščljivosti in seveda nelegalnosti tega sicer razumljivega početja, niso nikogar motile. Vendar seje S povečevanjem števila avtomobilov, podobno kot v ostalih naseljih, tudi tam že pojavil problem parkiranja, zlasti ker nadstrešnice pomenijo prisvajanje in celo zapiranje prostih parkirišč. Če si lahko nekateri svetniki v občinskem svetu privoščijo grobo sprenevedanje, si ga vodstvo občine zagotovo ne more več. Kaj bo, če dobijo Tračani posnemovalce npr. v Podlubniku? • Š. Ž.
Telovadba na novem parketu
Lesce, 18. septembra - Minuli petek so v Osnovni šoli F. S. Finžgar-ja v Lescah odprli prenovljeno šolsko telovadnico. Z obnovo so začeli 15. junija in v času poletnih počitnic dotrajan parket zamenjali s sodobnim športnim podom. Dela je opravilo podjetje Ornega iz Velenja, naložba pa je bila vredna nekaj manj kot 9,5 milijona tolarjev. Kot je povedal profesor telovadbe Boris Kozinc, so se za zamenjavo odločili predvsem zaradi varnosti, saj seje skoraj trideset let stari parket na določenih mestih že vdiral. Namesto običajnega hrastovega so se odločili za svetel jesenov les, ki odbija več svetlobe in zato zahteva manj umetne osvetlitve. V prenovljeni telovadnici se tako učenci in profesorji kot tudi zunanji uporabniki telovadnice dobro počutijo.
Petkove otvoritve se je udeležil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, ritmično- kulturni program pa so pripravili učenci. Nastopili so tudi plesalci Blejskega plesnega studia. • U; P., foto: G. Kavčič
S strokovne ekskurzije po ZDA in Kanadi so se vrnili kranjski študentje FOV
Študentsko odkrivanje Amerike
Kranj - Absolventje Fakultete za organizacijske vede Kranj so bili na tradicionalni strokovni ekskurziji po severovzhodnem delu ZDA in južnem delu Kanade. Da je pot v celoti sploh uspela, imata po strokovni plati največ zaslug vodstvo Fakultete za organizacijske vede z dekanom prof. dr. Jožefom Florjančičem na čelu. Takole so
opisali nepozabno izkušnjo:
"Pot se je sicer začela že na Brniku, ampak tista prava pa v Wa-shingtonu. V prestolnici smo obiskali slovensko veleposlaništvo, kjer smo poslušali kakšno vlogo igrajo veleposlaniki in njihovi sodelavci v tako veliki državi. Ogledali smo si tudi Belo hišo, spomenike predsednikom, Ameriški kongres in Space Muscum. Naslednja postaja je bil Baltimore. Naš namen v izrazito črnskem mestu je bil obisk Merrick School of Business. Tam smo poslušali predavanje prof. dr. Jenkinsa o e-poslovanju v ZDA. Pot smo nadaljevali v Clevcland, kjer smo si ogledali slovensko cerkev, ter se en dan pozabavali v zabaviščnem parku.
V Chicagu smo si ogledali zasebno univerzo De Paul, kjer nas je sprejel dr. Saša Dekleva, ki preda-
va predmeta elektronsko izmenjavanje podatkov in informatiko. Pravi študentje si najdejo čas tudi za zabavo in škoda bi bilo, če si ne bi ogledali slavnih jazz večerov, ki jih v mestu ne manjka.
Prava paša za oči je bil pogled na Niagarske slapove, ter veselje v zabaviščnem parku Marineland, kjer smo bili gosti kanadskega Slovenca Johna Hollarja, ki je lastnik tega parka. Tako se je začela naša pot po južnem delu Kanade. V Torontu so nas "prevzeli" v roke tam živeči Slovenci. V slovenskem parku smo odigrali tekmo v odbojki in poskusili odigrati rugby, ter se najedli "domačih" čevapčičev. Strokovni del smo nadaljevali z obiskom univerze We-stern. Vse skozi nam je bil v veliko pomoč Ivan Kobe (tam živeči Slovenec), ki je poskrbel za vso
Študentje poslušamo predavan univerzi v Chicagu.
je prof. dr. Saše Dekleve na DePaul
V petek so na Ermanovcu odprli 1550 metrov dolgi odsek prenovljene asfaltirane ceste od Škrbinovega znamenja do domačije Vrhove. Slovesnost je močan dež pregnal na skedenj, zadovoljstvo pa zato ni bilo nič manjše. Prenove ceste so se lotili že lansko leto, ko so preuredili cestno telo, letos pa nadaljevali in dočakali tudi asfalt. Domačini so z delom in materialom vložili približno 4 milijone tolarjev, občina pa je letos plačala za končno pripravo ceste in asfaltiranje 14 milijonov tolarjev. • š. Ž., Foto: A. Ž.
organizacijo in zabavo v mestu. Nadvse zanimivo je bilo srečanje na finančnem ministrstvu države Ontario z dr. Petrom Čekuto, ki je direktor kadrovskega sektorja. Zvedeli smo kakšne metode zbiranja kadrov poznajo in organizacijo ministrstva v državi. Lepo so nas sprejeli v domu za ostarele, ki so ga v celoti zgradili Slovenci in tam tudi živijo. Ogledali smo si tudi tovarno Toyota, kjer so nam pokazali celotno proizvodnjo. V Ottavvi se nismo dolgo zadržali, obiskali smo univerzo Carleton in indijanski muzej. Tudi francoski del Kanade smo videli in sicer provinco Quebec ter čudoviti Montrea!.. V prestižni zasebni univerzi HEC se je mnogim študentom porodila ideja o študiju v tujini.
Najzanimivejši del poti - Nevv York je bil pred nami. Vsa utrujenost je minila, ko se je pred tunelom Lincoln ki je speljan pod reko Hudson prikazal prelep pogled na mogočne nebotičnike Manhattna. Povabljeni smo bili v slovensko misijo Združenih narodov, kjer smo zvedeli več o delu te
organizacije, ter videli glavno poslopje Združenih narodov. Obiskali smo tudi finančni svet Wall Streeta in borzo, ter slovenskega brata WTC. Tudi prelepih pogledov iz Empire State Buildinga seveda nismo zamudili. Tako seje končalo naše tritedensko odkrivanje Amerike.
Tudi študentje sami smo prispevali k promociji nase dežele, saj smo razdelili vsem, s katerim' smo imeli stike veliko prospektov o Sloveniji in naši fakulteti. Ob enem bi se radi zahvalili Še donatorjem, brez katerih ekskurzije ne bi mogli izpeljati* Poleg Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede, ki je najbolj zaslužna, se želimo zahvaliti še (po abecednem redu): B2, Cetis, Domplan, Dus Krona, Gostišče Mayc^ Iplus, Kmp Print Tehnik' Kopirnica Deu, Kova, Krka Zdravilišča, Marmor Hotavlj^ Orbita, Pc H.and, Poteza Skupina, Santosa, Silentia, Špica International, Velana, Zavarovalnica Triglav.
• Mateja Pilej, Nina SVC
Spominska svečanost ob Zormanovem mlinu na Visokem
Mlinarjeva hčerka je odkrila
spomenik
7 *
z odkritjem spomenika Zormanovemu mlinu, zatočišču partizanov in mestu ustanovitve krajevnega odbora OF,
so v nedeljo na Visokem proslavili vrsto jubilejev.
Srečanje na tromeji je motilo vreme
Visoko, 18. septembra - 60 let je minilo od ustanovitve Osvobodilne fronte na Slovenskem, natanko 16. septembra 1941 pa je bil ustanovljen krajevni odbor OF za Visoko in Luže v Zormanovem mlinu. Njegov lastnik, krščanski socialist, domo^ub in kasneje partizan Valentin Kokalj, kije umrl v nemškem taborišču, je bil rojen pred sto leti. Pred pol stoletja pa je po njem dobilo ime v«soško kulturno društvo. Tine Kokalj je bil namreč tudi pobudnik kulturnega življenja v vasi. Menda je pred smrtjo v taborišču želel, da se Zormanov mlin ohrani, kar pa vaščanom Visokega ni "spelo. Zato so se spominu na dogodke med drugo svetovno vojno in ljudi, ki so za svobodo in slovenstvo žrtvovali življenje, oddolžili 2 enotnim spominskim obeležjem.
Kjer je nekoč stal mlin, sta sedaj Kapelica s sliko Sv. Miklavža, za-Vetnika mlinarjev, in portal z vgrajeno spominsko ploščo, ki sPominja na žrtve vojne, Valenti-na Kokalja, njegovo nečakinjo Ančko, mlinarskega pomočnika Janeza Koselja in aktivista in izgnanca Miho Jerina.
Na deževno nedeljsko popoldne *.e Je na prizorišču zbralo veliko UUdi, ki so počastili spomin na dogodke pred šestimi desetletji in s tem dokazali, da vrednote, kot s° narodni ponos, svobodoljub-n°st in upornost niso umrle. Spomenik je odkrila hči Valentina tkalja Albinca KokaU Mihelič, Predtem pa so mu svoje spoštovale izkazali še govorniki: Ciril Si-predsednik organizacijskega °dbora te svečanosti, Franc Lo-
gar, predsednik krajevne skupnosti Visoko, Franc Kern, župan občine Šenčur, in slavnostni govornik, minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Slavnostni govornik je dejal, da Zormanov mlin ne spominja le na moko in kruh, pač-pa tudi na domoljube, na njihov pogum in odločenost, da se uprejo tujim okupacijskim silam. Iz te odločenosti, da za svoje cilje žrtvujejo celo lastna življenja, je pred 60 leti tudi v teh krajih nastala Osvobodilna fronta, začetek ljudske oblasti. Slovenski narod je tedaj dokazal svojo moč ob plemenitem cilju, ko je borce združevala upornost zoper tuje zavojevalce. Po 60 letih se Slovenci še vedno ukvarjamo z iskanjem narodovega soglasja in spoznavamo, da ob skupnem cilju
Dežurstvo lekarn le za nujne primere
S 1. septembrom se je na Jesenicah uvedlo dežurstvo lekarn, vendar le po telefonu. Zdravnik pokliče farmacevte le v nujnih primerih, lekarna pa mora v rednih urah biti odprta vse dotlej, dokler zdravnik še dela.
Jesenice, 18. septembra - V občini Jesenice opravljata lekarniško "javnost javni zavod Gorenjske lekarne, katerega soustanovitelj Je občine Jesenice ter zasebna lekarna Lekarna Plavž, ki ji je bila Podeljena koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti.
Občinski svet občine je že lani prejel sklep, da naj Gorenjske lekarne poskrbijo, da se uvede de-*urna služba na območju občine Jesenice. Gorenjske lekarne so °de pripravljene dežurstvo oprali pod pogojem, da stroške dejstva plača občina, stroški bi bdi okoli 5 milijonov tolarjev. Na tak predlog je občina Jesenice odgovorila s predlogom, da naj se ^roški dežurstva pokrijejo iz do-b'čka zavoda.
. Javni zavod Gorenjske lekarne Je nato maja letos posredoval Predlog, da se dežurna služba na Jesenicah uvede, in sicer od 19.30 Ure do 22. ure s tem, da opravljale dežurstva v enakem deležu Povzame tudi zasebna lekarna plavž (vsaka lekarna po tri dni v tednu). Zato, ker predlogu javnega zavoda zaradi kadrovskih in Prostorskih razlogov zasebna lekarna ni mogla slediti (pristala je na dežurstvo en dan v tednu), je občina Jesenice julija sklicala ses-lanek s predstavniki Lekarniške ^ornice Slovenije, Zavoda za 'nravstveno zavarovanje Sloveni-
skl!hmOČno enol° KranJ' GorenJ~ K,h lekarn in zasebne lekarne
s premagovanjem razlik lahko najdemo složnost. Vrednote, ki so nas odlikovale nekoč (solidarnost, socialna pravičnost, strpnost, človekoljubje), je potrebno ohranjati tudi danes, čeprav se pogled na svet v času globalnega kapitalizma spreminja in tudi Slovenija v tem globalnem svetu deli njegove dobre in slabe plati. Minister Bohinc je govoril tudi o vse bolj ogroženi varnosti v svetu in spomnil na dogodke v ZDA, ki so minuli teden pretresli svet. Govoril je o varnosti naše države, o policiji kot stebru javne in osebne varnosti, ki naj ščiti državljane, a naj bo hkrati pod nadzorom, da ne postane država v državi, o reformi javne uprave, s katero se prilagaj-mo Evropi, o našem prihodnjem vstopu v Evropsko unijo in NATO, kamor gremo pokončni kot narod, kakršni smo bili tudi pred 60 leti kot del antihitlerjev-
Plavž. Na sestanku so sklenili, da od 1. septembra začne uvajati dežurstvo za območje občine Jesenice v obliki stalne pripravljenosti farmacevtov (zdravnik za nujno izdajo zdravila po telefonu pokliče dežurnega farmacevta). Dežurstvo se izvaja samo za nujne primere z oznako na receptu "nujno". Dežurstvo izvajajo Gorenjske lekarne pet dni v tednu, Lekarna Plavž pa dva dni v tednu, od 1. januarja 2002 pa Gorenjske lekarne 4 dni v tednu, Lekarna Plavž pa 3 dni. Za zagotovitev dežuranja v vseh dnevih v tednu obeh lekarn se uvede sistem kroženja.
Obe lekarni vodita evidenco o dežurstvu: število izdanih nujnih receptov po kraju bivanja pacientov, po dežurnih postajah in po dežurnem zdravniku. Če zdravnik pred zapiralnim časom lekarn javi, da še ni pregledal vseh pacientov, lekarna podaljša čas poslovanja. Potrebo po podaljšanju preveri tudi lekarna sama.
Občina bo predlagala Ministrstvu za zdravje, da se vključi v mrežo dežurstva lekarn tudi lekarno na območju občine Jesenice.
•D.S.
ske koalicije, ali pred desetletjem, ko smo branili svoje slovenstvo.
Nedeljska slovesnost, ki so se je ob domačinih v velikem številu udeležili tudi borci Kokrške čete, Kokrškcga odreda in Kočevske brigade ter številni gosti, je bila vrhunec praznovanja krajevnega praznika, ki ga Visoko slavi ravno 16. septembra v spomin na omenjene dogodke. Na predvečer praznika so pripravili akademijo ob 100-letnici rojstva Tineta Kokalja in 50-letnici, odkar kulturno društvo nosi njegovo ime, v spomin na Zormanov mlin in z njim povezane ljudi pa je nastala tudi knjižica Zormanov mlin. Poleg krajevne skupnosti in njenih društev se je ob obletnicah izkazala tudi visoška borčevska organizacija, ki je ob slovesnosti dobila tudi zlato plaketo Zveze združenj borcev NOB Slovenije.
• D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki
Rateče, 18. septembra - Minulo nedeljo je na bilo na tromeji, na 1509 metrov visoki Peči nad Ratečami že 22. tradicionalno srečanje planincev treh dežel: Slovenije, Koroške in Italije. Srečanje vsako leto prvo nedeljo septembra organizirajo tri turistična društva: rateško, turistično društvo iz Pod-kloštra in italijanskega Trbiža.
Prvo srečanje naj bi bilo 9. septembra, vendar je zaradi slabega vremena odpadlo. TAidi letos jo je prizadevnim organizatorjem z vseh treh strani zagodlo vreme, saj seje malo pred dvanajsto uro, ko se na tromeji srečajo župani treh občin, ulilo. Nekateri so vztrajali ob prijetni glasbi, številni pa so se napotili nazaj v dolino.
Tudi letos so vsi trije župani poudarili pomen srečanja na tromeji in sodelovanje treh narodov. Meja ni ovira, prijateljstvo seže preko meja, zato je takšna prireditev vedno bila in bo ostala trden simbol miru.
Letos so avstrijski organizatorji pripeljali s seboj uglednega gosta: Ota von Habsburškega, poslanca v evropskem parlamentu.
Kljub slabemu vremenu je bil prijetno razpoložen in se je z vse-
mi rokoval in pomenkoval, poudaril pa, da je takšna prireditev zgled prijateljskega sodelovanja. Časi so se zelo spremenili, saj je bilo nekdaj prav na tej meji zelo hudo, danes pa je vse drugače: veselje, glasba in neoviran prehod številnih planincev na ozemlje treh držav. Na sliki: Oto von Habsburg, poslanec v evropskem parlamentu.
• Foto: D. Sedej
Pomembna je volja do življenja
V nedeljo, 16. septembra, je Rdeči križ Javorje pripravil srečanje starostnikov, starih 75 let in več. Zbralo se je 20 starostnikov, ki so se zabavali v družbi in poslušanju cerkvenega zbora iz Javorij, ki jim je zapel nekaj pesmi.
Javorje - Tukajšnji Rdeči križ enkrat letno organizira prireditev, kakršna je bila v nedeljo. Povabilu se je, tako kot vsako leto, odzval tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj. Pohvalil je delo Rdečega križa Javorje, saj so odbornice zelo aktivne. Poleti je tako ob rojstnem dnevu obiskal tudi eno najstarejših občank Ana Gartner, ki je avgusta praznovala 96 let. Župan je zaželel svojim občanom še veliko volje do življenja ter da se naslednje leto spet vidijo.
Marija Kos, predsednica Rdečega križa Javorje, nam je povedala, jda je na tem območju kar šest žensk, ki so stare nad 90 let, žal pa se nobena ni udeležila tokratnega srečanja. Zaupala pa nam je nekaj besed o Mariji Peternel, stari 93 let, ki je imela kar deset otrok. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, pred tremi leti ji je žal umrl mož, še leto prej pa sta v krogu svojih otrok in vnukov praznovala biserno poroko. Ob tej priložnosti je predsednica Rdečega križa Javorje pohvalila njihov podmladek, ki se lotevajo raznih zbiralnih akcij in tako prispevajo nekaj denarja v skupno blagajno.
Podmladek vodi učiteljica Osnovne šole Javorje Helena Frelih. In kaj so nam zaupali obiskovalci, katerim je bila prireditev namenjena? Frančiška Demšar, iz Za-prevala, je povedala, da se vedno dobro počuti na tej prireditvi, letos je bila že petič. Zelo rada pride, saj tako vidi na enem mestu veliko prijateljic. Albina Kokalj z Mlake, ki ima 86 let, pa seje pohvalila s svojim zdravjem. Doma še vedno kmetuje, ima teličko in kure, trenutno pa je največ dela z pobiranjem jabolk. Justina Peternel je bila osem let predsednica Rdečega križa Javorje, že prej pa odbornica vse od leta 1969. O tre-
nutnem zdravju nam je zaupala: "Takšna sem kot jabolko: na zunaj lepo rdeča, na znotraj pa gnila." Z veseljem se te dobro organizirane prireditve vsako leto udeleži tudi Matevž Debeljak z Jarč-jega Brda. Star je 82 let in je bil tokrat že tretjič. Tudi naslednje
leto pride. Iz Dolenčic je prišel Janez Ažbe, ki je bil tokrat prvič. Bilo mu je všeč, predvsem da je spet srečal prijatelje in da se malo pogovorijo. Potožil se je čez hrbtenico in noge, vendar zdravje mora biti. • Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Pomoč na domu in sanacijski program
Občinski svet Trzin potrdil predlagano ceno, za varstveni zavod pa je potreben sanacijski program.
Trzin, 18. septembra - Občinski svet Trzin je na zadnji seji minuli teden potrdil novo ceno za pomoč na domu. Center za socialno delo Domžale je namreč pripravil izračun stroškov in pregled ter predlagano ceno za pomoč na domu.
Zaradi precejšnjega povečanja stroškov je Center za socialno delo v novem izračunu predlagal občinam, da sprejmejo in dajo soglasje na predlagano novo ceno, ki je v primerjavi z lansko sicer precej večja, vendar v polnem znesku po mnenju centra ne prenese polne obremenitve. Zaradi pričakovanega podpisa o tridelnem pokrivanju stroškov, in sicer med občinami in Zavodom za zaposlovanje o financiranju javnih
del so v predlogu ceno 1.871 tolarjev zmanjšali za 175 tolarjev. Po oceni Centra za socialno delo pa je tudi znesek 1652 tolarjev previsok za uporabnike na domžalskem območju v občinah Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Zato je Center predlagal občinam, da potrdijo ceno za storitve na domu 1500 tolarjev na uro. Občinski svet je predlagano ceno potrdil, hkrati pa zagotovil pokritje razlike do polne cen iz proraču-
Praznik na Primskovem
Kranj, 18. septembra - Petkova slovesna otvoritev obnovljene Jezerske ceste bo nedvomno osrednji dogodek letošnjega praznika krajevne skupnosti Primskovo. Slovesnost bo ob štirih popoldne, cesto pa bo odprla najstarejša Primskovljanka in Kranjčanka, 101. leto stara Ivana Novak. Po otvoritvi bo v domu krajanov srečanje Primskov-Ijanov.
Sicer pa bo uvod v krajevni praznik že četrtkov šahovski turnir v domu krajanov na Primskovem, medtem ko bodo v soboto, 22. septembra, ob pol sedmih zvečer v domu odprli razstavo Primskovo skozi čas. Odprta bo do 30. septembra, in to vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Po otvoritvi razstave bo v veliki'dvorani doma še slavnostna akademija.
V četrtek ob petih popoldne pa bodo na Planici slovesno odprli pol kilometra dolg odsek razširjene in asfaltirane poti od Planice do meje s sosednjo škofjeloško občino. • H. J.
Vrtec Trzin bo dobil kmalu nove prostore v nekdanji stari šoli v Trzinu.
na. Občina bo na podlagi potrditve cene iz občinskega proračuna zagotovila tudi denar za jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in odpravnine ob upokojitvi ni za pokritje prevoznih stroškov oziroma kilometrine. Občina pa bo pokrivala tudi razliko do višine pomoči (1.500 tolarjev) tistim upravičencem, ki sami ne bodo zmogli plačati celotnega stroška. V nadaljevanju pa je občinski svet obravnaval tudi problematiko Vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Trzin, ki je lansko poslovno
leto sklenil z dobrimi šestimi milijoni primanjkljaja, občini Trzin pa dolguje nekaj nad deset milijonov tolarjev. Nepravilnosti pa so bile v zavodu tudi z izvolitvijo organov. Občinski svet je sklenil, da morajo nepravilnosti v zvezi z organizacijo in volitvami organov odpraviti takoj, glede izgub pa morajo sprejeti sanacijski program. Župan občine Trzin pa je člane sveta seznanil, da bodo novi prostori za varstvo v nekdanji sta ri šoli kmalu nared.
• A. Žalar
Jamarji pospravljajo odpadke, ki jih ljudje skrivaj odvržejo
Jame je prijetneje raziskovati kot pa čistiti, priznavajo jamarji. Iz njih vseeno vztrajno odstranjujejo odpadke, ki so jih tja odvrgli neosveščeni prebivalci.
Gorjuša, Studenec, 18. septembra - Tudi domžalski jamarji se zavedajo, kako nevarni so odpadki v jamah in breznih za onesnaženje vodnih virov. Pridružili so se akciji Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. Minulo soboto so očistili Oprešnikovo jamo nad vasjo Studenec pri Krtini.
Kraški svet je v Sloveniji zelo razširjen, saj je registriranih okrog 7600 jam, od tega 21 turističnih. Na področju osamelega domžalsko-moravškega krasa so odkrili kar 120 jam in brezen. Žal so tiste, ki se nahajajo blizu poti -teh je okrog 20 odstotkov, onesnažene z različnimi odpadki. To postaja resen problem zaradi onesnaževanja virov pitne vode, sta opozorila Maks Merela in Matjaž Kofol iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal. V jamarskem domu na Gorju-ši sta predstavila računalniško projekcijo z naslovom "Svet pod nogami". Poučno gradivo o nastanku krasa in njegovih zanimivostih bo namenjeno predvsem osnovnošolcem, vendar ne bi škodilo niti odraslim.
"Na Gorjuši, kjer je vsako nedeljo popoldan možen ogled muzeja v domu in bližnje Železne jame, naštejemo do dva tisoč obiskovalcev na leto. Vrata jame, kjer je moč videti na majhnem prostoru vrsto kraških procesov, odpremo za skupine tudi v drugih dneh po
dogovoru. Vseeno se najdejo posamezniki, ki vlomijo vrata in delajo škodo v jami," je povedal med sprehodom po jami tajnik društva Aleš Stražar. Kot je pohvalil, je med približno 60 člani vsaj dvajset zelo dejavnih pri raziskovanju, jamarskem reševanju in sodelovanju s civilno zaščito. Društvo, ki bo decembra praznovalo 40-letnico, se posveča tudi ekologiji. Leta 1998 so očistili Se-verjevo brezno in lani Spodnjo Tomičevo jamo v občini Moravče, letos pa so odstranili odpadke iz Oprešnikove jame.
Čiščenje jam ni prijetno opravilo
Na hribu, ki mu domačini rečejo Komovec, je majhen vhod v 8 metrov globoko in 15 metrov dolgo Oprešnikovo jamo. Iz nje se padavinska voda zliva v Studeni-ško jamo, kjer je bilo nekdaj vodno zajetje za vas Studenec pri Krtini. Ker ta vodni vir še služi za napajanje živine, z vodo pa se odžejajo   tudi   izletniki,   so se
čiščenje kraških jam in oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov. Letos smo zbrali 3 milijone SIT, od česar smo dali 1,2 milijona SIT za čiščenje petih jam. Varstvu okolja posvečamo veliko pozornosti tako pri razvoju izdelkov kot pri proizvodnji, svoj odnos do tega pa izražamo tudi s podporo ekološkim akcijam širšega pomena. V njih imajo jamarji pomembno vlogo," je ugotovila Iren8 Kocjan, direktorica marketinga pri družbi HELIOS v Domžalah.
S pomočjo omenjenega sklada so doslej očistili že 16 kraških jam. Letos so jamarji iz Ajdovščine očistili Brezno S pod Sinjim vrhom, ljubljanski jamarji Selevo jamo v občini Dobrepolje, jamarji iz Ilirske Bistrice Golobje brez no in blejski jamarji Zajamniško
Čiščenje Oprešnikove jame je bila letos zadnja od petih vseslovenskih akcij.
domžalski jamarji minulo soboto lotili nič kaj prijetnega opravila.
"Veliko lepše in zanimivejše kot čiščenje jam je raziskovanje. Vseeno bomo iz Oprešnikove jame, ki jo čistimo prvič, odstranili vso ne-
snago. Na srečo tukaj nismo naleteli na poginule živali, kar je najbolj neprijetno. Našli smo le nekaj kosti, sicer pa je bilo več drugih gospodinjskih odpadkov, razne embalaže, delov koles in motorjev
Aljažev stolp državi, na vrhu Triglava pa nered
Znani simbol slovenstva označuje vrh Triglava že od leta 1895. Jakob Aljaž ga je zapustil slovenskim planincem, ki
niso več lastniki stolpa. Predlani ga je vlada predala v roke državi.
Ljubljana, 18. septembra - Vodstvo Planinske zveze Slovenge se strinja, da so Aljažev stolp razglasili za kulturni spomenik nacionalnega pomena, vendar želi od države pridobiti koncesijo za upravljanje. Kot je napovedal predsednik Franc Ekar, bi ta problem radi rešili do prihodnje planinske sezone, stolp pa naj bi nato obnovili. Na nova pota stopa tudi Planinski vestnik, glasilo slovenskih planincev.
Znameniti župnik na Dovjem Jakob Aljaž, ki je bil navdušen planinec in velik domoljub, je v 19. stoletju kupil od dovške občine zemljišče na vrhu Triglava. Tam je sklenil postaviti stolp, ki bo planincem dajal zavetje in omogočal razgled. Njegov načrt je uresničil klepar Anton Belec iz Šentvida s štirimi pomočniki. Stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. leta, je zapustil v last Slovenskemu planinskemu društvu.
S to potezo je pomagal uresničiti geslo tega društva, ki je ob ustanovitvi sklenilo "ohraniti slovensko lice slovenskim goram".
Aljažev stolp, ki označuje vrh naše najvišje gore že več kot stoletje, je skupaj z očakom Triglavom postal pravi simbol slovenstva. Kot takega ga ne sprejemajo samo planinci. Zato ga je že leta 1990 Skupščina občine Jesenice razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik. Vlada sedanje
Izlet domžalskih borcev po Gorenjski
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale organizira vsako leto enodnevni izlet po Gorenjski. Letošnje poletje so obiskali Drago in Begunje, kjer sta obudila spomine na vojne čase Dragica Kolenc - Mihaela in Rajko Hafner. Nato seje 120 izletnikov odpeljalo na Pokljuko, kjer so se udeležili slovesnosti po spominskem pohodu na Triglav. Tam so skupaj z drugimi borci proslavili 60-letnico upora proti okupatorju in 10-letnico vojne za Slovenijo. Izlet so končali v Žirovnici, kjer so jih pogostili v gostilni Knafel. Kot je napisal Jože Novak iz Vrhpolja, ki je tudi avtor fotografije, so tam že stari znanci. Obenem je zagotovil, da se bodo k prijaznim ljudem še vračali. • S. S.
države je storila še korak naprej. Po odloku iz leta 1999 gaje imenovala za kulturni spomenik državnega pomena. Po zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti pa je stolp na ta način predala v roke državi.
Več reda na vrhu najvišje gore
"Planinska zveza Slovenije je že takrat uradno opomnila pristojne službe, da je zadeva problematična. Stolp je bil od nekdaj v lasti slovenskih planincev, ki so ga tudi vzdrževali. Zanj je skrbelo PD Ljubljana-matica. Odkar je v lasti države, je na vrhu Triglava pravi nered. Stolp je ves polepljen in popisan, ob njem pa brez dovoljenj prodajajo planincem vse mogoče. Ministrstvu za kulturo RS smo zato dali pobudo za ureditev razmer na tej gori. Na sestanku v Upravi RS za kulturno dediščino 10. septembra smo opozorili, da je stolp nujno potreben obnove. Razmišljamo o tem, da bi original prestavili v stalno planinsko muzejsko zbirko, na Triglavu pa bi postavili enako izdelan nov stolp. Zavzemamo se tudi, naj država podeli PZS koncesijo za upravljanje s stolpom in vrhom Triglava," je povedal Franc Ekar, predsednik slovenskih planincev.
Nujnosti obnove stolpa se zavedajo tudi strokovnjaki, zato so se lotili priprave potrebnih ukrepov. Pred tem bo treba streti še en trd oreh. Pojavil seje namreč dvom v natančnost starih meritev lege stolpa; ni znano, ali spada v katastrsko občino Dovje ali Trenta oziroma Studor. Zato so potrebne nove geodetske odmere zemljišča, ki naj bi jih končali predvidoma konec novembra. Ko bodo uredili zemljiško knjižne zadeve, bo lahko stekel postopek za izdajo koncesije. V Planinski zvezi Slovenije upajo, da bodo lc-to pridobili
pred prihodnjo planinsko sezono. Sami bodo izbrali društvo, ki bo ponovno zagotovilo kakovostno vzdrževanje stolpa. Upravo TNP pa bodo pozvali, naj poskrbi za ustrezen režim na vrhu Triglava in primerno ravnanje obiskovalcev te gore.
Planinski vestnik odslej v prosti prodaji
Med tiskovno konferenco prejšnji četrtek je vodstvo PZS predstavilo tudi mednarodno dejavnost planinske organizacije, novosti pri ekološki sanaciji planinskih postojank in prenovo Planinskega vestnika. Tudi glasilo planincev ima podobno kot Aljažev stolp več kot stoletno tradicijo. Namenjen je gornikom, ki se ne ustrašijo brezpotij domačih in tujih gora. Primeren je za planince, ki hodijo po markiranih poteh, mlade družine, ki želijo otroke popeljati v naravo, pa tudi upokojence, ki preživljajo prosti čas aktivno. V njem je veliko zanimivosti za alpiniste in turne smučarje ter vse, ki so radi dejavni v gorskem svetu. Ker je bil Planinski vestnik doslej dosegljiv le naročnikom, so sklenili razširiti krog bralcev. Od septembra 2001 je v prosti prodaji na 300 mestih po SJoveniji, med drugim tudi v planinskih kočah in trgovinah z alpinistično gorniško opremo.
Od letos pripravlja glasilo nov uredniški odbor, ki ga vodi glavni urednik Vladimir Habjan. Kot načrtujejo v odboru, bodo do začetka prihodnjega leta pripravili novo vsebinsko zasnovo in oblikovno podobo glasila. Zaenkrat je izhajal 11-krat letno v nakladi 4400 izvodov, kolikor je naročnikov. Zaradi proste prodaje so naklado povečali na približno 6000 izvodov, od katerih jih bo del na policah med drugimi revijami.
• Stojan Saje
ter celo ostankov pohištva. Vse moramo potegniti v vreči iz jame, naložiti v večjo vrečo in odvleči do društvenega vozila, s katerim bomo odpadke odpeljali na deponijo pri Dobu," je povedal Marko Orehek z Gorjuše. Zunaj so mu pomagali Lenart Girandon iz Domžal, Bojan Barišič iz Vrhpolja in Jožica Gerčar iz Lukovice, v jami pa sta se mučila Božo Stupica iz Ihana in Aleš Vidic iz Ljubljane. Tik pred našim odhodom so iz jame potegnili manjše eksplozivno telo, zato so morali poklicati na pomoč tudi policijo.
"Poslovni sistem HELIOS je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor pred štirimi leti ustanovil sklad za ohranjanje slovenskih voda. V njem se zbira denar od prodaje okolju prijaznih barv in lakov, ki je namenjen za
Domžalski jamarji radi odprejo vrata Železne jame, ne želijo Pa vsiljivcev.
jamo na Pokljuki. Od tam so skupno odstranili okrog 45 kubičnih metrov odpadkov. To količino, ki ni nikomur v ponos, pa so Še povečali domžalski jamarji.
• Stojan Saje
Prvič za pokal Kamnika
Kamnik, Mengeš, 18. septembra - Gasilska zveza Kamnik je prejšnjo soboto na stadionu v Mekinjah prvič organizirala gasilsko tekmo; vanje za člane in članice za pokal Kamnika, ki so ga tokrat združil' tudi s tekmovanjem za pokal Gasilske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 18 moških in 7 ženskih ekip iz različnih krajev Sloveniji in med nji'
Pokal občine Kamnik na prvem pokalnem tekmovanju je pod©''' direktor občinske uprave Ivan Pristovnik.
mi tudi najboljše na olimpijadi. Pri članih je pokal Kamnika in prv° mesto na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije osvojila ekip3 Steklarne Rogaška Slatina, druga je bila ekipa PGD Kamence, tretja pa ekipa PGD Štrekljevec. Pri članicah pa je bila najboljša ekipa PG" Hajdoše, na drugo mesto so se uvrstile članice iz PGD Loka pri Meng' šu, tretja pa je bila ekipa članic PGD Sinkov Turn.
Gasilska zveza Mengeš in Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš Pa v petek v prostorih nekdanjega podjetja Trak Mengeš pripravila pfjji rekreacijsko srečanje veterank in veteranov iz tretje ljubljanske reg>Je' Na srečanju seje v priložnostnem tekmovanju pomerilo 21 ekip i2 *A gasilskih društev. Med veterankami je zmagala ekipa Mengša, veterani pa ekipa Jarše Rodica I. V gosteh so bili tudi gasilci iz sose? nje Gasilske zveze Vodice iz občine Vodice. Veteranke iz PGD P°|J pri Vodicah so osvojile tretje mesto, ekipa Šinkovega Turna pa je P'1 četrta.
V Mengšu pa je bilo v soboto tudi regijsko tekmovanje za pionirke' pionirje iz tretje ljubljanske regije. Tekmovalo je 280 mladih gasik^.j Najboljši med pionirkami in pionirji do 12 let so bili mladi gasile' PGD Peče v občini Moravče. • A. Ž.
Verstva in etika v devetletki
Filozofska in Teološka fakulteta v Ljubljani že usposabljata učitelje za predmet Verstva in etika, ki bo nov predmet v devetletni osnovni šoli in je skladen s priporočili Sveta Evrope o religiji in demokraciji. O pripravah na nov predmet smo se pogovarjali s predsednikom ustrezne predmetne komisije prof. dr. Markom KERŠEVANOM.
Ljubljana, 18. septembra -
Ob razpravah o uvajanju predmeta in pripravah učnega načrta sem večkrat rekel, da bodo s tem predmetom stalno same težave, vendar bi bila težava za našo šolo se večja, če takega predmeta sploh ne bi bilo oziroma, če ga sploh ne bi hoteli ali zmogli uvesti- V javnosti je večkrat slišati, da je bila uvedba tega predmeta zgolj Politična zadeva, politična igra, Posledica razmerja sil v parlamentu in podobno. Gotovo je bila odločitev za uvedbo predmeta politična: vse odločitve parlamenta, tudi o šolskih zadevah, so politične odločitve. Toda mirno lahko rečemo, daje bila to odgovorna in trezna politična odločitev našega Parlamenta," pravi prof. dr. Marko Kerševan, profesor sociologije religije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik predmetne komisije za spremljanje uvajanja predmeta Verstva in etika, ki deluje pri Zavodu za šolstvo in je sestavljena večinoma iz učiteljev Filozofske in Teološke fakultete v Ljubljani, ki so oblikovali tudi učni načrt za ta predmet. "Da smo ravnali prav, potrjuje Priporočilo Sveta Evrope o religiji in demokraciji št. 1396 s 27. januarja leta 1999, ki v 10. členu poudarja, da je vzgoja in izobraževanje ključna oblika boja proti nevednosti in stereotipom. Treba bi bilo pregledati in popraviti šolske in univerzitetne programe, da bi lahko pospeševali razumevanje različnih
oblik religij. Verouk naj ne bo podajan na račun pouka o religijah kot bistvenih delih človeške zgodovine, kulture in filozofije. Priporočilo poziva svet ministrov, da pozovejo svoje vlade k pospeševanju vzgoje in izobraževanja o religiji. Posebej priporoča spodbujanje poučevanja o verstvih kot vrednostnih sklopih, opozarja na pomen šolskega pouka o primerjalni zgodovini različnih verstev s poudarkom na njihovih izvorih, podobnosti njihovih vrednot in raznolikosti njihovih običajev, tradicij, praznikov in podobno.
Šolske oblasti morajo spodbujati študij zgodovine in filozofije verstev ter ustrezne znanstvene raziskave na univerzah, obenem pa so-
delovati z izobraževalnimi ustanovami verskih skupnosti, da bi v njihove učne programe uvedli ali okrepili vidike, ki se nanašajo na človekove pravice, zgodovino, filozofijo in znanost. V primeru otrok seje treba izogibati konfliktom med državno pospeševanem izobraževanju o religiji in religioznim verovanjem njihovih družin, kjer se morajo družine svobodno odločati."
Sodobna ponudba devetletke
"Predmet verstva in etika je nova ponudba devetletke in nov obvezni izbirni predmet. Poučevati ga bomo začeli v 7., 8. in 9. razredu. Učenci se bodo lahko odločili zanj v enem od teh razredov ali pa v vseh treh letih. Vsebina predmeta je določena in o njej so bile dolgotrajne razprave. Gre /a nekonfcsionalni predmet o verstvih in etiki, ki bo omogočil učencem spoznavanje sodobnih religij, zlasti treh ali štirih glavnih: krščanstva, islama in budizma. Učenci in učitelji se bodo lahko dogovorili tudi za obravnavanje drugih. Predmet bo prav tako omogočal pogovor o drugih življenjskih in etičnih vprašanjih ter pogledih različnih religij nanje, kot so na primer družina, družinski odnosi, nasilje, odnosi med ljudmi in podobno. Ob predmetu Verstva in etika, ki ga bomo uvedli na novo, je v osnovni šoli že se-
Svetniki in godovi
i Anton ] Slomšek
Danes, 18. septembra, goduje Jožef Kupertinski, redovnik. Na svetnika, ki praznuje jutri, 19. septembra, so posebej ponosni v Neaplju. To je Januarij, muče-nec, ki je umrl leta 304. V neapeljski stolnici je njegova kapela, nad vhodom vanjo pa je zapisano, daje svetnik s čudežem svoje krvi rešil Neapelj lakote, vojske, kuge in ognja, ki ga prinaša grozeča lava z ognjenika Vezuv. Vsako •eto prinesejo na njegov praznik na oltar tudi njegovo strjeno kri v dveh posodicah, ki postane za nekaj časa tekoča. Čudež svetega •Januarija je do danes nepojasnjen. Bil je škof in med rimskim preganjanjem kristjanov so ga ujeli. Ker ni hotel zatajiti vere, so ga mučili ln prepustili zverem, ki ga niso hotele raztrgati. Zato so ga obgla-v»li, neka kristjanka pa je v dveh Posodah shranila nekaj njegove Čudežne krvi. V četrtek, 20. septembra, goduje Evstahij (Evsta-t'j). To ime je pri nas precej redko, poznamo imena Stahi (j), Staš in StaŠko, ki sta lahko tudi iz imena Stanislav. V petek, 21. septembra, Je praznik apostola Mateja. Ma-tej je med Slovenci poznan. Preden je šel za Jezusom, je bil Ma-Jej - Levi cestninar ali mitničar v palestini, nato pa je šel za Jezusom in ga spremljal po Palestini, ^ročilo pripoveduje, da je potem deloval v Etiopiji in tam spreobrni celo kralja, ko je obudil od mrtvih njegovo hčerko Ifigenijo. .ra je naredila zaobljubo devištva jn se ni hotela poročiti. Kralj je Krivil Mateja in gaje zato dal premosti s sulico. Pokopali so ga v zalemu. Matej je začetek koledarje jeseni. V Sloveniji imamo
mnoga imena, povezana z njim. Razen Mateja še Matevže, Tevže, Tevžke, Matejke, Matkote. Tejke, Teje in podobno. V soboto, 22. septembra, goduje Mavricij in tovariši. Mavricij je bil po vsej verjetnosti črnec. V latinščini pomeni njegovo ime Maver ali zamorec ali črnec, pa tudi severozahodna Afrika se je imenovala Mavretanija. Bil je sposoben poveljnik in kristjan, ki med pohodom na ozemlju današnje Švice, v soteski, kjer je danes Št. Moritz, ni hotel pobiti nedolžnega prebivalstva, kar je ukazal cesar Maksimilijan. V nedeljo, 23. septembra, je praznik patra Pija iz Pie-trelcine, ki je umrl leta 1968. Poznal je samo oltar in spovednico. Pokopan je v svetišču Matere milosti v San Giovani Rotondo.
V ponedeljek, 24. septembra, bo pomemben dan za slovenske katoličane. Ta dan goduje blaženi Anton Martin Slomšek, mariborski škof, rojen leta 1800, umrl pa je leta 1862.
Slomšek je prvi slovenski blaženi, njegovo blaženost pa je slovesno razglasil papež Janez Pavel II 19. septembra leta 1999 med obiskom v Mariboru. On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva, je dejal takrat v Mariboru papež Janez Pavel II. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra leta 1800 na Slomu v župniji Ponikva pri Celju. 8. septembra leta 1824 je bil posvečen za duhovnika. Leta 1844 je postal stolni kanonik in višji šolski nadzornik, dve leti kasneje pa je prevzel vodenje la-vantinske škofije s sedežem pri
Sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem. Za škofa je bil posvečen 5. julija leta 1946 v Salzbur-gu. Njegova zasluga je prenos sedeža škofije s koroške v Maribor. Štajerska je tudi zaradi tega ostala slovenska. Umrl je 24. septembra leta 1862.
V torek, 25. septembra, je praznik Sergija Radoneškega, meniha, ki je umrl leta 1392. Še posebej je znan zaradi zgraditve samostana Sv. Trojice v Zagorski, 70 kilometrov od Moskve. Na praznik Sergija Radoneškega godujejo Sergiji in Sergeji oziroma Sergije in Sergeje. • J.K.
daj pri nekaterih predmetih govora tudi o teh vprašanjih, zlasti pri predmetu etika in družba oziroma državljanska vzgoja in etika, kjer je vsebina predmeta dopolnjena, in pri nekaterih drugih predmetih, pa tudi pri verouku, če ga obiskujejo. Predmet Verstva in etika ni namenjen niti verski niti protiver-ski vzgoji. Pomemben je za vzgojo mladega človeka, za spoštovanje nekaterih vrednot, ki naj bi veljale v sodobni družbi. Taka skupna vrednota je verska svoboda in spoštovanje različnosti verskih in drugih nazorskih opredelitev. Javna šola s skupnim življenjem in delom, posebej s skupnim obravnavanjem in razmislekom o različnosti verskih in drugih nazorov, vzgaja za življenje v moderni družbi, ki temelji na teh vrednotah, brez katerih družba ne more delovati."
Brez izključevanja verouka
"Predmet Verstva in etika ni verouk, prav tako pa tudi ni ovira za morebitno uvedbo verouka v šole, kar posebej zagovarja rimskokatoliška cerkev," pojasnjuje odnos med novim predmetom in veroukom prof. dr. Marko Kerševan in pravi, da so argumenti za in proti taki rešitvi. "Naš predmet je normalna in redna ponudba osnovne šole in ne predmet, ki bi poučeval 0 veri in vzgajal za vero določene cerkve. Verska vzgoja je pristojnost staršev in verskih skupnosti. Učitelj, ki bo poučeval ta pred-
met, ne bo konkuriral staršem ali duhovnikom, niti jih ne bo nadomeščal. Učni načrt za predmet verstva in etika poudarja, da od učitelja ni mogoče zahtevati, da skriva svoje versko ali neversko pripadnost in opredeljenost do konkretnih vprašanj. Vendar učiteljeva vloga v javni šoli vključuje spoznanje, da smoter njegovega dela ni vzgoja, pridobivanje učencev za svojo vero, za vernost nasploh ali za nasprotovanje vernosti, ampak pomoč učencem, da bodo sami razmišljali o teh vprašanjih in posledicah svojih odločitev ter ravnali odgovorno do vrednot, ki omogočajo sožitje med ljudmi."
Najprej izobraževanje učiteljev
Učitelje, ki bodo učili ta predmet, je treba dodatno izobraziti. Izobraževanje poteka že drugo leto. Izmenično skrbita zanj Filozofska in Teološka fakulteta, ki sta imeli največjo vlogo pri določitvi vsebine predmeta. Izobraževanje obsega 400 ur. Glavni predmeti so svetovna verstva, krščanstvo, biblija, etika, uvod v religio-logijo, filozofija religije, sociologija religije in Didaktika.
"Nov predmet bodo lahko učili dvopredmetni učitelji zgodovine, teologije, filozofije, sociologije in pedagogike ter učitelji etike in družbe. Seveda bodo morali v dodatno izobraževanje. Dvopred-metnost je poudarjena zato, da na
šolo zaradi tega predmeta ne bodo hodili učitelji od drugod, ampak ga bodo učili učitelji, ki so že na šoli. Doslej smo že usposobili okrog 30 učiteljev. Potrebovali jih bomo nekaj sto," je povedal prof. dr. Marko Kerševan. Navedel je del razprave, ki obravnava angleška spoznanja in izhodišča za obravnavanje religije v javni šoli. "Spoznano in pripoznano je bilo, da je pomembna razlika med nalogami verskih skupnosti in cerkva in nalogo šole: pri delu /. mladimi ljudmi cerkve lahko spodbujajo in pospešujejo svoje specifične oblike verovanja in čaščenja, toda to ni primerno za šolo. Spoznano in pripoznano je bilo, da je učiteljeva poklicna vloga predstaviti vsako vero učencem tako, da ne ru§i njenega samorazumevanja v verskih skupnostih in da ne daje sodb o tem. Spoznano in pripoznano je bilo, da enako kot za učitelja francoščine ni potrebno, da je njegov materni jezik francoščina, tudi šolskim učiteljem verskega pouka ni potrebno biti kristjan. Učitelji so prav tako lahko, in so, hindujci, muslimani, judje, humanisti, agnostiki kot kristjani. Šolski verski pouk ne predpostavlja, daje učitelj, pa naj bo kristjan ali ne, v šoli advokat krščanstva proti drugim religijam. Učenci vseh ver naj se učijo skupaj o vseh verah in od vseh ver. Cilj ni niti pospeševati, niti spodkopavati religiozna verovanja, pa tudi ne relativistični indiferentizem."
• Jože Košnjek
Škof Slomšek in obletnica papeževega obiska
sarajevski kardinal v Škofji Loki
, Skofja Loka, 18. septembra - Hrvaško katoliško skupnost v Škofji Loki je obiskal sarajevski nadškof in kardinal Vinko Puljic. Msgr ^jič je najmlajši med kardinali. V farni cerkvi v Škot.,. Loki je med arugim mašeči za hrvaške rojake. Sarajevski nadškot je tudi predsed-5'k škofovske konference Bosne in Hercegovine. Med obiskom pofje Loke se je srečal tudi z ljubljanskim nadškofom in metropoli-°m dr. Francem Rodetom. • J.K.
Kranj, 18. septembra - Jutri bo minilo dve leti, odkar je papež Janez Pavel II. drugič obiskal Slovenijo in v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Takrat se je na travniku pred dvorcem Betnava zbralo okrog 150.000 ljudi iz Sfovenije in sosednjih držav.
Slovenski katoličani bodo proslavili to obletnico in obenem praznik prvega slovenskega blaženega, škofa Antona Martina Slomška. Vrhunec bo v ponedeljek, 24. septembra, ko bo v slovenskih župnijah slovesno bogoslužje.
V počastitev obletnice papeževega obiska in godu blaženega Slomška bo 22. septembra ob 19. uri v župnijski cerkvi na Ponikvi izveden Oratorij v čast blaženemu, ki ga je po besedilu prof. dr. Stanka Janežiča uglasbil prof. Jože Trošt. Oratorij je bil v nedeljo prvič izveden v mariborski stolnici. V soboto, 22. septembra, bo v Mariboru proslava 150. ob-
letnice delovanja Slomškove molitvene zveze za edinost kristjanov oziroma Slomškove bratovščine, v nedeljo, 23. septembra, pa bo ob 10. uri slovesna maša v župnijski cerkvi na Ponikvi, nato pa bo romanje k Slomškovi rojstni hiši. Praznične maše bodo tudi v ponedeljek. 4. Slomškova nedelja pa bo v nedeljo, 30. septembra, v Celovcu v stolnici ob 15. uri. Celovec je bil izbran zaradi več razlogov. Tu je bil Slomšek 8. septembra leta 1824 posvečen za duhovnika. Med letoma 1829 in 1839 je bil spiritual celovškega bogoslovnega semenišča, v Celovcu pa je bila na njegovo pobudo ustanovljena Mohorjeva družba.
Hkrati s praznovanjem obletnice papeževega obiska in godu nekdanjega mariborskega škofa praznujemo Slovenci še drug pomemben jubilej, povezan z Antonom Martinom Slomškom. Pred 150 leti je bila na njegovo pobudo ustanovljena Mohorjeva družba. • J.K.
Prešernovo gledališče, prva premiera, vpis abonmaja, na gostovanje v Venezueli
Rdeča nit sezone je zrcalo družbi
Kranj - Rdeča nit zgodb abonmajskih predstav letošnje gledališke sezone v Prešernovem gledališču je družba z vsemi svojimi problemi in značilnostmi današnjega sveta, v katerem so ljudje vedno bolj obremenjeni s socialno stisko in eksistencialnimi težavami. V petih predstavah bomo videli izvrstne igralce in znana režiserska imena, kot so Mateja Koležnik, Matjaž Latin, Eduard Miler, gostujoči predstavi pa sta podpisala Samo M. Strelec in Mile Korun. O teatru kot zrcalu družbi razmišlja tudi ravnatelj PG Borut Veselko.
Klošarji iz predstave Antigona v New Yorku. Foto: D. Švarc
V novi sezoni se je igralskemu ansamblu Prešernovega gledališča pridružil diplomant AGRFT Gaber Trseglav, doma iz Zasipa pri Bledu. Prvič se bo preizkusil v komediji Zoki Zaje, vskočil pa bo tudi kot zamenjava v nekaterih predstavah prejšnjih sezon.
vi iz pretekle sezone. V prvi vrsti gre omeniti komedijo Marjetka, str. 89, ki jo je lani na oder pod taktirko režiserja Sama M. Strelca spravila igralska zasedba Gledališča Ptuj. Dejstvo, daje bila letos na Dnevih komedije v Celju razglašena za žlahtno komedijo, pravtako sta nagradi prejela režiser in glavni igralec Gorjmir Lešnjak, bržkone pove dovolj. Na drugi strani gre ob predstavi Jez, režiral jo je Mile Korun, za vrhunsko dramo z vrhunskimi igralci. Najboljša predstava pretekle sezone v Mali drami. Letos je razpisanih devet abonmajev, cena glede na vrsto
sedeža se giblje od 7600 do 9500 tolarjev, popusti so namenjeni upokojencem (30 odstotkov), ter študentom in dijakom (50 odstotkov), za katere abonmaja bosta razpisana oktobra.
"Kranj z okolico ima več kot 6000 dijakov in študentov, zato smo se odličili, da obema skupinama ponudimo posebna abonmaja," razmišlja Veselko in dodaja, da imajo v načrtu aktivno skupino študentov, nekakšen gledališki klub, v keteri bodo ti poleg domačih treh dve gostujoči predstavi izbrali sami.
Kot je še povedal ravnatelj PG, bodo veliko vložili v letošnjo predstavo za otroke, svečana premiera slovenske klasike Drejček in trije marsovčki, naj bi bila 27. septembra, saj je po tehnični plati bržkone letos najbolj zahtevna predstava na kranjskem odru. "Otroške predstave v našem gledališču ne bodo tako za zraven, ampak jim bomo tudi v prihodnje posvečali precej po-
zornosti, saj so prav otroci naša bodoča publika."
V oktobru bodo kranjski gleda-liščniki za nekaj časa "pobegnili" v južno Ameriko, saj bodo na dveh festivalih v Venezueli (v Barceloni in Santo Domingu) štirikrat uprizorili Županovo Micko v režiji Vita Tauferja. "Naše gostovanje je bržkone splet naključij, zagotovo pa dogodek, ki ga kranjski teater še ni beležil. Dejstvo je, da je Vito Taufer, ki je na oni strani luže že gostoval, tam prava zvezda," je nad prihajajočim gostovanjem navdušen ravnatelj Borut Veselko, ki je zadovoljen tudi z doseženim v preteklem letu, ko je na polovici sezone prevzel vodenje gledališča. Pravi, da seje nekako držal obljube, da ne bo delal velikih sprememb, da pa bo gledališče vztrajno in počasi postajalo bolj prijazno svojemu okolju, predvsem pa Kranjčanom in vsem Gorenjcem.
• Igor K.
"Že z našo prvo letošnjo pre-miero, tragikomedijo Antigona v Nevv Yorku, izpolnjujemo tisto, kar smo si zastavili v novi sezoni," o vstopu v novo sezono meni ravnatelj PG in v predstavi nosilec vloge policaja Borut Veselko: "Naša prva naloga je namreč ohraniti osnovno funkcijo gledališča, ki naj drži zrcalo družbi, in drugič to obiskovalcem pokazati na način, ki jim je dovolj blizu. Hkrati je občinstvo po prihodu iz dvorane razmišljalo o predstavi in to je to, kar si vsi želimo." Premieri je sledil fantastičen aplavz in dobre kritike. Tudi druga predstava, ki jo bodo v PG predstavili še letos, je
vezana na socialne teme. Režiser Matjaž Latin se bo predstavil s komedijo Zoki Zaje, ki govori o družini, ki jo socialna stiska in situacija v svetu vedno bolj silita v absurdne (komične) situacije, iz katerih ni videti izhoda. Tretjo predstavo Vera ljubezen upanje, ki jo bomo videli prihodnje leto pomladi, bo režiral Eduard Miler. V njej ne bo manjkalo socialnih tem, feminizma, pa tudi črnega humorja in cinizma, zgodba pa je resnična, saj je vzeta iz sodne prakse. Živa ženska proda svoje mrtvo truplo, da ji ne bi bilo treba prodajati živega telesa za časa življenja. Gostji v letošnjem abonmaju sta dve uspešni predsta-
Osamljeni visoški dvorec v Poljanski dolini zaživel
Visoko pri Poljanah - Občina Gorenja vas - Poljane je ob 150. obletnici rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja pripravila imenitno prireditev v visoškem dvorcu. Kulturni program sta popestrila tudi glavna igralca filma Cvetje v jeseni, Milena Zupančič in Polde Bibič. Velika udeležba prireditve kljub deževju in mrazu je dokaz, da bi podobne kulturne prireditve oživele osamljeni in zapuščeni dvorec.
Razstava v knjižnici
Medvode, 18. septembra - V knjižnici v Medvodah imajo tudi redne likovne razstave in občasno tudi različne prireditve. Sredi minulega tedna so odprli zanimivo razstavo fotografij avtorja Janeza Zupana, ki je predvsem ljubitelj gora in hribovite krajine. Rad pa ima tudi barvite detajle. S tokratno razstavo v medvoški knjižnici pa je predstavil tudi svoj sprehod in fotopogled po Polhograjcih. • A. Ž.
Niti dež in mraz nista pregnala mnogih ljubiteljev pisatelja dr. Ivana Tavčarja, ki so se v nedeljo, 16. septembra, zbrali pod velikim kozolcem, katerega so organizatorji spremenili v osrednji prireditveni prostor. Na improviziranem odru so se najprej zvrstili slavnostni govorniki, ki so predstavili dr. Tavčarja tudi kot ljubljanskega župana, advokata, politika, poslanca v državnem zboru in mestnem svetu. Viktor Žakelj je ob Tavčarjevi misli, da bi človek lahko živel vsaj tristo ali štiristo let, da bi potem vedel, kako se svet spreminja, namignil, da bi bil Tavčar danes, ko živimo v samostojni slovenski državi, še kako vesel in bi prizadevanja slovenske politike k vstopu v Evropsko unijo tudi podprl: "Dr. Ivan Tavčar je bil namreč Evropejec po izobrazbi, po spoznanju, po umetniških tokovih, političnem nazoru in kot član Sokola, ki je Bil osrednje slovensko kulturno in politično gibanje." Sledil je tudi nagovor župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja, ki je pojasnil, da so člani občinskega
sveta želeli z Visoško klepetalni-CO kot osrednjo prireditvijo v vrsti mnogih, ki so se letos zvrstile, svečano obeležiti veliko obletnico rojstva znamenitega "Polanca". "Zaželeli smo si, da dvorec letos, ob taki obletnici, ne bi sameval." Spregovoril je tudi o prihodnosti visoškega dvorca, ki je danes zunaj lepo urejen, znotraj pa propada. "Skrajni čas bi že bil, da se tu začne nekaj dogajati, da vsi spoštljivo predstavljamo doto Ivana Tavčarja in da bi dvorec služil našemu narodu."
Posebna gosta kulturnega dogodka sta bila dramska igralca Milena Zupančič in Polde Bibič, ki sta pred tridesetimi leti v film oživela osrednja lika Tavčarjeve zgodbe Cvetje v jeseni. Z povezovalcem Markom Črtaličem so se
pogovarjali o lepotah Poljanske doline, se spominjali snemanja filma, omenili pomanjkljivost originalne poljanščine v njem, oba igralca pa sta tudi deklamirala odlomke iz Visoške kronike. Program so popestrili tudi igralci Loškega odra iz Škofje Loke, ki so zaigrali sojenje domnevni čarovnici Agati Evi Švarzkobler z Visokega, pevka Urška Ramoveš,
citrarka Sonja Jelovčan, plesalci Folklorne skupine Javorje, z dobrotami iz domače kuhinje pa društvo Resje. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo slik Društva likovnih samorastnikov Ljubljana in projekcijo diapozitivov na temo "Cvetje v jeseni".
• Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
Cel kup prijateljev
Škof j a Loka - Jutri, v sredo, 19. septembra, ob 18. uri bo na Loškem odru premiera lutkovne igrice Beli konjič, avtorice Branke Jurce, v režiji Jožeta Voznvja. Mladi izvajalci in prijazna zgodba.
Eff LOŠKI ODER
XB ŠKOFJA LOKA Jutri, v sredo
19. 9., ob 18. uri Branka Jurca: BELI KONJIČ (lutkovna igra), režija: Jože Vozny, oblikovanje lutk in scene: Adolf Martini, glasbena oprema: Rudi Pančur, animatorji: Eva Jelovčan, Mija Stopar, Aco Biščevič, Miha Eržen, PREMIERA, za IZVEN
V petek
21. 9., ob 18. uri B. Jurca: BELI KONJIČ (lutkovna igra), režija: J. Vozny, za IZVEN
Sobota
22. 9., ob 10. uri B. Jurca: BELI KONJIČ (lutkovna igra), režij: J. Vozny, za IZVEN
vabi k sodelovanju
PREDSTAVNIKE/PREDSTAVNICE
Pogoji: srednja izobrazba, zaželene izkušnje na področju prodaje, organizacijske sposobnosti, lasten prevoz
Ponujamo dober zaslužek in še kaj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba za razvoj kadrov, Slovenska 29,1000 Ljubljana
0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem Izbirnem postopku.
založba Mladinska knjiga Podjetje moje prihodnosti
Zgodba: Deklica bržkone revnih staršev, ki odideta v Nemčijo s trebuhom za kruhom, z velikimi željami osamljena čaka doma. Anja (animira jo Eva Jelovčan) se tako igra ristanc, koji sosedova punca (Mija Stopar - tudi Toyota in Nokia) pokaže punčko iz Italije... Jaz imam punčko, kaj pa imaš ti. Anji je nerodno, ker nima
nič, ampak ker nekaj mora reči, pove, da bo dobila belega konjiča s temno liso na čelu. Zdaj mora obljubo izpolniti, zato se odpravi po mestu, da najde konjiča. Sreča avto Toyoto, ki ima 100 in več konjev, a ne belega, semafor (animira ga Aco Biščevič - tudi Beli konjič) vse vidi, a konjiča ne, mobilni telefon Nokia pokliče vse, a ne
ve, kje bi dobil konjiča... Mogoče je na vrtiljaku. Anja na caruselu najde konjiča, s katerim pobegneta. Šef vrtiljaka, ki hoče le denar in denar, zato mu je ime Daj daj (animira ga Miha Eržen), se požene v lov za njima. Ko jih na koncu ujame, Anja pokliče na pomoč svoje prijatelje, ki Daj daja nabunkajo, tam pa namesto bunk zrastejo rožice...
"Zgodba je topla in prijazna' na koncu pa zmaga prijatelj' stvo," zgodbo, ki bo poleg mlade lutkarske ekipe zagotovo pritegnila mlade gledalce, zaključuje režiser lutkovne igrice Beli konji? Jože Vozny. K tekstu Branke Jurce je dodal tudi songe, ki jih je napisal za vsako vlogo posebej' "Vsaka vloga v songu pove, kdo in kaj je. Sicer pa se mladi animatorji v vlogi lutkarjev preiZ' kušajo prvič. Glavno vlogo ima danes 12-let na Eva Jelovčan, k' ji je šlo učenje vloge kar dobi*0 od rok, če le lutke ne bi bile tako težke. Glasbo k songom je napi' sal Rudi Pančur, lutke in sceno pa je oblikoval Adolf Martini.
• Igor K-
]oreM8. septembra 2001_PISMA, PODLISTEK / infO@g-glaS.SJ__ GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
EREJELISMO
Popravek članka
o gorenjskih planinah -
planina Laz
(Gorenjski glas, petek, 31. avgusta 2001)
Planina Laz je še lepo ohranjena na višini 1560. Leži med vrhovi: Kreda, Slatna, Prvi in Zadnji Vogel, Konjske police, čudoviti Debeli vrh, in nadvse lepimi Ogradi.
Rekordno število planincev, ki so bili to poletje prvič v Lazu, so presenečeni občudovali predvsem mir, še brez vsega hrupa avtomobilov. Prav gotovo si to pohvalo zasluži TNP, ki varuje planino Laz.
Omenim naj, kaj se čez poletje dogaja na tej planini. Na njej se dva meseca pase 51 govedi, 43 koz in 1 mula. Za 16 govedi in 43 koz je skrbela Anica Kavčič iz Stare Fužine. Za 16 govedi in mulo sta skrbela Gregor Gartner in sin Matevž iz Studora. 11 govedi se pase brez pastirja. 8 govedi sta pasli Minka Odar in vnukinja Nina iz Studora. Kislo mleko, sladko mleko, sir in skuto se je dalo dobiti pri vseh. Povem naj Se, da Anica Kavčič in Minka Odar paseta na planini že 20 let.
Takega vzdušja, kot je bilo nekdaj na planini, žal ni več.
Lep planinski pozdrav!
Minka Odar
Še o hrupu na letališču v Lescah
V Gorenjskem glasu je bil 4. septembra objavljen članek o problemu hrupa v Lescah pod naslovom: "Helikopter nad hišo, sosedovo seno pa v spalnico", kjer je bilo tudi navedeno, da so največji povzročitelji hrupa akrobatska letala in da se piloti le teh ne držijo dogovora, ki prepoveduje letenje med vikendi in prazniki. S strani direktorja javnega gospodarskega zavoda ALC je bilo tudi povedano, da je akrobatski pilot letel celo na veliki šmaren in da
i dosti hrupu povzročajo tudi letala Za meta nje pada Ice v.
V zagovor vseli akrobatskih pi-lbto\' na zelo posplošeno sodbo, bi pbdali nekaj dejstev. Na veliki šmaren je pilot akrobatskega letala letel na povabilo ALC, in sicer ob mitingu malega letalstva. Let je bil opravljen na izrecno željo modelarjev iz Avstrije, ki so na mitingu nastopili in zmagali z maketami prav leščanskega akrobatskega letala. To bi direktor Vili Ekar lahko vedel. Ravno tako je evidentno, da akrobatsko letenje predstavlja 2 do 3 odstotke letenja na letališču in mogoče 1 odstotek vseh letov in pristankov. Direktor bi se moral vprašati, zakaj se ob tako malem odstotku vsi pritožujejo nad hrupom akrobatskih letal. Mogoče jih moti tudi hrup vlečnih in taksi letal, let akrobat-skega letala pa jih dokončno prepriča, da pokličejo na letališče. Ko bo prepovedano akrobatsko letenje, se bodo "zeleni" spravili na naslednjo žrtev, to so ali pa-
dalci, ali jadralci. In po predvidevanju tudi njih direktor ne bo branil, ampak kvečjemu napadel. Jasno je, da se določeni posamezniki ne morejo sprijazniti z našo dejavnostjo in za to imajo pravico. In tudi je potrebno, da vsi, ki Živimo z letališčem in ob njem, sklenemo neki dogovor, ki bo ustrezen oz. boljši za obe strani. Napadanje akrobatskih pilotov in ostalih letalcev, ki so po športni strani v samem svetovnem vrhu, h temu ne bo pripomoglo. Direktor bi moral priti na dan s predlogi, ki bi dejansko zmanjšali hrup celotnega letališča in to na način in pod pogoji, da samo letenje in njegova varnost ne bi bila okrnjena, omogočen pa bi bil še vedno dober trening začetnim in tudi vrhunskim letalcem.
Nobenega takega predloga, nobenega dogovora med vsemi dotičnim! letališča direktor ni izpeljal. Samo umikanje pred napadi ni prava rešitev in vodi v zaprtje letališča. Direktor se tudi ne zamisli nad svojim odnosom in odnosom zavoda do športnega letenja v Lescah, ki je v letošnjem letu, kljub ugodnemu vremenu, vidno upadlo. To pa si nihče ne Želi. Kajti letališče je del našega prostora in ob nekaj negativnih stvareh je prav gotovo tudi naša znamenitost in del življenja celotne radovljiške občine, nenazadnje tudi po Evropi vse bolj znane turistične ponudbe. Zato je treba takšne probleme reševati na drugačen način, z globalnim dogovorom vseh, ki tu bivamo.
\ Člani motorne sekcije
Aerokluba ALC (imena so v redakciji)
Škandal ob Koširjevi poroki - odlična promocija Bleda
'Mega' naslov celostranskega intervjuja z direktorico 'Turizma Bled' me je neprijetno osupnil, kot najbrž tudi vse Blejce in Slovence, ki imamo Bled radi.
V podnaslovu citirana izjava te iste gospe: 'Tako je bil s Koširjevo poroko promocijski učinek zagotovo dosežen', pa razgalja bralcem sedanjo bedo blejskega turizma. Žalostno in nesprejemljivo je dejstvo, da podobno razmišlja tudi ustanovitelj in lastnik 'Turizma Bled', to je blejska Občina oziroma vodilna občinska garnitura, ki take 'škandale' dopušča in jih, vse tako izgleda, podpira, saj doslej na objavljen intervju ni bilo nobene reakcije.
Ni moj namen razpravljati o blejskem turizmu, za katerega je splošno znano, da stagnira in brezupno išče svojo vlogo v nekdanji mondenosti in donedavni množičnosti, s tem pisanjem bi rad le opozoril na neperspektiv-nost dandanašnjega vodenja in oblikovanja turističnega utripa na Bledu:
- Blejska razpoznavnost sta jezero z otokom in grad - od pamti-veka dani naravni lepoti, druge
vsebine Bled nima ali pa jo ima v tako majhni meri, da se izgubi v sedanji monotoniji.
Naloga občinskega turističnega menagementa bi morala biti prav iskanje sedaj manjkajočih in atraktivnih turističnih vsebin, intenzivno naj bi iskal možnosti formiranja novih, sodobnemu turizmu pripadajočih programov, ki bi turiste in obiskovalce zadržali čim delj časa na Bledu in ne le tri do štiri dni!
Eklatanten primer sedanje miselnosti je 'neki' novi turistični program, ki bi kvalitetno zapolnil sedanjo programsko vrzel, za katerega pa je potencialni investitor čakal deset (10) mesecev na občinske 'urbanistične smernice'.
- Turistično 'bazo' bi morali tvoriti domači turisti, tujci pa naj dodajo le piko na i!
Slovenskih turistov, ki smo po vsem svetu znani kot spoštovanja vredni potrošniki in smo zato tudi vsepovsod dobrodošli, je na Bledu približno za desetino celotnega blejskega turističnega obiska. Zato je vprašljiva udeležba blejskih vodilnih občinskih in turističnih garnitur na več kot dvajsetih turističnih sejmih širom sveta, saj jim najbrž ta popotniška dejavnost izžame skoraj vso delovno vnemo ter jim tako za domačo promocijo ne ostane dovolj energije, volje in prepotrebne inovativnosti?
Žalosten primer blejske 'inozemske' turistične aktivnosti je Olimpiada v Sydneyju, kjer je Glasova intervjuvanka preživela mesec dni, le malo krajši čas ji je delal družbo tudi blejski župan. V času njunega svetovnega popotovanja je spodaj podpisani na radijskem Valu 202 poslušal poročilo s tamkajšnje .olimpijske' tiskovne konference o Šahovski Olimpiadi na Bledu, ki ga je novinar strnil v enem samem stavku: 'nismo slišali nič novega' - citat je vsebinski in ne dobeseden.
- Vsak turizem in s tem tudi blejski je odvisen od vremena, tega se zavedajo vsi turistični kraji in so se temu dejstvu tudi prilagodili -turistom so ponudili raznorazne razvedrilne, rekreacijske in podobne programe, vse z namenom turista zabavati in 'koristno' zaposliti. Bled je najbrž 'svetla' izjema, saj se turisti zadržujejo le po nekaj dni! Na Bled pa se jih vrača le slaba tretjina.
Namesto da bi poiskali vzrok temu prekratkemu zadrževanju, potroši 'Turizem Bled letno 100 milijonov sit, da 'pripelje' na Bled novi dve tretjini tujih gostov: Sizifovo delo!
- Ogotavljanje intervjuvanke, da na Bledu ni 'nočnega življenja' in je zato Bled nezanimiv za 'zahtevne ' ruske turiste je absurdno in po mojem zavajujoče, predvsem je taka javna izjava diskretitorna za turiste iz Rusije in vzhoda. Zahtevni so tudi 'kongresni' gostje, ki naj bi zapolnjevali medsezonska mrtvila. Kljub temu, da je bil pred tremi leti na tedanjem občinskem Svetu sprejet razvojni program, ki je v naslovu nosil oznako: 'Leta 2003 bo Bled srednjeevropski
kongresni center' (citat najbrž ni dobeseden), se za izpolnitev te iluzorne želje ni naredilo praktično nič! Realizator tega programa naj bi bil 'Turizem Bled'?
Vprašujem se, kdaj se bo miselnost blejskega občinskega in turističnega menagementa spremenila, današnja garnitura ne zasluži nič drugega kot nezaupnico za svoje delovanje. Ali naj v tem obdobju poslovne in moralne neodgovornosti v brezupju, čakamo le na nekega 'Deus e.vmuchino', ki bo v svoji poslovni požrešnosti Bled poceni kupil? Ali pa se bomo ozavestili in začeli na Bledu delovati v dobro krajanov in svojega kraja?
Bojim se, da je tako pisanje v dandanašnjem času neplodno, uveljavljeno nenapisano pravilo je, da se 'krivca' išče vedno na nepravem kraju - torej bom 'krivec' podpisani?
Boštjan Furst
Spoštovani urednik!
Prosim, da objavite moj prispevek v rubriki Prejeli smo, na odgovor o "zapornicah ", ki ga je prispeval Zavod za gozdove OE Bled.
Vse priznanje dosedanjega dela Zavoda za gozdove pri ohranitvi naših gozdov. Vendar ne vemo, po katerem navodilu se je vključil v diskusijo o zapornici, ki je bila v Vratih. Vsa diskusija je bila o zapori državne ceste v Vrata in občinske ceste v Planici. Državne in občinske ceste pa ne spadajo v kategorijo gozdne ceste in pravna podlaga za te ceste ni v Zakonu o gozdovih.
Poudarjam, da zapora Občinske poti Planica - Tamar z zapornico nima podlage v nobenem sedaj veljavnem zakonu in je postavljena na "črno" že dve leti. Čeprav sem si prizadeval in opozarjal, da je potrebno celotno ureditev zapornice izpolnjevati po določilih Odloka Občine Kranjska Gor.
Navedel bi samo dva primera grobih kršitev občinske uprave v Kranjski Gori. Zima je bila letos zelo deževna in tako je na javni poti v Tamar prišlo do poledene-losti celotne površine javne poti v širini štirih metrov. Naprošeno je bilo, da komunala posipa poledenele dele. da hi lahko obiskovalci varneje prišli do Doma v Tamarju. V tem času SO bili obiskovalci od majhnih otrok do starejših ljudi in je zaradi poledenelosti pri-šlo tudi do poškodb. Odgovor občinske uprave Kranjska Gora je bil, da je cesta zaprta po Odloku od I. II. do 1. 5. Cesta je res bila po odloku zaprta za motorni promet za ostali promet pa ne more biti zaprta, če je javna pot.
Od 1. 5. je v Odloku napisano, da je cesta zaprta od 8.00 do 18.00 ure in pravico izvoza med 12.00 in 14.00 uro. Vendar se ta določila niso izvajala, zaposleni v Domu Tamar oz. Vesna - Rateče, d.o.o., je na lastne stroške izvajala določila odloka, če je hotela preživeti v tem neenakopravnem boju z občinsko upravo. Ko je
zaprosil za nadzor in postavitev brunarice ob zapornici, so občinski svetniki spremenili odlok po hitrem postopku in je 4. 7. občinska uprava postavila občinskega redarja.
Za invalide in starejše ljudi, za planince, ki morajo čakati dve ali tri ure, da se zapornica odpre, pa v spremembi odloka ni bilo nobenega predloga po hitrem postopku.
Včasih so nas strašili, ko bo cerkev dobila gozdove, bodo povsod zapornice. Vendar cerkev še ni dobila gozdov. Zadnji dve leti pa hoče občinska uprava v Kranjski Gori postaviti zapornice v vsak gozd. Če ljudje niso ekološko ozaveščeni tudi zapornica ne bo pomagala do tega.
Vladimir Miketič, Rateče 12a
So veterinarji krivi za trpljenje bika?
Odgovor na pismo Lee Eve Miiller, objavljeno v časopisu Gorenjski glas 31. avgusta 2001
Spoštovana gospa Lea Eve Miiller, v vaši vnemi in izjemnemu zavzemanju za zaščito živali, kar spoštujemo in za kar se vam zah-
valjujemo, žal včasih podtikate tudi laži in neresnice. Tako nikakor ni res, da je "županja odobrila gradnjo džamije na Ljubljanskem barju, medtem ko za azil za zavržene živali na Barju ni bilo prostora ". saj takšnih pristojnosti županja nima. Je pa Mestni svet Mestne občine Ljubljana že obravnaval Osnutek (!) Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (za del območja urejanja VR 2/6 Ob cesti dveh cesarjev) - kot možno lokacijo islamskega kulturnega centra v Ljubljani - in ga skupaj s pripombami z. razprave tudi sprejel ter podal v javno razgrnitev. Glede zavetišča za živali, pa smo javnost tudi že obveščali, da intenzivno urejamo zemljišče za stalno zavetišče za živali na Gmajnicah, hkrati pa potekajo vsi potrebni postopki za odprtje začasnega zavetišča za živali na lokaciji Kinološkega društva pod Šmarno goro, ki bo predvidoma odprt do jeseni. Zato vas prosimo, da ob odpiranju sicer občutljivih tem vnašate tudi sama več strpnosti in pravilnih podatkov.
Gregor Kos Mestna občina Ljubljana
DRUŽINSKI NASVETI
Otroci in droga (10)
"Ne moremo i/brati, kako bomo umrli ali kdaj. Lahko pa se odločimo, kako bomo živeli. Zdaj." (Joan Baez)
Ob zaključku pisanja o drogah poglejmo še nekaj priporočil, ki veljajo za Starte in odrasle, ki delajo z otroki. Za predšolske otroke marsikdo misli, da ne potrebujejo znanja o drogah. Pa vendarle se prav v lem obdobju začnejo oblikovati navade in vzorci obnašanja. Otrok v predšolskem obdobju ne bo razumel vseh dejstev o drogah, zato ni potrebno, da mu razlagamo vse podrobnosti. Koristno je, da mu povemo, zakaj ne more piti določenih pijač in kaditi, o nevarnosti uporabe zdravil, kijih ne po/namo. o škodljivih sredstvih (čistilna sredstva, ipd). Pogovarjajmo se /. otrokom o zdravi prehrani in mu bodimo zgled za zdrav način življenja. Na vprašanja o drogi odgovarjajmo brez strahu in predsodkov, povejmo na takšen način, da bo otrok razumel. Pri tem so nam v pomoč slikanice ("Kaj je trip, Mija" in podobne), časopisi, predavanja za starše, izobraževanje nas samih. V knjižnici je na voljo veliko kakovostne literature s tega področja, avtorji pa so priznani slovenski strokovnjaki. V tem obdobju je poleg navajanja na samostojnost pomembno predvsem to, kakšen način reševanja problemov bo izbral otrok. Ob joku in žalosti ne ponujajmo otrokom čokolade in igrač, marveč se pogovorimo z njimi o vzrokih žalosti ter o njihovih čustvih in možnih rešitvah. Ne preusmerjajmo problemov in kar je še slabše, ne pometajmo jih pod preprogo. Otrok se bo samo ob problemih naučil njihovega reševanja. Ob ljubečih in razumevajočih starših je to osnova /a preprečevanje uživanja droge. Kajti večina uživalcev mamil uživa mamila zato, ker jim dajejo občutek zadovoljstva in občutek moči. Ob drogi pozabljajo na resnično življenje in problemi, ki so jih samo odložili jih bodo v vsakem primeru počakali prav tam. V osnovnošolskem obdobju imamo starši še vedno vlogo vzornikov in preko skupnega življenja v družini naj bi bili njihovi najboljši učitelji za življenje. Pogovarjajmo se z otroki o-situacijah, koje potrebno reči "ne" Uljih sprašujmo vse mogoče, da bomo ugotovili, kako bi otrok ravnal. Otroci imajo radi igro vlog, zalo lahko skupaj vadimo vloge samozavestnih mladostnikov. Seveda pa igra in pogovor še zdaleč nista tako pomembna kot to, koliko se otrok v resnici počuti močnega in samozavestnega. Pri tem pa naj velja pravilo, da odrasli spoštujemo njegova čustva in njegovo individualnost, da ne rešujemo problemov namesto njega in da postavimo otroku zdrave meje dovoljenega. Družina je pri preprečevanju uživanja droge še vedno eden najpomembnejših dejavnikov. Če nam je to všeč ali ne.
piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Terenski ogledi
2a Gorenjski biografski leksikon
Zakaj je moral Tavčar v Novo mesto?
2e zadnjič smo omenili, kako je petnajstletni 1. T. v neki noči šolskega teta 1865/66 preplezal zid, kije °bdajal vrt ljubljanskega Alojzijevišča in bil zaradi tega odstavljen iz tega strogega cerkvenega zavoda.
° je dejstvo. Komaj (če sploh) mogoče pa je po tolikih letih ugotoviti, zakaj je to storil. Dr. Branko
f*~*i? se s takimi špekulacijami, za katere ni nobenih pravih virov, ni ukvarjal. Dr. Marja Boršnik pa ■Jjfi v pomanjkanju stvarnih oprla na literarne vire.
I('"a nikoli potrjena, a smela in privlačna domne-Vu je, da je bila vzrok Tavčarjevega nočnega tiho-upljenja dve leti starejša gospodična Emilija Garz, f.,0.leP° 'n pametno dekle, vrh tega ena najbogatej-Sln ljubljanskih dedinj.
Alije bilo res kaj med njima ali ne, ne bomo niko-
izvedeli. Boršnikova pa je v pisateljevih zgodnjih
uh razbrala, da se v nekaterih od njegovih glav-1 Junakinj očitno skriva Emilijin stvarni lik. Na Pvl°rspominJaJ° tudi njih imena: Avrelija, Amalija, do        Emil'Ja naJ bi bila Tavčarjeva Julija. O tej
)ninevi bomo še pisali, to pot le nekaj besed. Emi-
lija Garz je bila sirota, ki jo je posvojil Fidelis Terpin, po rodu Kranjčan, sicer pa eden najbolj uspešnih slovenskih gospodarstvenikov tistega časa. Z ženo Fino Zeschko nista imela otrok. Zato je posvojil Emilijo, kije bila v resnici njegova nezakonska hči, pridelana na Dunaju. A za to resnico sta tako pastorka kot mačeha zvedeli šele pozneje. Poročili so jo z bogatim trgovcem Joha-nom Baumgartnerjem mL, za doto je dobila fužinski grad, v zakonu ni bila srečna, rodila je tri hčerke, zbolela za jetiko in še mlada umrla. Tudi v oni noči, ko naj bi se pod njeno okno odpravil mladi, na današnji Poljanski cesti stanujoči Poljanec, je bila v gradu Fužine (zraven današnje stanovanjske soseske "u Fužinama"), ne prav daleč stran...
Kakorkoli že, dejstvo je, da je moral Tavčar zapustiti Ljubljano. V ljubljanski gimnaziji bi sicer lahko ostal, a mu je selitev na novomeško (kjer je končal četrti in peti letnik) ustrezala tudi zato, ker se je v bližnjo Rako preselil njegov stric in dobrotnik Anton Tavčar; ta je bil dotlej stolni kaplan, tu je postal župnik. Raka je bila velika in bogata župnija, župnišče 'je stalo vrh vzpetine nad vasjo, obdano z vino-
Emilija Garz, Tavčarjeva Julija
gradi. "Tako je bil stric Anton premožen podeželski župnik, kot bivši 'hojkaplan' pa posebno vnet za boljše ljudi, ki so se z iskrimi konji vozili v lepih kočijah in kakršne je srečaval po dolenjskih graščinah in gradovih. Kot človek je bil dobrodušen, priljubljen, izredno dober in plemenit mož, ki ni delal razlike med revežem in bogatašem in ki je vsakomur v bedi rad pomagal. Imel je veliko smisla za umetnost, za vse lepo in blago..." (Berčič) Poskušal se je tudi v verzificiranju in slikarstvu, portretiral ga je Jurij Subic, njegov poljanski rojak. Z besedami pa ga je portretiral njegov slavni nečak.
Ivan je imel tega strica očitno zelo rad in se nanj močno navezal- "Kak človek je bil to! Njega se je oklenila moja mlada duša, kakor se zimzelen ovija okrog hrasta. Nikdar potem nisem ludetel na človeško bitje, katero bi bilo zadovoljno s svojim življenjem. A stric Alfonz je bil tako bitje! Srečo je dihal vsak dan. In kaki ideali so mu živeli v krasni duši! Njegovi uki so kakor plodonosni cvetični prah obsu-li cvetove mojega duha! Tedaj, morda samo tedaj sem se v istini radostil življenja! Leto za letom je preteklo in leto za letom je moja duša postajala čistejša. C lovek mi je bil kras stvaritve in ženska vz.or najvišji. Nq vseučilišču, prišedši nanj, poslušal sem edinole modroslovje. Vtopil sem se v sisteme ter srkal iz. njih vzore ter napolnil z njimi dušo svojo. Vodnik pa mi je bil stric Alfonz- Skupno sva premišljevala, skupno se pogovarjala ter iskida navdušenja, kjer je le bilo mogoče. " (Odlomek je iz novelice Čez osem let. v kateri je pisatelj strica Antona z.aradi literarnih potreb prekrstil v Alfonza, pravoslovje pa v modroslovje.)
Žaganje megle ali usodne dileme: vrh Triglava geodetsko ni odmerjen!
Ne boš se moživa na visoče gore
Zakonska zveza se po novem zakonu lahko sklene tudi zunaj poročnih prostorov, le pristojne upravne enote morajo določiti nekaj atraktivnih lokacij. Tudi zato občasni očitki, zakaj Triglav ni geodetsko odmerjen, saj se brez geodezije
ne ve, kdo je krajevno pristojen za poroke vrh Triglava...
Na vsake toliko časa se v slovenski javnosti začnejo razvnemati polemike o tem, kako toga in ne-življenjska je naša mlada država, ki zakonsko ne dopušča, da bi se mladi poročali tudi kje drugje kot v za to namenjenih zaprtih prostorih. Mladi bi se pa radi poročali v naravi, v zraku, v gondolah, pri klinih, v stenah ali kjerkoli že na svežem zraku - tudi pri Aljaževem stolpu vrh Triglava ali vsaj na Kredarici. Zdaj se je naše Ministrstvo za notranje zadeve kanček omehčalo in zakonsko določilo, da naj pristojne Upravne enote same določijo lokacije, kje da bi bile lahko poroke. Seveda jih zdaj ne bodo določili sto ali petsto, ampak le nekaj. Tiste pač, za katere je domnevno največji interes. Vsaj to, so si najbrž oddahnili vsi, ki jim ne hodi po glavi nič drugega kot kakšna res originalna poroka v naravi.
A zakaj bi bile zadeve preproste, če pa so lahko in tudi so v tej državi zakomplicirane. Tisti, ki so rekli, da bo pa zdaj res šlo Upravnim enotam, ki so pristojne za poroke, pošteno za nohte, so imeli še kako prav.
Le kaj ste delali, da niste odmerili?
Najbolj atraktivne lokacije so tudi v gorah - največ mladih ali pa tudi starejših bi se rado poročilo prav na vrhu najvišjega vrha, simbolu slovenstva, na Triglavu, Ali
Andrej Černe
pa v severni triglavski steni, če bi le šlo. No - z muko in malo vratolomne turistike bi uspelo.
A ni tako preprosto, kot se vidi.
Za poroko je treba imeti dovoljenje pristojnega organa. Kdo je krajevno pristojen za poroko, ki bi bila na zemljišču vrh Triglava, kjer se v nekaj korakih sem in nekaj korakih tja stikajo meje treh upravnih občin (Kranjske Gore, Bohinja in Bovca) in tri katastrske občine (Dovje, Studor in Trenta leva)? Ali sta tako severna stena Triglava kot Aljažev stolp, ki sta zaščitena kot kulturna spomenika, geodetska odmerjena pa ne? Kaj pomenijo geodetske meritve, ki so jih opravili pred dvesto leti - so
točne ali ne? Vse to so vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti, očitki pa letijo tudi na geodete, češ: le kaj ste delali enajst let v naši novi državi, da še Triglava niste odmerili?
Zakaj mi, na Upravni enoti, ne moremo dati dovoljenja za poroko prav zaradi vas, saj ne vemo, kdo je na vrhu Triglava krajevno pristojen? Moderne neveste pa v jok, saj se ne morejo možiti na visoče gore!
Merili so z vrha na vrh
Geodeti te očitke doživljajo vsake toliko časa. Najraje ob obletnicah, ko se javnost zažene praznovati: ob 100-letnici stolpa, postavitvi Aljaževega spomenika in podobno. Kampanjsko in kadarkoli se komu zdi, da bi bilo treba Triglav geodetsko odmeriti. Kaj na te očitke pravijo "krajevno pristojni" geodeti na gorenjski strani, vodja Geodetske uprave Jesenice Andrej Černe?
"Če smo bili pred časom že vprašani, kdo je krajevno pristojen, smo dali tudi odgovor. Na vrhu Triglava so tri upravne občine: Kranjska Gora, Bohinj in Bovec in tri katastrske občine Studor, Dovje in Trenta leva. V treh različnih geodetskih upravah imamo vsak svoj načrt, kje naj bi se meje stikale ali prekrivale. Meritve so se opravljale pred dvesto leti, tedaj so imeli geometri težak pristop, veliko manj sto-
jišč in palčno merilo 1 : 2880. Merili so iz vrha na vrh. Ko smo bili leta 1988 vprašani, zakaj ni meritve, ne bi šlo brez matematike in natančnih meritev, kje je stična in kje najvišja točka. Do nadaljevanja ni prišlo, ker nihče ni več izrazil interesa za meritve, ki nikakor niso poceni. Zahtevajo helikoptrske prevoze, ki so dragi, vsaj dvakrat ogled terena."
Čigav je Aljažev stolp vrh Triglava?
"V javnosti se pojavljajo različne interpretacije. Moja pristojnost ni, da bi o tem dajal razlage. Če pa vztrajate, je pa izključno moje osebno mnenje, da je Jakob Aljaž tedaj najverjetneje kupil pravico, da stolp postavi. Dragih meritev pa ni mogel plačati. Ravnal je kot zaveden Slovenec in ljubitelj planin. Tedaj so bile vaške skupnosti, vaške občine Dorfgemaine, neke srenje, ki so imele premoženje, a tudi pravice in obveznosti. Imeli so domačo oblastno strukturo, ki jo je v primeru Aljaža preveval planinski duh in hud odpor proti nemškutarstvu. Danes pa so ta vprašanja o tem, čigav je stolp, po mojem osebnem prepričanju stvar prestiža nekaterih, ki iz tega delajo pravo pravno znanost."
Triglav se meri v digitalni tehniki
Država, notranja uprava, izkazuje interes, da bi bile na vrhu poroke. Ste geodeti ovira?
Gozdarji varujejo gozdove pred odpadki
Turistični vodic po gorenjskih divjih odlagališčih
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Bled že tri leta opravlja hvalevredno varovalno nalogo: evidentira in v zemljevide zarisuje vsa divja odlagališča po gozdovih, njihovo površino, lokacijo, starost. Občine se ne zmenijo za njihove zemljevide in svojevrstne "turistične vodiče po gorenjskih divjih odlagališčih".
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Bled, se zaveda, da so gozdovi vedno bolj ogroženi tudi zaradi odpadkov in divjih odlagališč, ki se vedno bolj bohotijo po gorenjskih gozdovih. Pred tremi leti so revirski gozdarji prvič posredovali podatke o divjih odlagališčih: zbrali so podatke o številu odlagališč, njihovi površini, lokaciji, starosti, vrsti odpadkov in tudi b tem, kdo odlaga odpadke in kdo so lastniki zemljišč, na katerih odpadki ležijo.
Zakaj gozdarji?
Zato, ker gozd ne ogrožajo le razni škodljivi vplivi iz ozračja in ga ne uničujejo le bolezni, ampak tudi odpadki, ki jih neodgovorni posamezniki vozijo namesto na oddaljene deponije na priložnostna odlagališča v gozd. To so tudi nevarni odpadki, sanacija - če sploh je - pa se konča s tem, da se odlagališče zasuje. Dva kamiona zemlje čez - pa je delo opravljeno.
Gozdarji so edina služba v Sloveniji, ki ima odličen pregled nad tem, kaj se dogaja v gozdovih. Slovenski gozdarji vedo za vsak kvadratni meter gozda v svojih revirjih in so zanesljivo daleč najbolj operativna naravovarstvena služba. Nobenih drugih ne bi bilo treba, če bi gozdarjem dali pooblastila, da pregledajo divja odlagališča, črne gradnje - teh je zanesljivo vse več, čeprav uradna statistika morda govori drugače -ali kako drugače varujejo oziroma nadzorujejo prostor.
Divje odlagališče v občini Bled... Foto: K. Jerovšek
Topel pozdrav občin, nato pa nič
Pred tremi leti so pripravili okroglo mizo o divjih odlagališčih v gozdovih, občine in komunalna podjetja so toplo pozdravila tudi tako njihovo skrb za zdravje gozda in okolja. In kaj se je zgodilo, ko so dobili te analize in z vsemi črnimi pikami, vrisanimi v zemljevid zgornje Gorenjske?
Seveda nič. Od načelnega odobravanja, da so revirni gozdarji vse popisali, je ostala samo analiza. In gozdarji so se odločili, da ne bodo odnehali. Leto dni kasneje so popis ponovili, kajti problem odpadkov je potem, ko se je zaprla deponija na Črnivcu, postajal
vse hujši. Strah, pravijo gozdarji, da bodo ljudje spet zaradi napovedanega povišanja cen odvoza odpadkov vse več odpadkov spet bolj odvažali v najbližje gozdove, ni bil neupravičen. Novih odlagališč res niso našli, vendar pa so bile stare deponije še vedno aktivne. Težava je bila tudi v tem, da so se razen sanacije največjega urejenega odladališča odpadkov le redki primeri črnih odlagališč sanirali.
Letos so spet obiskali že znana odlagališča in preverili stanje. Ni se kaj dosti spremenilo na bolje -še celo slabše je kot pred leti. Nekaj odlagališč je bilo res saniranih, vendar so odkrili tudi nekaj novih. Zato so se odločili, da po-
datke uredijo in posredujejo občinam. Imajo njihovo natančno lokacijo, a nimajo moči, da bi zagotovili njihovo odstranitev.
Največ jih je v občini Bled
Kakšno stanje je torej v gozdovih upravnih enot Radovljica in Jesenice? Vseh najdenih in opisanih odlagališč je 76 - pred tremi leti jih je bilo 63. Od tega jih je 22 (prej 16) v blejski, 13 (prej 12) v bohinjski, 16 (prej 12) v radovljiški, 18 (prej 17) v kranjskogorski, v jeseniški 2 (prej 2) in v žirovniški občini 5 (prej 4). Odlagališč je skupaj nekaj več kot 10 hektarov.
56 odstotkov parcel, na katerih so odpadki, je v zasebni lasti, 39 odstotkov v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ostala so v lasti občin. Ena tretjina vseh odpadkov na črnih odlagališčih predstavljajo komunalni in ena tretjina gradbeni odpadki, našli pa so tudi še nekaj avtomobilskih karoserij in ostankov bele tehnike.
Po mnenju revirnih gozdarjev v večini primerov odpadke odlagajo krajani sami, nekaj lastniki gozdov, vikendaši in turisti. Ni nepomemben podatek, kje se ta odlagališča pojavljajo. Največjo nevarnost namreč predstavljajo v bližini vode in vodnih izvirov, še posebej pitne vode. V večini primerov se odlagališča nahajajo ob cesti in vodi, na robu gozda*in v bližini naselij. • D. Sedej
Aljažev stolp vrh Triglava v prvih letih, ko še ni bil z ničimer omadeževan: ne z lepaki, ne s smetmi, ne s hrupnimi obiskovalci in tudi ne s -porokami.
"Da bi zdaj mi zaradi porok določali meje, je neumnost. Zdaj na tem področju usklajujemo meje katastrskih občin v digitalni obliki in upam, da bo to rešilo probleme."
Na Kredarici naj bi tudi premaknili Črto katastrskih občin tako, da bi kapelica pripadala v k.o. Zgornje Gorje, kar je menda interes blejske občine.
"Vse to so posamezne želje in geodeti jih v nobenem primeru ne moremo upoštevati. Ravnali bomo strokovno, ne pa po interesih posameznikov. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, kako je vča-
Avtohtoni prebivalci so samo začudeni nad vsestransko in vratolomno turistiko v triglavskem pogorju... Foto: Marko Pogačnik
sih nastajal kataster - z vrha na vrh so vlekli črte kot tudi ne smemo pozabiti, da so meritve na takem terenu, kjer je kar velika erozija in se mimogrede lahko odkru-ši kakšen vrh, kočljive."
Severna triglavska stena je zaščitena kot kulturni spomenik -Že z odlokom. Zaščitena je kot 3 kilometre dolga, kilometer visoka in meri 2.500 hektarov. Kako je mogoče, da je nekaj tako zaščiteno, v višino in širino, ne pa tudi odmerjeno?
"Treba je ločiti, kaj je tloris in kaj je naris. Mi prikazujemo teren v vodoravno, ne v vertikali. Odmerili jo bomo, če kdo naroči odmero in je tudi plačnik odmere. Zanimivo pa je, da sta dva študenta že izdelala načrt severne triglavske stene v narsiu in tlorisu. Strokovno zelo zanimivo."
Odloki določajo režim, ne lastništvo
Severno triglavsko steno je v denacionalizacijskem postopku zahtevala agrarna skupnost Dovje. Brez odmere?
"Tedaj, ko so se sprejemali odloki o zaščiti naravnih spomenikov v Triglavskem narodnem parku, še niso bili v veljavi lastniški odnosi. Odloki so določali režim, ne pa lastništvo. Lastništvo zaščitenih spomenikov pa zdaj postavlja resna pravna vprašanja, ki bi jih morali načelno rešiti na državni ravni.''
Lahko postavijo zapornico pred steno?
"Lahko prepovedo plezanje, lahko postavijo zapornico. To bi morala država rešiti na ustrezen način."
Ali bi veliko stalo, če bi severno triglavsko steno odmerili?
"Kar precej."
Pri Aljaževem stolpu se stikajo trije katastri. Na nekaj metrih. Kaj, če nevesta stopi v Trento, ženin pa v Studor, pristojnost za poroko pa da Dovje oziroma pristojna jeseniška Upravna enota?
"Mislim, da moramo ostati realni in ne videti problemov tam, kjer jih ni. Geodeti bomo meje že določili, očitke, da ničesar ne naredimo, pa bomo seveda z argumenti in upravičeno zavračali."
• D. Sedej
ZELENA PIKA
Samo pomahal je v slovo
Bled, 18. septembra - Letos zaradi suše še ni bilo gob niti za poku-šino. Gobarji se iz gozdov vračajo s praznimi košarami ali vrečkami in razočarano zmajujejo z glavami: "Gob ni, še toliko ne, da bi se z njimi zastrupil!"
Poznavalci pa pravijo, da bo ob toplem vremenu čez teden dni ali štirinajst dni, ko bo tudi prava luna, vendarle nekaj gobje sezone.
Na gorenjskem območju pa so napovedovalci domnevne gobje sezone tudi tisti italijanski gostje, ki se ob dobri gobji ponudbi radi zaže-nejo v gozdove, predvsem Pokljuke. Gozdarji, ki poznajo vsak meter gozdne površine in več ali manj poznajo zveste nabiralce gob, na svojem območju že srečujejo italijanske gobje pohodnike. Pravijo, gozdarji namreč, daje ta italijanska navada po naših gozdovih zelo razpa-sena in zanimivo - iz leta v leto večja.
Čakajo. Čakajo, da goba požene. Nato pa z njo ne v polivinilaste vrečke, saj vedo, da za gobo ni zdravo, če je v polivinilu. V pletene košare, nato pa v lastni avtodom ali pa samo v avto, kjer se goba primerno uskladišči oziroma konzervira.
Italijani ljubijo gobe, zato je tudi takšen naval na slovenske gozdove. Vsakdo ve, da se ne splača priti le po nekaj kilogramov gob, kolikor jih omejujejo slovenski predpisi. Če si že tu, boš nabral zadovoljivo količino. Zadovoljiva količina pa je toliko kilogramov, kolikor ti jih le ugleda bistro sokolje oko.
Pa saj ni važno, koliko se jih nabere in odpelje čez mejo! Mi zganjamo vik in krik okoli tistih treh kilogramov gob, kolikor dovoljujejo predpisi, vsak - tudi Italijan - pa nabere toliko, kolikor se mu le zljubi.
Samo pomahal je v slovo - pravijo gozdarji in nadzorniki, ko mimo-vozeče italijanske registracije odhajajo s polno gobjo prtljago. Pri nas ni žive duše, ki bi imela pooblastila, da lahko v praksi izvede predpis in roparske gobje pohode zaustavi tako, da kaznuje. • D.S.
Mejni prehodi zaprti
tri minute
Na mejnih prehodih po vsej Gorenjski so tako kot drugje v policiji v petek za tri minute prekinili z delom. Čakajoči
potniki so gesto sprejeli z razumevanjem.
Kranj, 17. septembra - Potem ko je slovenska vlada podobno kot drugod po svetu minuli petek, 14. septembra, razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve terorističnih napadov v ZDA, se je za sodelovanje odločila tudi slovenska policija. Opoldne so vsi policisti za tri minute ustavili delo, tako na mejnih prehodih kot ostali policisti na terenskem delu.
Ves dan so zastave visele na pol droga, točno ob dvanajstih pa so se spustile zapornice na vseh mejnih prehodih v državi in v tem položaju ostale tri minute. Ostro povedano je bila v tem času slovenska meja neprehodna. Zanimalo nas je, ali je to kaj vznejevo-ljilo voznike, ki so ravno v tistem trenutku želeli vstopiti v državo ali jo zapustiti.
Na mednarodnem cestnem mejnem prehodu na Hrušici so, kot je narekoval protokol, opoldne spustili zapornice, policisti so se postavili v položaj mirno. "V tem času se je na obeh straneh mejnega prehoda nabralo okoli trideset vozil. Ko smo jih po treh minutah spustili preko mejnega prehoda, nismo naleteli na znake slabe volje ali jeze. Vozniki so našo gesto sprejeli povsem mirno," je pojasnil komandir Postaje mejne policije Karavanke Vinko Jakopič. Tudi na mejnem prehodu na letališču Brnik je vse pote-
kalo brez zapletov. "Naši policisti so ravnali po usmeritvah pristojnih organov in za tri minute zavzeli položaj mirno. Letalski potniki so to dejanje sprejeli mirno in brez pritoževanja. Kaj se dogaja, jih je že predhodno po javnem ozvočenju obvestila letališka uprava, zato problemov niti nismo pričakovali," je razložil Jure Lešnjak, komandir Postaje letališke policije Brnik.
Podobno se je odvijalo tudi na mednarodnem železniškem mejnem prehodu na Jesenicah. "Pri nas do zapletov zaradi odhodov mednarodnih vlakov sploh ni moglo priti, saj je prvi mednarodni vlak na Jesenice iz avstrijske smeri pripeljal šele ob 12.45. Kako pa je bilo ob odhodu vlaka iz Beljaka, ne vemo," je dejal še komandir Policijske postaje Jesenice, ki skrbi za red in varnost na tamkajšnjem mejnem prehodu.
• S. Šubic
Tudi na cestnem mejnem prehodu Jezersko je zastava visela na pol droga, zapornice pa so bile spuščene. Težav z neučakanimi vozniki niso imeli, saj se v tem času do prehoda ni pripeljalo nobeno vozilo.
Z lažjo do dela
Trojica ovadena kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Kranj, 17. septembra - Že konec lanskega oktobra so iz kranjske enote republiškega zavoda za zaposlovanje poslali na državno tožilstvo kazensko ovadbo, ki jo bodo zdaj dopolnili še kriminalisti iz urada kriminalistične policije kranjske policijske uprave.
Kaznivega dejanja ponarejanja listin namreč sumijo 26-letnega državljana BiH M. M. in 28-letnega G. S. iz Kranja. Lani naj bi svojemu delodajalcu predložila ponarejeni spričevali o končanem izobraževanju na peti stopnji, smer gradbeni tehnik, iz. srednješolskega centra v Prijedoru. S tem naj bi pridobila delo gradbenih tehnikov v njegovi firmi.
Istega kaznivega dejanja je osumljen tudi 26-letni samostojni podjetnik M. M. iz Kranja, ker je lani za M. M. in G. S. na zavodu za zaposlovanje predložil ponarejeni spričevali in tako zanju poskušal dobiti delovno dovoljenje. • H. J.
Serija vlomov v avtomobile
Policistom v različnih krajih Gorenjske povzročajo preglavice avtomobilski vlomilci, ki jih je običajno težko izslediti.
Kranj, 17. septembra - Policijska statistika pravi, da je med avtomobilskimi vlomilci največ zasvojencev, ki si z ukradenimi av-toradii in drugimi drobnarijami kupujejo drogo. Pravilo pa to seveda ni.
V zadnjih dneh so bili avtomobilski vlomilci spet zelo aktivni. Tako so v noči z 12. na 13. september kranjski policisti obravnavali kar sedem vlomov te vrste, za storilci pa še poizvedujejo.
Iz seata cordobe, parkiranega v Zoisovi ulici, je neznanec ukradel avtoradio in sončna očala, i/ lan-cie theme v podzemni garaži na Trgu Prešernove brigade avtoradio sony, ojačevalec in zvočnik, iz golfa v Sorlijevi ulici avtoradio sony, iz VW pola na Zlatem polju prav tako avtoradio sony in več zgoščenk, iz renaultove fuege na Zlatem polju avtoradio JVC in dva para rolerjev ter iz hyundai-
jevega ponyja v ulici Tuga Vidmarja avtoradio kenvvood in sončna očala.
V isti noči se je neznani avtomobilski vlomilec polotil tudi peugeota 806 v Šenčurju. Ukradel je denarnico z dokumenti in nekaj drobiža.
V Kranju parkirana vozila so bila tarče vlomilcev tudi v noči na soboto. Iz oplove astre na dvorišču stanovanjske hiše je izginila denarnica z nekaj denarja in lastnikovimi dokumenti, iz nis-sanovega sunnyja denarnica s podobno vsebino, prav tako pa tudi iz renaultovega clia in kie pride. • H. J.
Kaj smo in kaj bomo storili za otroke
V palači OZN v New Yorku bi se morali med 19. in 21. septembrom po desetih letih spet zbrati predsedniki držav in vlad ter sprejeti nov načrt dela na področju otrok in mladih za naslednje desetletje. Zaradi terorističnega napada na ZDA pa je srečanje prestavljeno, verjetno na junij prihodnje leto.
Unicef je v okviru priprav na posebno sejo Generalne skupščine OZN izdal svoje letno poročilo Položaj otrok v svetu 2002, ki kaže, da so številne obljube o izboljšanju položaja otrok ostale neuresničene. Veliko dobrega pa je bilo tudi narejenega, o čemer priča tudi podatek, da vsako leto na svetu umre tri milijone otrok manj kot bi jih sicer.
Predvsem voditelji držav so tisti, ki imajo v rokah škarje in platno za krojenje sprememb v korist otrok. Kot primer dobrega držav niškega vodenja je predsednica Slovenskega odbora za Unicef dr. Andreja Černak Meglic izpostavila kostariškega predsednika Jose-ja Figueresa, ki je ukinil vojsko in denar v celoti namenil izobraževanju.
Da bi okrepil občutek odgovornosti svetovnih voditeljev za boljši položaj otrok, je Unicef s svojimi partnerji letos sprožil kampanjo podpisovanja peticije Recimo otrokom DA. Podpisalo jo je več kot 20 milijonov ljudi, med njimi do zdaj tudi 15.000 Slovencev. Po svetu so med desetimi načeli podpisniki peticije najpogosteje izbrali ustrezno izobraževanje za vsakega otroka, v Sloveniji pa preprečevanje nasilja nad otroki in izkoriščanje otrok.
"Čeprav je treba še veliko storiti /a otroke in mladostnike v Sloveniji, pa je treba priznati, da je Slovenija ena redkih držav, kije kljub tranziciji v zadnjem obdobju povečala delež bruto družbenega proizvoda, namenjen otrokom," je dejala dr. Andreja Černak Meglic.
KRIMINAL
Tat v Aqua Savi
Kranj - V noči s četrtka na petek je nekdo prišel v pisarno podjetja Aqua Sava. S pisalne mize je odnesel IBM prenosni računalnik, vreden vsaj 200 tisočakov. Neznani tat, isti ali drug, pa je bil v Aqua Savi tudi v petek popoldne. Izkoristil je odsotnost delavke v pisarni ter »dnesel njeno denarnico z manjšo vsoto denarja.
Mošnje - Neznanec je v petek izkoristil tudi nepazljivost prodajalk v trgovini Mercator. Smuknil je v skladišče in v ženski torbici na mizi "našel" denarnico, iz katere je ukradel 105.000 tolarjev.
Nepošteni gostje
Spodnje Duplje - Že res, da so nekateri gostinski lokali odprti pozno v noč, vendar pa pride tudi čas za počitek, ki ga radi izkoristijo
delavni" nepridipravi. Prejšnji teden sta imela nočnega gosta dva '°kala. Iz lokala v Spodnjih Dupljah je neznanec odnesel za okrog sto tisočakov cigaret različnih znamk in žvečilnih gumijev. V lokalu v Bistrici pri Naklem pa je ukradel računalniško blagajno olivetti ter štiri tisočake.
Lesce - Lopova drugačne baze pa sta "delovala" v lokalu Svinjak in v piceriji Libra v Lescah. V Svinjaku je neznanec iz torbice ene od 8°stij ukradel GSM telefonski aparat nokia, vreden 60 tisočakov, v f-ibri pa je podoben telefon, nokia 8850, vreden 150 tisočakov, ukradel *za točilnega pulta.
NESREČE
Zmaj se je zaril v zemljo
Škofja Loka - Za nezgodo so policisti zvedeli v četrtek, 13. septembra, pozno popoldne. Dogajalo se je na travniku med Lipico in Godešičem. Na njem so se zbrali J. T, R. Ž., Š. M. in F. J., vsi doma iz škofjeloške občine, ter L. A. iz Ljubljane, da bi letali z jadralnim zmajem.
Lastnik zmaja je L. A., ki ima opravljen izpit za jadranje z zmaji in je bil Ločanom neke vrste inštruktor. 26-letni J. T. je na tem travniku z njegovim zmajem že večkrat letal. V četrtek je spet poskušal. Z zmajem je odšel na višji del travnika, prijel za trikotnik in stekel po pobočju. Po kakšnih petih metrih teka se je konica zmaja zarila v zemljo, trikotnik pa je J. T. udaril v levo roko in mu zlomil nadlahtnico. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. • H. J.
Nobeno okno ni varno
Škofja Loka - Med petkom in nedeljo je neznanec skozi okno vlomil ^ stanovanjsko hišo Pod Plevno. V predalu mize v delovni sobi, v katerega je prav tako vlomil, je našel denar. Nato je nasilno odprl še PotOČnikll r°čno blagajno, v kateri je imel lastnik dokumente. Pregledal je tudi Prostore v prvem nadstropju, v katerih je "nabral" denar, prenosni raČunalnik, dva nahrbtnika in zlatnino. Oškodoval je tri ljudi, in sicer ^skupaj 980.000 tolarjev.
Naklo - V noči s sobote na nedeljo je neznanec vlomil v stanovalko hišo v Strahinju. Odnesel je sedemnajst tisočakov in GSM telefonski aparat sony CMDC1.
Prek ograje po jabolka
Radovljica - Osumljenca, 39-letni R. F. in 44-letni K. R., oba z Je-Ser|ic, naj bi se prejšnji teden z osebnim avtom pripeljala do žičnate s^aJ° sadovnjaka Resje pri Mošnjah. Preplezala naj bi dva metra vi-
Ok;o ograjo in se napotila do polnih zabojev jabolk, zloženih pod ( evJcm. Ob ograjo naj bi znosila sedem zabojev. R. F. naj bi nato prek
graje splezal na drugo stran, K. R. pa naj bi mu podajal zaboje z (|j (>lki. Delavca v sadovnjaku sta početje opazila in stekla proti . °Vonja. K. R. je pobegnil proti Mošnjam, medtem ko R. F. z avtom llspeIo pobegniti. Delavca sta ga zadržala do prihoda policistov.
skrajšana kazen
Kranj - Novembra lani je senat okrožnega sodišča v Kranju 36-letnega Ivana Potočnika iz Bohinjske Bistrice zaradi t.i. avtomobilskih goljufij prek podjetja Ivantours obsodil na kazen pet let zapora ter mu izrekel novo enotno kazen petnajst let zapora. O pritožbi je odločalo višje sodišče v Ljubljani, ki je sodbo potrdilo, skrajšalo pa je izrečeno zaporno kazen, in sicer za kaznivo dejanje goljufije v nadaljevanju, ki ga je obravnavalo kranjsko sodišče, na štiri leta zapora, enotno kazen pa je s petnajstih let znižalo na trinajst let zapora. • H. J.
Že osemnajst mrtvih
Po dokaj ugodni polletni sliki se je zdaj število žrtev prometa na gorenjskih cestah že približalo lanskemu. Letos osemnajst, lani v enakem času dvajset mrtvih.
Kranj, 17. septembra - Črno prometno statistiko je pretekli teden križišču "pri Jaku" je zavijal levo
zaznamovala nesreča pri Radovljici, ki je vzela kar dve življenji, proti Likozarjevi ulici in pri tem
Vzrok je bil enak, kot je že kar običajen pri trkih zadnjega mese- izsilil prednost 31 -letni voznici R
ca; neprilagojena hitrost na mokri, spolzki cesti. clia M. T. iz Kranja, kije pripelja-
Sicer pa je bil, razen petka, pretekli prometni teden dokaj miren. Nekoliko močneje je spet pokalo v nedeljo popoldne.
Nekaj pred četrto uro je voznik J. U. zaradi neprilagojene hitrosti na t.i. brniški cesti pri Kranju, v bližini izvoza za Hrastje, povzročil trk še dveh drugih vozil (na sli-
ki). Lažje ranjen je bil le sopotnik v enem od njih, precejšnja pa je gmotna škoda. Huje pa je bilo nekaj pred sedmo /večer v križišču C. Staneta Žagarja in Liko/.arjeve ulice v Kranju. 50-letni F. S. iz Cerkelj je z osebnim avtom BMW pripeljal po C. Staneta Žagarja i/ brniške smeri. V semaforiziranem
la nasproti in naravnost. Voznica je s prednjim delom clia trčila v desni bok BMW. Huje ranjena je bila njena sopotnica na prvem desnem sedežu, 31-letna D. Š. iz Kranja. Škode na vozilih pa je /a najmanj milijon tolarjev.
• H. J., foto: T. Štular
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Novak in Sofronievski že nastopila v kvalifikacijah v hitrostnem in natančnem zbijanju
Naši balinarji v odlični formi
Predsednik države Milan Kučan otvorit prvenstvo - Ocjlične igre na treningih prejšnji teden v Kranju v slovenski vrsti zbujajo optimizem
Za našo reprezentanco v Kranju nastopajo: Aleš Škoberne, Uroš Vehar, Bojan Novak in Damjan Sofronievski. Trener ekipe je Darko Guštin. Foto:T. Doki
Kranj 18. septembra - Sinoči ob 20. uri je predsednik države Milan Kučan, predsednik častnega odbora, v hokejski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju otvoril člansko svetovno prvenstvo v balinanju. Igralci se bodo do nedelje merili v naslednjih disciplinah: posamezno, dvojice, krog, natančno in hitrostno zbijanje. Glavni favoriti za najvišja mesta so
Francozi, Italijani, Hrvati in Slovenci.
Otvoritvenem dejanju so sledile kvalifikacije v natančnem in hitrostnem zbijanju, v katerih sta nastopila bila tudi Slovenca, dobitnika zlata in brona na pravkar končanih sredozemskih igrah v Tuniziji Bojan Novak in Damjan Sofronievski. "Dobro se počutim, pravo formo sem pokazal v Tuni-
ziji, tako da v hitrostnem zbijanju računam na osvojitev kolajne. V igri v krog pa se nikoli ne ve, od dveh krogel, ki ti počakata v krogu ali pa ne, je odvisno ali si svetovni prvak ali izpadeš," je pred uvodnim nastopom dejal 29-letni Kranjčan. Softy, ki tekmuje v igri posameznikov in natančnem zbijanju, je bil redkobeseden: "Upam na kolajno, čeprav je za dober re-
zultat v natančnem zbijanju potrebna tudi sreča. Menim, da bo dvajset točk za uvrstitev med osem dovolj."
Aleš Škoberne in Tračan Uroš Vehar v Kranju branita naslov svetovnih prvakov v dvojicah. "Ekipa je složna, smo dobri prijatelji in se med seboj spodbujamo. Z Urošem sva v dobri formi, zato lahko z malo sreče seževa do kolajne. Upam, da zaradi pritiska domače javnosti ne bomo klonili," pravi kapetan Škombi. Vehar dodaja: "Z branjenjem zlata se z Alešem ne obremenjujeva, potrudila pa se bova maksimalno. Letos sva zmagala na dveh močnih turnirjih, tako da je vse možno."
Kako brezbrižno se obnašajo v
V soboto so v Savskem logu izvedli finale državnega prvenstva v hitrostnem zbijanju za člane in mladince, organizatorji pa so na ta način preizkusili dvorano in računalniško podporo. V odsotnosti reprezentantov Bojana Novaka in Uroša Veharja je med člani zmagal Zoran Red-nak (Mlinar Padna - 33, 34, 41), pred Bistričanoma Gregom Koširjem (34, 36, 34 (17)) ter Rokom Bešterjem (36, 31, 34 (12)). Mladinci: 1. Klemen Va-Ijavec (Bistrica mladi, 29, 32, 35), 2. Tadej Premru (Krim, 32, 30, 34), 3. Miha Lampič (Sloga, 33, 39, 28).
Jeseničani danes za zmago s KAC-em
Po nedeljski zmagi v Tivoliju ima ekipa Acroni Jesenic danes v domači dvorani priložnost, da osvojili pokal Pivovarne Union.
Ljubljana, Jesenice, 18. septembra - V četrtek in nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje za pokal Pivovarne Union v hokeju na ledu.
Na četrtkovih slovensko - avstrijskih tekmah so se na domačem ledu bolje znašli naši hokejisti, saj je ekipa Acroni Jesenic v Podme-Žakli 2:0 (1:0, 1:0, 0:0) premagala VSV, ekipa Olimpije pa je bila v Tivoliju boljša od celovškega KAC-a 3:1 (0:0, 2:1, 1:0). Borbenost obeh naših moštev se je v ne-
PADALSTVO
deljo zvečer znova potrdila na domačem derbiju, ko sta prvič letos v Tivoliju prekrižali palice ekipi Olimpije in Acroni Jesenic. Tekma je bila vseskozi izenačena, saj je po razveljavljenem golu Tonija Tišlerja za Acroni Jesenice prvi v polno zadel Jurij Goličič. V drugem delu srečanja je nato izenačil Boris Pretnar, na 2:1 pa je povišal Peter Rožič. V nadaljevanju je bil za Jeseničane uspešen Senad Kovačevič, ki je izenačil na 2:2, v vodstvo 3:2 pa je domače popeljal
Luka Žagar. Toda Jeseničani niso bili pripravljeni zmage pustiti v Tivoliju, veliko so napadali in za izenačenje je zadel Nik Zupančič. Sledil je podaljšek, kjer pa ni bilo odločilnega gola. Tako se je tekma končala s kazenskimi streli, ko je v korist Acroni Jesenic odločil zanesljivi Nik Zupančič. V nedeljo je bil v Beljaku tudi avstrijski derbi pokala Union med ekipama VSV in KAC-em, kjer je bil po rednem delu rezultat prav tako 3:3, na koncu pa je zmagala
LOKOSTRELSTVO
domača ekipa VSV z rezultatom 4:3, 3:3 80:2, 2:0, 1:1).
Tako sta tekmo pred koncem vodilna na lestvici Acroni Jesenice in KAC s po šestimi točkami, VSV ima 6 točk, prav toliko pa tudi Olimpija na četrtem mestu. Zadnja tekma pokala Union bo danes, 18. septembra, ob 19. uri v Podmežakli na Jesenicah, zmagovalno moštvo pa bo prejelo tudi pokal za skupno 1. mesto.
• V. Stanovnik
Najboljša ekipa Flavcom ALC
Lesce, 18. septembra - V italijanskem Bolzanu se je minuli konec tedna končala letošnja serija evropskega pokala padalcev v skokih na cilj. Na tekmi je zmagala ekipa Sport Fordergruppe iz Nemčije, na drugo mesto pa se je uvrstila ekipa Flavcom ALC, ki je v skupnem točkovanju osvojila letošnji evropski pokal.
Od naših padalcev si je prvo mesto z Nemcem Jurgenom Wimmer-jem delil naš Borut Erjavec, skupno pa je bil med posamezniki najboljši Domen Vodišek. Na zadnji tekmi je med dekleti zmagala Irena Avbelj, Maja Sajovic pa je prejela pokal za skupno zmago v letošnjem evropskem pokalu. • V.S.
MOTOKROS
nekaterih reprezentancah, je zgovoren primer Kitajcev, ki so v Francijo pripotovali že prejšnji teden, šele v petek pa so obvestili organizatorje prvenstva, da. niso poskrbeli za vizume. Znanim težavam z vizumi so se zaradi dogodkov v ZDA pridružile še težave z letalskimi prevozi (predvsem južnoameriških reprezentanc), tako da se do zadnjega ni vedelo, koliko reprezentanc bo dejansko nastopilo v Kranju. Ogled tekem je do petka brezplačen, v soboto in nedeljo stane celodnevna vstopnica 500 tolarjev.
NOGOMET
Motokrosisti v dežju in blatu - Minulo nedeljo je bilo AMD Sitar Dun-lop Racing iz Kamnika, ki je v sodelovanju z MK Gorenjka pripravilo motokros progo v bližini brniškega letališča, organizator dirke za pokal Dunlop Slovenije 2001. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko navijačev in tekmovalcev, v razredu open pa je slavil Čeh Miroslav Kuriček. V kategoriji do 85 cem je bil najboljši Uroš Nastran, v razredu 125 cem pa je zmagal Jaka Može, ki je tako že dve tekmi pred koncem državnega prvenstva postal prvak v tem razredu. Domačin Rok Sitar je bil četrti. • V.S., foto: T. Štular
Sitar med favoriti
Kranj, 18. septembra - Včeraj se je v Pekingu začelo letošnje svetovno prvenstvo v lokostrelstvu. Nanj je odpotovala tudi skromna slovenska posadka v postavi Dejan Sitar (Valvasor), Tanja Hodnik (Koroška) in Dolores Čekada (Mins Postojna). Z ekipo je tudi trener Samo Medved. Med skoraj štiristo tekmovalci iz 59 držav naši upajo na dobre nastope, največ možnosti za kolajno pa ima Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah, kije letos že slavil na tekmi grand prix, na svetovni lestvici v sestavljenem loku pa je trenutno na tretjem mestu. • V.S.
Zmagovali tudi Gorenjci
Virje pri Medvodah, 18. septembra - Društvo lokostrelcev Šmarna Gora in Lokostrelski klub Jesenice sta bila minulo soboto organizatorja tekme za slovenski pokal v disciplini 900 krogov.
V disciplini goli lok je med člani zmagal Marjan Podržaj, med članicami pa Staša Podgoršek (oba Šenčur). Med kadetinjami je bila najboljša Tina Šinkovec, med mladinkami Mojca Selak, med veterankami pa Marija Justin (vse Škofja Loka). V kategoriji mlajših dečkov je zmagal Gašper Smode (Ankaran), v kategoriji dečkov Anže Teršek (Škofja Loka), v kategoriji kadetov pa Damjan Šorli (Alp-komerc Tolmin). V sestavljenem loku je bil najboljši med člani Tevž Grogl (DLLL Mobitel), med članicami pa Maja Marčen (Kranj). V mlajših kategorijah so zmagali: Aljaž Rihter, Gregor Jerin, Alen Grum (vsi Žalec) in Aleš Rosa (Ankaran), med veterani pa Milan Borštner (Mozirje). Tekmovalci in tekmovalke so nastopili tudi v ukrivljenem loku, kjer sta bila v članski konkurenci najboljša Ksenija Podržaj (Šenčur) in Matevž Krumpestar (Mamut). V mlajših kategorijah so zmagali: Vila Zalar, Jadran Lukančič (oba Mins Postojna), Maja Godec, Nina Godec (obe Jevnica), Aleksander Fuis (Šmarna Gora), Peter Šinkovec (Škofja Loka) in Boštjan Kaluža (Ilirska Bistrica). Med veterani je zmagal Zlatko Ulaga (Žalec). • V.S.
RAFTING_
Veterani uspešni na Češkem
Češke Budjejovice, 18. septembra - V tem češkem mestu so konec tedna pripravili zanimivo mednarodno tekmovanje v raftingu. Zelo lep uspeh je dosegla slovenska ekipa v postavi Martin Pirnat, Boris Mi-helič, Pavel Jagodic (vsi Radovljica) in Jože Sabeder - Pep (Maribor). Prvi dan so osvojili dve tretji mesti v spustu in sprintu, v nedeljo pa so bili drugi v slalomu. • G. Lavrenčak
SPORED SP KRANJ 2001: torek, 18.9.: 8.00 dvojice, 10.30 natančno zbijanje, kvalifikacije 12 tekmovalcev, 15.00 - 23.00 dvojice; sreda, 19.9.: 8.00 - 10.00 dvojice, 10.30 natančno zbijanje, kvalifikacije 12 tekmovalcev, 11.30 natančno zbijanje, kvalifikacije 12 tekmovalcev, 14.30 - 17.00 krog, 17.30 posamezno, 23.00 -24.00 krog; četrtek, 20.9.: 9.00 kongres F.I.B., tekmovanj ni; petek: nadaljevanje kvalifikacij, sobota in nedelja: polfinalni in finalni boji. Natančen razpored bo objavljen v petek.       • S. Šubic
Živila poražena, Bevc odhaja
Kranj, 18. septembra - V ligi Si.mobil so nogometaši odigrali 8. krog. Ekipa Triglava Živil je gostovala pri Rudarju v Velenju in se domov vrnila brez točke, saj so jih domačini premagali s 3:1 (1:1). Edini gol za Živila je dosegel Andrej Tasič v 31. minuti prvega polčasa, za Rudar pa so bili natančni Mulanovič, Plesec in Spasojevič. Za Živila Triglav so igrali: Vidmar, Feigel, Markelj (Žagar), Kržišnik, Tasič, Turk, Silo, Grabus, Bingo, Čerimovič (Marušič), Kupar (Zaletel).
To je po začetnem solidnem igranju Kranjčanov nov hud poraz, ki je v nedeljo že terjal zamenjavo na kranjski trenerski klopi. Staneta Bev-ca je zamenjal njegov dosedanji pomočnik Vitomir Radosavljevič.
Nov poraz je doživela tudi ekipa Domžal, ki jo je na domačem igrišču kar z 1:5 (1:4) premagalo moštvo Ere Šmartno. Edini gol za Domžale je dosegel Pišlić, za Ero pa tri Smajlovič, po enega pa Mu-jakovič in Vico.
Stane Bevc je zaradi novega poraza Kranjčanov ostal brez trenerskega stolčka.
Tako se tudi v domžalskem taboru lahko zgodi, da trener Borce Sre-dojevič ne bo več dolgo vodil ekipe.
Sicer pa je tokrat v ligi Si.mobil največje presenečenje pripravila ekipa Mure, ki je v Mariboru 0 :1 premagala Maribor Pivovarno Laško. Na lestvici sedaj vodi ekipa Primorja, ekipa Živil Triglava je na osmem mestu, Domžalčani pa na predzadnjem, enajstem. V 9. kolu, to nedeljo, bo na sporedu gorenjski derbi, saj se bosta v Kranju pomerili ekipi Živil Triglava in Domžal.
Že jutri, v sredo, pa je na sporedu osmina finala SNL. Ekipa Domžal se bo znova pomerila z Ero Šmartno, ekipa Šenčur Protect GL pa bo ob 19. uri doma gostila Hit Gorico. • V.S.
Najvišji poraz Slaščičarne Šmon
Kranj, 18. septembra - Od petka do nedelje so redni krog odigrali nogometaši v 3.SNL - center. Rezultati: Šenčur Protect GL - Status Kolpa 1:1, Factor - Zarica 3:1, Vrhnika Blagomix - Kamnik 2:2, Britof
- Litija 0:0, Rudar Trbovlje - Cockta Kresnice 2:0, GPG Grosuplje -Slaščičarna Šmon Bled 6:0, Svoboda Ljubljana - Avto Debevc Dob 3:0. Na lestvici vodi ekipa GPG Grosuplje pred Kamnikom. • V.S.
Napadalci tokrat učinkoviti
Kranj, 18. septembra - Značilnost tekem 5. kroga v 1. gorenjski nogometni ligi in 3. kroga v 2. gorenjski nogometni ligi je visoko število zadetkov na skoraj vseh tekmah. Rezultati v 1. ligi: Ločan - Kranjska Gora 5:0 (3:0), Alpina - Polet 1:3 (0:2), Sava - Naklo 1:4 (1:1), Ve-lesovo - Visoko 6:0 (2:0), in Železniki - Lesce 7:1 (2:1). Na lestvici s 15 točkami vodi Ločan. Rezultati v 2. ligi: Podbrezje - Bohinj 0:6 (0:5), Preddvor - Hrastje 0:1 (0:1), Jesenice - Bitnje 5:1 (2:1), Kondor
- Trboje 1:3 (1:1), Podgorje prost. Na lestvici vodi ekipa Jesenic t 9 točkami. • F.P.
GORSKO KOLESARSTVO _^
Brelih prvi na Blegošu
Hotav^je, 18. septembra - Kljub temu da, jih je "pralo" od starta rtf Hotavljah, do koče na Blegošu (12 kilometrov in 980 metrov višje) jr 117 gorskih kolesarjev zmoglo priljubljeni vzpon v škofjeloško hrt' bovje, ki ga pripravlja "jekleni" Lojze Oblak z druščino. Sonce ^ 1563 metrih je prvo posijalo lani drugouvrščenemu Idrijcu Boštjan11 Brclihu. Drugo mesto je osvojil Jeseničan Lenart Noč, sicer najhitrej' ši član.
Izidi, abs: 1. Brelih (Črni Vrh Scott) 51:01, 2. Noč (Završnica) + 21' 3. Ilič (Žiri) + 33, 4. Muhvič (Calcit Kamnik) + 55, 5. Bizjak (Scotj-1. mladinec) + 1:11, 6. Kavčič (Završnica) + 1:24, 7. Grkman + 2:24' 8. Hribovšek (2. mladinec) + 2:42, 9. Kodra (vsi Calcit, 3.mladinec)+ 2:50, veterani A: 1. Zupan (Scott) 54:45, veterani B: 1. Rogelj Bauer) + 56:48, 2. Oblak (Alpina) + 2:42, ženske: 1. Mudri (Sk. 1,07:10, • M. Močnik
Martina Čufar zmagala tudi v Arcu
Svetovna prvakinja si je zmago razdelila z najhujšo tekmico Muriel Sarkanv.
V Komendi tekmovali tudi Nemci
Arco, 18. septembra - Tudi letos so se zbrali na že tradicionalnem Mastru v italijanskem Arcu najboljši plezalci sveta. Med povabljenimi je bila od naših samo Martina Čufar, ki pa je že pred enim tednom prinesla domov lovoriko svetovne prvakinje. Plezalna smetana se je v Arcu zbrala že v četrtek, tekma pa seje začela v petek s študijem smeri, v kateri naj bi se plezalci pomerili v nedeljskem finalu. Vendar tokrat organizatorji, oziroma postavljal-ci smeri, niso bili pripravljeni na takšno formo tekmovalcev, saj sta bili obe plezalni smeri, tako za ženske kot tudi za moške očitno prelahki. Po študiju je bil Mar-tinin komentar. "Ali se hecajo?!" Tako so pred nedeljskim finalom organizatorji napovedali, da bodo smeri otežili, kar je nenavadno in se to doslej ni še nikoli zgodilo. Vendar jim tudi to ni kaj pomagalo, tako sta trenutno najboljši
Martina Čufer si je dokončno utrla pot prav v sam vrh.
Slovenka Martin Čufar in Belgij-ka Muriel Sarkanv tudi to smer splezali do vrha.
Tudi v soboto, ko je bilo plezanje smeri na ogled, sta si bili tekmici enakovredni, tako da si letos, prvič v zgodovini Ročk Mastra v Arcu zmago delita dve tekmovalki. Po tekmi je Martina izjavila: "Vesela sem zmage, čeprav jo delim z Muriel, vendar bi si želela superfinala, kjer bi lahko pokazala vse, kar trenutno zmorem."
Pri fantih zgodba ni bila nič kaj drugačna, tudi tu so postavljala pripravili prelahke smeri in na koncu so si zmago delili kar trije tekmovalci.
Rezultati: ženske: 1. M. Čufar (Slo) in M. Sarkany (Bel), 3. M. Uhden (Ger), 4. E. Ovčinikova (ZDA) in K. Sedelmver (Ger), 6. A. T. Shulz (SUI); moški: l.Y. Hirayama (Jap), C. Bindhammer (Ger) in T. Mrazek (CZE).
• T.Č.
Komenda, 18. septembra - Na
nedeljski dirki kasačev v Komendi, ki jo je motilo deževje in najmanj prepolovilo sicer dober obisk, so sodelovali tudi vozniki iz. nemškega kasaškega središča DTC Viersen. V komondi so jim tokrat pripravili prisrčen sprejem, na katerem je sodeloval tudi župan občine komenda Tomaž Drolc. Dve nedeljski dirki sta bili tudi dvoboj slovenskih in nemških voznikov. Za Nemčijo so vozili dr. Klaus Burger, Paul Laser, Win-fried Holz, Helmut Koenen in Holger Hulsheger, Willy Homann pa je bil rezerva. Za Slovenijo pa so tekmovali Izidor Krelj, Ilija Rezač, Zvone Vidic, Roman Je-rovšek in Rajko Skube, Ivan Kosec pa je bil rezerva.
V prvi dirki so osvojili Slovenci tri prva mesta: Rajko Skube z. Aquo B je zmagal, izidor Krelj z Adži Lobelom je bil drugi. Zvone Vidic s Fordom Piko pa tretji. V drugem dvoboju pa je zmagal Nemec Koenen z Abrosom pred Je-rovškom z Adži Lobellom in Hulshegerjem z Aquo B. Obe dirki sta bili spominski, v spomin na novinarja Henrika Ubeleisa. Organiziranih je bilo še sedem
dirk. V prvi je zmagal Ivo Žan s Privat Promise, domačin Ivan Kosec s Peerom pa je bil drugi. V drugi dirki je zmagal Janez Kolar s kobilo Lamino iz Stožic, v razburljivi tretji tekmi pa voznik Jože Boc (Krim) s kobilo Deni. Aleš Pavšič z Molipačijem (Konjeniški klub Bled) je bil drugi. V peti dirki je zmagal Štefan Vrabec z Orkom Kit (Kamnica), Viktor Marinšek (Komenda) pa je bil z Lake B tretji. V odlični šesti dirki je zmagal Lojze Gorjanc (Brdo) s kobilo Cher du Gazeau pred Sai
Babo in voznikom Vojem Maleti-čem iz Šentjerneja. Tretji je bil Mirko Gregorc z Jasinom GL (Komenda). To je bila dirka v spomin Ivana Cibaška. V osmi dirki je zmagala Mackstar Vita / voznikom Arijem Kaarlenskari-jem iz Stožic, v deveti dirki pa je ostala zmaga doma po zaslugi voznika Ivana Kosca in konja Pa-trezze Lobell. Komendsko zmagoslavje sta dopolnila kobila Jasna in Roman Jerovšek z drugim in Doriana z voznico Barbaro Hro-vat na tretjem mestu.   • J. K.
Bron vse boljšemu Primožu Peterki
VESLANJE
Mislinja, 15. septembra - V
skakalnem centru v Mislinji je potekalo letošnje poletno državno prvenstvo v absolutni konkurenci v smučarskih skokih na plastiki in na državnem prvenstvu za mladince do 18 let. Na 85-metrski skakalnici so se pomerili na ekipnem in posamičnem državnem prvenstvu. Nastopili so vsi najboljši skakalci, razen Petra Žonte, ki ima že dalj časa bolečine v hrbtu. Na dveh tekmah so daleč največji uspeh imeli skakalci Ilirije Fer-Špeda in Triglava, ki so si priborili vsa najboljša mesta. Ta dva kluba sta prepustila samo tri uvrstitve drugim tekmovalcem (Piki, Benkovič in U. Peterka) med najboljšo dvajseterico.
Organizator SK Mislinja je solidno organiziral poletno prvenstvo, manjkali so predvsem gledalci, ki so se udeležili tekmovanja v zelo majhnem številu.
Po pričakovanju so se na ekipni tekmi za prvaka pomerili skakalci Ilirije Feršpeda in Triglava. S prednostjo 7 točk je zmaga odšla
KOLESARSTVO
k Iliriji Feršped pred prvo in drugo ekipo Triglava. Na posamični tekmi članov so prvih šest mest osvojili tekmovalci, ki Slovenijo predstavljajo v najvišjem rangu tekmovanj na mednarodnem prizorišču. Med šesterico so bili trije predstavniki Ilirije in Triglava, medalje pa so osvojili Medved, Fras in Primož Peterka, ki se po dveh slabih sezonah ponovno vrača med najboljše skakalce sveta. Med mladinci do 18 let so medalje osvojili Bine Zupan, Benkovič in Tomazin.
Rezultati: člani: 1. Igor Medved, 2. Damjan Fras (oba Ilirija Feršed), 3. Primož Peterka (Triglav); 4. Jure Radelj (Ilirija Feršped), 5. Primož Zupan Urh, 6. Robi Kranjec (oba Triglav), 8. Bine Norčič, 9. Gašper Cavlovič, 10. Bine Zupan (vsi Triglav).
Mladinci do 18 let: 1. Bine Zupan (Triglav), 2. Rok Benkovič (Mengeš), 3. Jan Tomazin, 4. Andraž Kern, 5. Jure Bogataj, 7. Boštjan Burger, 10. Marcel Kle-menčič (vsi Triglav).
Uspešen vikend za Savčane
Kranj, 18. septembra - Prejšnji teden so se slovenski kolesarji borili za naslove državnih prvakov na velodromu v Novem mestu.
Uspešno so nastopali tudi gorenjski kolesarji, saj so skupno osvojili Štiri naslove prvakov. V disciplini šprint je med mlajšimi mladinci Grega Bole, Perftech Bled osvojil 3. mesto, med starejšimi mladinci Jc Jure Cuderman Sava postal državni prvak pred Davidom Rozmanom, prav tako iz Save.
Med člani je v tej disciplini Klemen Jalovec osvojil 2. mesto. V vožnji na 500 m je Vanjo Piljojčič, Sava osvojil drugo mesto pred Gregom Poletom. Med starejšimi mladinci je Savčan Filip Tišma zmagal. Med mlajšimi mladinci je v vožnji na 2 km postal prvak Vanjo Piljojčič, Sava, na drugo mesto se je uvrstil Grega Bole.
Med starejšimi mladinci, ki so vozili na 3 km, je Filip Tišma osvo-J'1 2. mesto. V olimpijskem sprintu je med mlajšimi mladinci ekipa Perftech Bled osvojila 2. mesto pred Savo, med starejšimi pa je drugo mesto osvojila Sava.
V ekipnih vožnjah so se najbolje odrezali starejši mladinci Save, ki s° postali državni prvaki.
V nedeljo so kolesarji nastopali na cestni dirki za Pokal Zagreba na Hrvaškem. Največ uspeha so imeli ponovno starejši mladinci Save, saj so osvojili kar prva tri mesta. Na 100 km dolgi in izredno zahtevni progi je bil najmočnejši Gašper Pilar, ki je s tem osvojil tudi tretje mesto v članski konkurenci. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrsti-la še Filip Tišma in David Rozman.
Mladinska kolesarska reprezentanca je nastopala na etapni dirki po Pokrajini Lunigiani v Italiji. Dirka jc štela za svetovni pokal, na njej Pa so nastopili vsi najboljši mladinci, ki se pripravljajo na bližajoče se svetovno prvenstvo. Od Slovencev sta se najbolje odrezala Miha Kra-
ker in Miha Švab, oba tudi člana kolesarskega kluba Sava Kranj. Miha* vab je najboljšo etapno uvrstitev dosegel na kronometru, koje osvo-
Š
h r   mest0' skupno pa seje uvrstil na 40. mesto. Miha Krakerjc naj-°!jšo uvrstitev dosegel v prvi etapi, koje osvojil 12. mesto, skupno sc Je uvrstil na 30. mesto. • T.P.
ATLETIKA
Tekači na maratonu miru
Pokljuka, 18. septembra - Prejšnjo soboto sta Športna zveza ovljica in ŠPorlr>o društvo Koprivnik - Gorjuše pripravila četrti •naraton - tek miru Pokljuka 2001. Med ženskami je v kategoriji čla-
c A zmagala Hedvika Kotar (Trbovlje), med članicami B pa Melita (*'lč (Ajdovščina). Med člani A je bil najboljši Boštjan Potočnik V; ? ,a Loka)< med člani B Marko Škep (Ljubljana), med člani C pa
mKo Bergant (Jesenice). • V.S.
Ekipno: 1. Ilirija Feršped I 913,0 t (Fras, Radelj, Medved in Podrebršek), 2. Triglav I 906.0 t (Primož Peterka, Robi Kranjec, Primož Zupan Urh in Bine Nor-
SMUČARSKI SKOKI
čič), 3. Triglav II 857,0 t (Bine Zupan, Jure Bogataj, Gašper Cvetko in Gašper Cavlovič), 4. Triglav III, 6. Triglav IV.
• J. Bešter
Pelko tretji
Gorenja Sava, 15. septembra - V skakalnem centru na Gorenji Savi je bila četrta tekma pokala Slovenije za dečke do 14 let. Nastopilo je 50 skakalcev iz 16 slovenskih klubov, ki so se pomerili na skakalnici K - 50 metrov. Tretjo zmago je dosegel Zagorjan Primož Roglič, najboljši Gorenjec je bil na tretjem mestu Žiga Pelko Triglav.
Rezultati: 1. Primož Roglič (Zagorje), 2. Jurij Tepeš (Dolomiti), 3. Žiga Pelko, 4. Tadej Mestek (oba Triglav), 8. Nejc Košnjek, 10. Mitja Mežnar (oba Trifix Tržič). • J. Bešter
Zmaga Petri Benedik
Račna, 16. septembra - 85 mladih skakalcev dečkov do 12 let in deklic do 14 let seje pomerilo na pokalu Slovenije. Med fanti Gorenjci niso igrali vidne vloge, med deklicami pa je slavila Triglavanka Petra Benedik. Zaradi dežja so izvedli samo eno serijo.
Rezultati: deklice do 14 let: 1. Petra Benedik, 5. Nika Kepic, 6. Tjaša Pivk (vse Triglav); dečki do 12 let: 1. Andraž Pograjc (Zagorje), 10. Roman Urek (Stol Žirovnica), 11. Petra Benedik, 16. Miha Požek (oba Triglav). • J. Bešter
JADRANJE_
Uspeh Norike na Pulski regati
Pula, 18. septembra - Mednarodne Pulske regate, ki jo vsako leto prvi septembrski konec tedna organizira jadralni klub Uljanik iz Pule, so se letos udeležile tudi tri gorenjske jadrnice iz navtičnega kluba Norik iz Begunj. Najbolje se je odrezala jadrnica Norika, ki je v svoji skupini osvojila prvo mesto.
Letošnje dvodnevne regate se je udeležilo petnajst jadrnic iz HrvaJ ške, Italije in Slovenije. Prvi dan so 20 morskih milj dolg navigacijski plov okoli Brionov v začetnem brezvetrju, nato pa v močni nevihti zaključile le tri jadrnice, med njimi nobena gorenjska. Drugi dan pa so se v 13 milj dolgem plovu okoli Svetega Jerolima v jasnem vremenu in burji Norika, Ošpica in Doza odlično odrezale. V skupini desetmetrskih jadrnic je Norika s kapitanom Boštjanom Peternelom (posadka: Vojvoda, Razinger, Jazbec, Humar, U. Peternel) zmagala, za njo pa je skozi cilj pripeljala druga gorenjska jadrnica Ošpica s kapitanom Vladom Žiškom.
Pulska regata je bila le ena od številnih, ki se jih udeležujejo gorenjski jadralci. Letos so se tako med drugim udeležili Lošinjske regate, Istrske regate, regate Rovinj - Pesaro - Rovinj, pokala Starclima ter Elanove velikonočne regate v Vodicah. V hudi konkurenci pravih dirkalnih jadrnic so dosegli nekaj vidnih uspehov, denimo 4. mesto na Istrski regati, 19. mesto na Lošinjski, 3. mesto v svoji skupini na regati Rovinj - Pesaro - Rovinj. Kot je povedal predsednik kluba Norik Ivo Zupan, je konkurenca med barkami vse večja, saj je vse več pravih dirkalnih jadrnic. Zato tudi v klubu Norik razmišljajo o gradnji nove, tekmovalne jadrnice, s katero bi se lahko še bolje kosali s konkurenco. • U. P.
Čopovi povabljenci zadovoljni na Gorenjskem - Minulo soboto je naš najboljši veslač Iztok Čop na Ljubljanici pripravil že tretji tako imenovani Čop Challenger. Na ekshibicijskem tekmovanju, ki je ob Pruls-ki most - kljub mrazu - privabilo veliko gledalcev, so se pomerili Olaf K. Tufte, Akos Haller, Tibor Peto, Vaclav Chalupa, Štefan Roehnert, Luka Grubor, Juri Jaanson ter seveda Iztok Čop. V obračunu svetovne veslaške smetane je zmagal Juri Janson, ki se je v odločilnem finalnem nastopu pomeril z Iztokom Čopom. Iztok, ki se je tik pred ciljem "obrnil" v čolnu, je tako zmago prepustil Estoncu Jaansonu. Vendar zato ni bil prav nič razočaran, saj je bil prvi namen tekmovanja promocija veslaškega športa in druženje veslačev. Ti so bili zelo zadovoljni tudi na Gorenjskem, kjer jih je v petek v prostorih občine Radovljica sprejel župan Janko S. Stušek. Na sliki se spoznava s kasnejšim zmagovalcem Jurijem Jansonom. Več o tekmovanju v septembrskem G.G. (Gregorju). • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
Za konec dve kolajni še veslačem
Kranj, 18. septembra - Z zaključno prireditvijo so se v soboto v Tunisu končale letošnje sredozemske igre, na katerih je petkrat zadonela tudi slovenska himna, poleg tega pa so naši športniki osvojili še pet srebrnih in deset bronastih kolajn.
Na tekmovanju se je zbrala močna konkurenca športnikov iz sredozemskih držav, Slovenija pa je med 18. dobitnicami kolajn zasedla K), mesto. Veliko tudi po zaslugi gorenjskih športnikov, ki so osvojili sedem posamičnih kolajn, poleg tega pa je ekipa rokometašic osvojila bronasto kolajno.
Med zadnjimi so se med dobitnike kolajn vpisali veslači, saj sta Luka Špik in Davor Mizerit v dvojnem dvojcu osvojila zlato kolajno, Blaž Kajdiž pa si je s tretjim mestom med lahkimi veslači v enojcu priveslal bronasto odličje. Dve kolajni za gorenjske športnike je osvojila plavalka Anja Čarman z zmago v disciplini 400 metrov prosto in tretjim mestom v disciplini 200 m hrbtno, prav tako dve kolajni pa sta prispevala balinarja Bojan Novak in Damjan Sofronievski. Kranjčan Novak je bil tretji v hitrostnem zbijanju, Skofjeločan Sofronievski pa je zmagal v natančnem izbijanju. H gorenjskemu izkupičku kolajn je prispevala tudi atletinja Brigita Langerholc, ki je bila druga v teku na 800 metrov.
Žal po načrtih in želji po kolajni ni šlo vaterpolistom, saj so po dveh porazih v predtekmovanju na koncu izgubili še tekmo za peto mesto. S 4:6 jih je namreč premagala ekipa Hrvaške. Tako so se morali zadovoljiti s 6. mestom.
Šesto mesto pa je na dirki cestnih kolesarjev zadnji dan tekmovanj osvojil tudi Savčan Matej Stare. • V.S.
ŠAH_
Mikac in Orel odlična na Madžarskem
Balatonlelle, 18. septembra - Na tradicionalnem mednarodnem odprtem šahovskem turnirju, ki je bilo v kraju Balatonlle na Madžarskem, sta se imenitno odrezala mednarodni mojster Matjaž Mikac (Branik Maribor) in mojster FIDE Oskar Orel (ŠS Tomo Zupan Kranj). Oba sta delila drugo mesto, po dodatnem točkovanju pa je 2. mesto osvojil Mikac, Orel pa je bil tretji. Skupno je na treh turnirjih "A", "B" in "mladinski" sodelovalo okrog 200 igralcev. Na "B" turnirju je 3. mesto med mladinci osvojil Anže Orel (ŠS Tomo Zupan Kranj). Končni vrstni red: 1. Jozsef Szabo Zsolt 7(9), 2. Matjaž Mikac, 3. Oskar Orel, 4. Miklos Nemeth, 5. Attila Bagonyai 6,5 itd. Od Slovencev so bili še uspešni: 19. Gregor Karer 5,5,... 25. Marko Srebrnič 5,5... 29. Vojko Srebrnič, 30. Jure Škoberne 5 itd.     • O.O.
•••••••
POGOVOR / info@g-glas.si
Pismo znanke iz Amerike
Ko so angeli smrti leteli z neba
Paul Schechner je bil v trenutku, ko se je zrušil drugi nebotičnik, le tri stavbe stran od VVorld Trade Centra. Iz svoje pisarne je videl, kako se je valil gost prah na ulice.
Uslužbenci so onemeli. Paul je dejal: "Bilo je tako, kot bi se angeli smrti spuščali na ulice..."
Američanka dr. Sara Schechner je zaposlena v zgodovinskem raziskovalnem oddelku Harvardske univerze v Bostonu, v Ameriki. Sari smo takoj po napadu poslali izraze sočutja. Napisala je dve sporočili o grozljivem terorističnem napadu na Ameriko, sporočili, ki ju objavljamo.
vesa, sonce je sijalo na zelenice in na okna. A tedaj se je zgodilo nekaj, kar je v hipu izničilo to lepoto: človeško zlo, terorizem in uničenje vsega. Verjemi, postalo mi je res slabo. Začutila sem fizično bolečino - bolelo me je v želodcu.
Tam, kjer seje to zgodilo, živijo moji najbližji prijatelji in družina. V New Yorku sem odrasla, tam živi moja družina in dela, v tej okolici sem sama živela in delala. Zdaj delam v Bostonu, a sem z okoljem in ljudmi New Yorka in Vvashingtona čustveno še zelo povezana.
Moj brat jc bil samo eno stavbo oddaljen od VVorld Trade Centra v trenutku, ko se je zrušil.
Sama sem našla nekaj tolažbe v starem motu, ki sem ga našla v svojih raziskavah:
"Tema in svetloba se izmenjujeta, ljubezen je večna."
Naslednje sporočilo je dr. Sara Schechner poslala dva dni kasneje. Takole piše:
"Moje sporočilo bo precej kratko, kajti vsi v Ameriki smo polni
Prvo, ki je prispelo dan po tragediji, se je glasilo:
"Hvala za tople misli in sočutje ob tej grozljivi ameriški tragediji. Del strahote včerajšnjega dne, ko so teroristi napadli nedolžno ameriško prebivalstvo, je v tem, da je bil v Bostonu, New Yorku in Was-hingtonu prekrasen sončni jesenski dan. Modro nebo, zelena dre-
teh čudnih občutkov ob grozodejstvu, nočne more 11. septembra -vsi smo še vedno v šoku. Večkrat pomislim, da je tako moralo biti tudi tedaj, ko so Američani slišali, da so Japonci napadli Pearl Harbor. V drugi svetovni vojni. Vendar - Pearl Harbor je bil vojaška baza, vojaška zadeva, ne pa napad na nedolžne civiliste.
Prvič sem slišala za strahotno vest, da seje zrušilo letalo - po radiu. V mojem avtomobilu, ko sem se peljaia v službo.
Torek naj bi bil velik in vznemirljiv dan za naš muzej, saj smo pričakovali belgijsko delegacijo -zelo visok in spoštovan obisk najvišjih državnih predstavnikov Belgije.
Da se je zrušilo drugo letalo, sem izvedela v muzeju, od belgijskega konzula v New Yorku, ki je bil zelo obupan, ker ni mogel najti veze z belgijsko delegacijo.
Ko so prišli - bili so zelo pretreseni in zelo šokirani - so mi oni povedali, da so zadeli tudi Pentagon. Vsi smo se takoj strinjali, da je to, kar se je zgodilo - vojna. Vendar so kljub temu želeli in celo zahtevali, da jim pokažem posebno zanimive primerke iz naše kolekcije.
Bil je to res nenavaden obisk, kajti vsi smo bili pod vtisom
groznih dogodkov. Potem smo vsi sedli in v veliki dvorani gledali na ekran. CNN je dogodke prenašala v živo. In šele tam sem izvedela, kako se je vse porušilo. Postalo mi je slabo. Spomnila sem se obeh mojih bratov, ki delata blizu.
Ko sem pospremila delegacijo, sem se vrnila v muzej, kjer sem skupaj s sodelavci ob radiu za dolgo dolgo časa obstala v nemi, smrtni tišini in grozi.
Nato sem poskušala priklicati družino v New Yorku. Vse telefonske zveze so bile zasedene. Nekaj ur. Mnogo ur. Oddahnila se se, ko sem dobila zvezo. Še bolj mi je odleglo, ko so domači rekli, da so v redu. A tedaj sem se zavedala, da bo še zelo hudo: da bom slišala še o mnogo mnogo žrtvah.
Ko sem govorila z mojim bratom, Paulom Sheridan Schech-nerjem, mi je v kratkem opisal grozo tega dne.
Paul dela za Goldman - Sachs. Kot številni Američani tudi on ni slišal prvih poročil, koje prvi avion zadel VVorld Trade Center. V poročilih so rekli, da je majhno zasebno letalo izgubilo kontrolo. To seveda ni bila dobra stvar, toda čisto nič v primerjavi s tem, kar je bilo v resnici. V resnici je bil strašni jumbo jetliner s polnimi rezervoarji in talci.
Stisnila sem tresočo roko
Penelope Trunk, ameriška novinarka, je takole opisala strašni torek: "Bila sem med tistimi, ki so želeli videti. Cena, ki sem jo plačala, je izgubljeni čevelj, ki se mi je snel z noge, ko sem se plazila med gorami trupel. Ko je na Wall Streetu vlak ustavil, so bili ljudje pokriti s papirjem. Letalo se je zrušilo. Tako so vsi rekli.
"V božje mesto bo prišel grozeči grom, dva brata bo v kaosu raztrgalo na dvoje, trdnjava bo vzdržala, veliki vodja bo podlegel, tretja velika vojna se bo začela, ko bo veliko mesto zagorelo..."
-Nostradamus 1654
Potem: bum! Vsi so tekli, tekla sem tudi sama. V urad in poklicala brata.
Želela sem biti blizu. Znašla sem se v množici. Ljudje so govorili, da so ljudje skakali. Skozi okna. Policija je stala za rumenim trakom. Nekaj minut za tem -bum! Pomislila sem: bomba! Ljudje so tekli in tekla sem tudi jaz. Nič nisem videla. Nisem vedela, ne kako dolgo in ne kam tečem. Nisem vedela, ali sem na cesti ali v bližini stavbe. Niti tega ne, kje sem. Nihče ni mogel govoriti, vsak je imel v ustih polno prahu.
Nato sem padla čez gručo ljudi in gruča ljudi je padla name. Ležala sem. Samo prah je padal, pod mano se ni nihče premaknil. Ljudje nad mano so postali težki. Nisem mogla dihati. Vedela sem -umrli bomo.
Nekako sem se otresla trupel, vstala, pogledala gor. Videla nisem nič. Niti centimetra. Nič. Iztegnila sem roke in tipala. Ko sem otipala stavbo, nisem vedela, kaj naj zdaj storim.
Pomislila sem na mamo in očeta. Kako žalostna bosta, ko bosta slišala, da sem umrla. Komaj sem se poročila, a nikoli ne bom živela s svojim možem. Pomislila sem na brate. Jokali bodo.
Nisem vedela, kaj je pred mano
- ogenj, bomba?
Kako naj najdem kaj zraka? Premaknila sem se v stavbo. Katero stavbo? Vdihnila sem. Še enkrat. Pretreslo me je - stavbo bodo bombardirali. Znašla sem se v toaletnih prostorih. Tam so bili štirje moški. Nenadoma sem bila neznansko žejna. Pila sem in pila.
Počasi smo se odpravili po stopnicah. Skrbno smo pazili, da so bila vsa vrata za nami odprta.
Prišli smo v prvo nadstropje. Čakali. Jokala sem. Delili smo si sok.
Po intercomu stavbe so oznanili
- ostanite tam, kjer ste. Kako mi je odleglo! Ljudje vedo, da smo mi tam. Še enkrat intercom. A zdaj sem  pomislila:  bomba, umrli
pred bombo," pravim. Ženska me objame okoli vratu in pravi, da grem lahko z njo domov.
Hodili sva, včasih tekli. Nisem ji povedala, da bom zdaj zdaj omedlela. Vsakokrat, ko se mi je zavrtelo, sem popila malo soka.
Kričala sem, ko sem zagledala letala. Zavedala sem, da me imajo za noro - a sem kar naprej in naprej kričala. Nekdo je rekel - brez skrbi, to je vojska. Terezin apartma je bil nedaleč stran, kjer jc bilo vse tako lepo. V Terezinem zavetišču sem se, ko sem si brisa-
la prah s telesa, spomnila trenutkov, ko nisem mogla dihati. Ne videti. Ničesar videti.
Spomnila sem se tiste gmote trupel, kjer sem ležala. V sredi tiste smrti je dejal miren moški glas: "Je kdo tu?
Mi lahko da roko?" Instiktivno sem stegnila roko proti glasu, kije prihajal iz. gmote smrti in prijela roko.
Tresla se je, koža je bila hrapava. Stisnila sem roko, nato je omahnila..."
• foto CNN
Brat je bil v trenutku, ko je priletelo drugo letalo, le stavbo stran od WTC. Bilje pri frizerju. Tedaj, je dejal, tedaj, ko je priletelo drugo letalo, nam je vsem postalo zelo zelo jasno, kaj se v resnici dogaja. Frizer ga ni mogel več striči, vsi so onemeli v smrtni grozi.
Ko sta se rušila nebotičnika, je bil Paul tri stavbe proč od VVorld Trade Centra. Temni gosti oblaki prahu so se spuščali nad stavbo, kjer je zaposlen. Dejal je, da je bilo strahotno.
Nepojmljivo, nepopisljivo. Po zraku se je valil gost črn peklenski dim, prah, kosi opeke in betonski deli stavb so se spuščali na zemljo. Bilo je tako, je dejal, kot "da bi angeli smrti prihajali na zemljo, na ulice." Zaprli so vsa
okna in preprečili, da bi prah vdrl v stavbo.
Kot starejši manager je takoj, ko je bilo najstrašnejše mimo in seje usedel gosti prah, poslal domov vse mlajše uslužbence. Sam je ostal, da bi zaprl pisarno. Odšel je ob dveh popoldne. S trajektom se je odpeljal v Ncw Jersey.
V finančnem poslu je že 17 let. Ko sva se poslovila, mi je povsem strt žalostno dejal:
"Mnogo \judi, ki sem jim sre-čaval in jih poznal tu vsa ta dolga leta, se v naslednjih dneh ne bo vrnilo na delo."
Vedel je, da ne v naslednjih dneh. Vedel je, da nikoli več. Umrli so...
Hvala za pozornost in izraze sočutja. Dr. Sara Schechner."
• D. Sedej, foto CNN
bomo. Zajokala sem. Moški s sokom v roki me je objel okoli ramen. Začudila sem se - le zakaj nihče ne joka?
Intercom v stavbi oznani: pojdite po stopnicah. Tedaj svojo torbo napolnim z vodo - da se bom branila pred bombo (še vedno nisem vedela, da se je stavba zrušila).
Šli smo ven. Vse naokoli belo -nismo imeli kam.
Policist nas je usmeril. Kam gremo - vprašam žensko poleg sebe. Ne vem, pravi. Na sebi ni imela prahu, bila je tako mirna. Sledila sem ji. "Zakaj nosiš to vodo," me vpraša. "Zato, da se bom branila
Nikoli več ne bom takšen, kot sem bil
Astronom Neil Tyson je zaposlen v Rose Centru v ameriškem muzeju zgodovine v Nevv York City. Njegova pripoved jc enaka številnih drugim: grozljivo, srhljivo, nepojmljivo: trupla so letela z nebotičnikov, iskanje otrok..
"Drugi oblak je bil še temnejši, še debelejši in seje hitreje spuščal na zemljo kot prvi," pripoveduje Neil Tyson. "Ko je ta oblak dosegel moj apartma, petnajst sekund po zrušenju, se je stemnilo tako, kot da bi bila noč. Začelo me je dušiti.
je enako skoraj polovici umrlih Američanov v Vietnamu.
Nikoli več ne bom tak, kot sem bil - to vem. Ne vem, kako in na kakšen način, vendar vem, da je me tragedija za vedno zaznamovala.
Kako zelo naiven sem bil, ko sem verjel, da je današnji svet temeljito, fundamentalno drugačen, kot je bil, ko so živeli naši predniki, ki so v sebi nosili vse strahote in vojne 20. stoletja..."
• foto CNN
Tedaj sem pomislil: tega ne bo preživel nihče, ni upanja. Tega ne bo preživel noben reševalec.
Nato je prišel naslednji oblak. Ta se ni sesedel tako kot prvi, kajti prihajal jc iz ognja, ki se je širil navzgor. Začelo nas je dušiti: vzel sem največjo torbo z reševalnimi pripomočki in odhitel tja, kjer so varovali mojo hčer in sina.
Prve besede moje hčerke so bile: "Oče, zakaj je pilot usmeril letalo v stavbo? Oče, ali so to le sanje? Če se danes ne bomo mogli vrniti domov - ali bo z mojo muco vse v redu. Kaj misliš?"
Z eno roko sem objemal sina, z drugo hči. Tedaj sem pomislil: v vsakem nebotičniku je bilo po 10.000 ljudi. Nisem imel nobenega razloga, da bi verjel, da je samo eden preživel. Ne bi smel biti presenečen, če je umrlo od 25 do 30 tisoč ljudi, kajti v spodnjem delu je bilo ogromno pisarn, na stotine trgovin in restavracij. Na tem kraju je nastala tako velika vdrtina, tako velika luknja.
Ta tragedija je Veliko veliko večja kot Pearl Harbor, je bolj tragična kot Titanic, Hindenberg. Okla-homa City. Število žrtev štirih ur
Kdo ustvarja izredne razmere v Papirnici Goričane
Čeprav naj bi bila vsebina prejetih ponudb za odkup večinskega deleža poslovna tajnost, pa so podatki o tem hudo razburili vodstvo in zaposlene. Celo tako daleč, da so v ponedeljek ustavili proizvodnjo. Ponudbo italijanske družbe CRI obravnavajo kot sovražni prevzem, nasprotujejo pa tudi možnosti, da postanejo lastnina pidov.
Ljubljana, 17. septembra - V petek smo bili priča nenavadni tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo uprave, vodstvo zbora delavcev in sindikata Papirnice Goričane o poteku razpisa za prodajo večinskega - 85,4 odstotnega deleža te tovarne. Nenavadni zato, ker o poteku izbora ponudnika na prodajnem razpisu Slovenske razvojne družbe ni uradnih informacij, kljub temu daje razpisni rok potekel že sredi julija. Še več: na osnovi govoric o namenih SRD, da proda večinski delež italijanski družbi, vodstvo in zaposleni grozijo s stavko in protestnimi shodi pred vlado.
V petek je direktor Papirnice Goričane Andraž Stegu ob sodelovanju predsednika sveta delavcev Ivana Glavine ter predsednika sindikata Pergam v tovarni v Goričanah Milija Milatoviča sklical tiskovno konferenco pod naslovom: "V Goričanah ni izrednih razmer?", na kateri so predstavili svoja stališča do neuradnih novic o prispelih ponudbah na razpis Slovenske razvojne družbe (SRD) za odkup večinskega deleža njihove tovarne. Poudarili so,
Na litostrojski lokaciji, ki je oži-Vela kot industrijska cona s tehnološko zahtevnimi programi, delu-JeJo štiri podjetja: Litostroj E.I., Podjetje za izdelavo energetske in industrijske opreme, Litostroj Plitki, Litostroj - proizvodno tehnični servis in Litostroj - invalidsko podjetje. V njihovo soseščino, na sproščene proizvodne površi-ne> seje naselil še livar in obdelo-valec aluminijevih in magnezijevi1 zlitin Unitech, podobo razvijajoče litostrojske lokacije pa nekoliko kvari stečajni postopek za nekdanjo tovarno viličarjev, ki se vleČe že precej dolgo.
Primerjalna analiza dejavnosti Rovinske industrije z dejavnostmi v 'ndustrijskih državah Evropske unije (ZRN, Francija, Italija) kaže na spodbudna gibanja v domači Proizvodnji kovinskih izdelkov, strojegradnji in proizvodnji transportnih sredstev, zlasti v obdobju zadnjih treh let. Močno se je povečala realizacija na zaposlenega. v Primerjavi z Evropsko unijo naša industrija dražje nabavlja reprodukcijski material, ima pa "°nk,Urcnčno prednost v nižjih Roških dela," je na petkovi slovesnosti ob 55-letnici Litostroja ucJal mag. Jožko Čuk, predsed-
da niso pozabili leta 1992, ko je država čez noč zaprla obrat proizvodnje celuloze in povzročila zlom podjetja, kar je tudi vzrok, da so se znašli v naročju SRD. Vendar, kot trdijo, so sanacijo plačali sami. Sklad RS za razvoj (danes SRD) jim ni pomagal z vlaganji, pač pa le odobril kredite, ki so jih morali, celo z višjimi obrestmi, kot so bančne, odplačati z. rezultati svojega dela. Zato menijo, da niso nikomur nič dolžni. S trdim delom zaposlenih in dobrim
nik Gospodarske zbornice Slovenije, in ob tem poudaril, da je glavni slovenski makroekonomski problem inflacija, za razvoj in ustvarjanje višje dodane vrednosti pa sta pomembna predvsem izobrazba in znanje. Medtem ko se je v zadnjih dveh letih že nekoliko izboljšal vpis na obeh fakultetah za strojništvo, pa je na srednjih šolah za strojništvo in druge tehnične poklice še vedno malo zanimanja.
vodenjem vodilne ekipe, ki ima tudi vizijo razvoja in nadaljnjega investiranja, so postali eno najboljših SRD-ovih podjetij. In ne bodo so sprijaznili s tem, da jih sedaj prodajajo mimo njihovih načrtov in volje.
Kot se je neuradno izvedelo, sta na razpis SRD-a, ki za večinski delež papirne tovarne postavlja izklicno ceno 5,4 milijarde tolarjev, dve vlogi: ponudba italijanske družbe Cartiera Radeče Italiana s.r.l. iz Gorice (CRI), ki ponuja 6,6 milijarde tolarjev, in domače družbe Papigor, d.o.o., ki sta jo ustanovila vodstvo papirnice in Krekova družba, s ponudbo 4,5 milijarde tolarjev. Obe ponudbi vsebujeta tudi dodatne pogoje: italijanska zahteva predhodno dvomesečno revizijo poslovanja papirnice in odvzem pooblastil vodstvu podjetja, domača pa do-
datno navaja, da so pripravljeni ponuditi za odkup večinskega deleža tudi toliko, kot znaša vrednost najboljše prispele ponudbe. Ker v Goričanah vlada prepričanje, da se SRD nagiba v korist oz. celo favorizira ponudbe zamejske trgovske firme, je bila prejšnji ponedeljek ustavljena proizvodnja, ki sicer teče vse dni v letu in 24 ur na dan, in sklican zbor delavcev. Italijansko ponudbo "firme, ki ima v Gorici dve pisarni in štiri zaposlene," so označili kot poskus sovražnega prevzema, odnos predsednika uprave SRD-a dr. Marjana Rekarja pa za žaljivega. Ni se namreč potrudil niti toliko, da bi si tovarno v Goričanah ogledal, kaj šele, da bi se podrobneje seznanil z njenim poslovanjem in razvojnimi načrti vodstva. V posebnem pismu, ki so ga naslovili na javnost, predsednika
Andraž Stegu
vlade Drnovška, ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin in nadzorna sveta SRD in Papirnice, so kot pogubno ocenili tudi možnost, da služi njihovo premoženje za zapolnjevanje privatizacijske vrzeli (preko pidov) in napovedali stavko ter protestni shod pred stavbo slovenske vlade.
Svoj položaj v Papirnici Goričane ocenjujejo kot zelo ugoden, saj menijo, da so med najbolj uspeš-
nimi podjetji v okviru SRD-a, med slovenskimi izvozniki pa na 46. mestu, saj 63 odstotkov svoje proizvodnje izvažajo. Sedanje vodstvo naj bi skupaj s 171 zaposlenimi v štirih letih povečalo vrednost podjetja za 15 milijonov mark, samo letos bodo v posodobitev proizvodnje vložili 9 milijonov mark. Na četrtkovi seji nadzornega sveta papirnice je že bilo slišati opozorila o tem, da neuradne vesti o prodajnem razpisu že slabo vplivajo na poslovanje, saj dobavitelji že skrajšujejo plačilne roke, kupci v tujini pa se bojijo, da bodo postali nezanesljivi. Po njihovi oceni CRI nikakor nima referenc strateškega tujega partnerja in le Papigor naj bi bil tisti, ki je sposoben ponuditi nadaljnji razvoj, celo obstoj tovarne. Ponujena cena odkupa nikakor ne more biti edino merilo za prodajo, so še prepričani, pač pa je potrebno upoštevati tudi dolgoročne nacionalne interese in interese slovenskega gospodarstva.
Ko smo poklicali na SRD, smo izvedeli, da stališč vodstva Papirnice Goričane, ki so jih v petek predstavili, še ne poznajo, zato jih tudi ne morejo komentirati.
• Š. Žargi
Na litostrojski lokaciji je spet živo
Kriza iz devetdesetih let je mimo, štiri podjetja, nasledniki nekdanjega Litostroja, zaposlujejo osemsto ljudi, poslujejo z dobičkom in dobro sodelujejo s sosedom Unitechom.
Ljubljana - Litostroj, ki je bil nekdaj simbol industrijskega in družbenega razvoja Slovenije in ugledno mednarodno podjetje, je v devetdesetih letih zašel v krizo, iz katere se je dobro izvlekel z velikimi napori ter znanjem in spretnostjo vodstvenih ekip pa tudi z odpuščanjem in odrekanjem zaposlenih, s pomočjo ministrstva za gospodarstvo in Slovenske razvojne družbe ter s prilagodljivostjo Dravskih elektrarn in drugih kupcev. V teh dneh, ko v Litostroju praznujejo 55-letnico obstoja, iz podjetja sporočajo: v nekdanjem industrijskem gigantu je spet živo.
Kot jc dejal Blaž Miklavčič, direktor Litostroja E.I., so vsa štiri podjetja od 1998. leta do danes več kot podvojila proizvodnjo in prodajo, vsa poslujejo z dobičkom in imajo tudi lepe načrte za prihodnost. Podjetje Litostroj E.I., ki izdeluje vodne turbine, črpalke, dvigalka ter industrijsko in preoblikovalno opremo, zaposluje okoli 400 delavcev, beleži od 15- do 20-odstotno letno rast poslovanja, dobro sodeluje s sosedom Unitechom in se trenutno ukvarja s številnimi posli v Sloveniji (hidroelektrarne Plave, Doblar, Vuhred in Ožbolt) ter v Indiji, Kanadi, Iranu, Črni gori, Venezueli in na Hrvaškem. Pod-
jetje Litostroj Ulitki po besedah direktorja Miroslava Gnamuša zaposluje tristo ljudi, ukvarja se z izdelavo modelov in jeklenih ulitkov do trideset ton teže ter s strojno obdelavo ulitkov, pri tem pa seje specializiralo za energetiko in črpalke. V livarni celo načrtujejo nove zaposlitve, s pomočjo tujega kapitala pa so dobro posodobili proizvodnjo. Njihov največji kupec je ameriški koncem General Electric, na drugem mestu je IHC Holland, ki je tudi skoraj 100-odstotni lastnik podjetja, med najpomembnejše slovenske kupce pa sodita še Litostroj E.I. in Slovenske železarne.
• C. Zaplotnik
MLINOTEST PEKS, d.o.o.
Kidričeva cesta 53, 4220 Škofja Loka I        I   tel.: 04/511 -08-88, fax: 04/511 -08-55 ^—e-pošta: tajnistvo@peks.si peKS http://www.peks.si
MLINOTEST PEKS, d.o.o. Kidričeva cesta 53, Škofja Loka
išče
VODJO EKSPEDITA
Pogoji:
- V. stopnja ekonomske ali druge smeri
- dobro poznavanje skladiščnega poslovanja
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: MLINOTEST PEKS, d.o.o., Kidričeva cesta 53, Škofja Loka.
GORENJSKI GLAS «16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
si			Torek, 18. septembra 2001		
					
KOLIKO JE VREDEN TOLAR					
KRANJ, 18. 9. 2001					
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 dem		1 ats	100 iti	
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
GORENJSKA BANKA (vse enote)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	112,00	112,40	15,92 15,98	11,26	11.36
HIDA - tržnica Ljubljana	112,15	112,35	15,93 15,96	11,33	11,37
HRAM ROŽCE Mengeš	112,05	112,35	15,92 15,98	11,31	11,37
ILIRIKA Jesenice	112,10	112,40	15,92 15,97	11,32	11,35
ILIRIKA Kranj	112,00	112,50	15,91 16,00	11,31	11,38
ILIRIKA Medvode	112,05	112,45	15,97 16,00	11,31	11,38
INVEST Škofja Loka	112,30	112,60	15,95 16,01	11,34	11,40
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	112,06	112,89	15,910 16,08	11,30	11,43
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	112,05	112,50	15,93 15,99	11,33	11,38
ŠUM Kranj			236 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kranj	112,04	112,50	15,90 16,02	11,30	11,39
PBS D.D. (na vseh poštah)	111,00	112,35	14,95 15,95	11,00	11,34
SZKB Blag. mesto Žiri	112,02	112,92	15,89 16,08	11,29	11,43
TALON Škofja Loka	112,00	112,35	15,90 15,99	11,31	11,38
WILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
VVILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h)			
VVILFAN Tržič			596 38 16		
povprečni tečaj	111,99	112,51	15,83 16,00	11,29	11,39
V Krki pet milijard dobička
Polletni rezultati gospodarskih družb že nekoliko zgubljajo na aktualnosti, a vendar je njihova sporočilnost velika.
Ljubljana - Za nekatere so resno opozorilo, da je "stvari" treba zasukati drugače, za druge pa so potrditev, da so na dobri poti k uspešnemu poslovnemu rezultatu.
Pošta Slovenije je v letošnjem prvem polletju ustvarila 15,5 milijarde tolarjev prihodkov ali devet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, a hkrati tudi skoraj 197 milijonov tolarjev izgube. Čeprav so rezultati celo boljši, kot so načrtovali, pa z njimi ne morejo ' biti zadovoljni, saj družba še vedno ustvarja izgubo. Prodajo storitev so sicer povečali za devet odstotkov, vendar se je povečal delež manj donosnih oz. nedonosnih pisemskih storitev, zmanjšal pa delež bolj donosnih denarnih storitev. V Poštni banki Slovenije je v letošnjem prvem polletju dobiček
iz rednega poslovanja znašal 211 milijonov tolarjev in je bil za več kot dve petini večji kot v enakem lanskem obdobju, bilančno vsoto pa so v tem času povečali približno za sedmino, tako da jc ob koncu junija znašala nekaj več kot 64 milijard tolarjev. Kolinska je v letošnjih prvih šestih mesecih beležila 401 milijon tolarjev čistega dobička ali 46 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, celotna skupina Kolinska, ki jo poleg matične družbe sestavlja še šest odvisnih družb v tujini, pa 486 milijonov tolarjev dobička ali 31 odstotkov več. Za dobro petino večji prihodki so predvsem posledica krnskega nakupa blagovnih znamk pijač jupi, fresh in coekta. ki so se zelo dobro prodajale. Z dobrimi polletnimi poslovnimi rezultati se lahko pohvalijo tudi v
novomeški Krki. S prodajo so ustvarili skoraj 37 milijard tolarjev prihodkov ali \Jobro četrtino več kot v lanskem prvem polletju, dobiček družbe pa je znašal dobrih pet milijard tolarjev in je bil višji za 70 odstotkov. Skupina Krka, ki poleg matične družbe vključuje še štirinajst odvisnih družb doma in v tujini, je ustvarila 4,6 milijarde tolarjev dobička ali skoraj dve milijardi več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Družba Kompas MTS je prvo poletje sklenila s 3,65 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje in s
720 milijoni tolarjev čistega dobička. Prihodki so bili nižji za 6,5 odstotka, dobiček pa večji za tri odstotke. Ker bodo prostocarinske prodajalne začele poslovati kot mejne prodajalne, v drugi polovici leta pričakujejo nekoliko manjšo prodajo. Živila Kranj so v prvem polletju s prodajo ustvarila 12,7 milijarde tolarjev prihodka, medtem ko so ga lani v enakem obdobju 11 milijard tolarjev. Še občutno večje je bilo povečanje dobička: lani gaje bilo v prvih šestih mesecih le 58 milijonov tolarjev, letos pa 167. • CZ.
Rotomatika prodala delež v Ydria Motors
Posojila in jamstva za mlade podjetnike
Kranj - Javni sklad za razvoj malega gospodarstva je pred kratkim objavil javna razpisa za mlade podjetnike.
Spodnja Idrija - Ydria Motors iz Spodnje Idrije je bil ustanovljen leta 1994 kot mešana družba Ro-tomatike iz Spodnje Idrije in nemškega Alcatel Sel za proizvodnjo malih elektromotorjev. Leta 1997 je Alcatel prodal svoj delež družbi ebm VVerke GmbH&Co.KG. Skupina ebm je s podjetji ebm, PAPST in mvl vodilni svetovni proizvajalec motorjev in ventilatorjev z več kot 8000 zaposlenimi. Holding Hidria iz Spodnje Idrije, katere del je Rotomatika, pa je z 2500 zaposlenimi tudi med vodilnimi na tem področju.
Obe podjetji, Rotomatika in mvl sta zadnja leta rasli in utrjevali položaj na tržiščih. Ydria Motors je leta 1994 proizvedel 2 milijona elektromotorjev, lani pa že več kot
4 milijone. Ker načrtujejo mvl, Rotomatika in Ydria Motors intenzivno rast, bodo potrebovali nove proizvodne površine in zaposlene. Teh pogojev pa v Spodnji Idriji ni. Da bo več prostora za Rotomatiko in njeno osnovno dejavnost, je ta ponudila svoj delež v odkup družbi mvl, kar je ta sprejela. Ustrezno pogodbo sta pretekli teden podpisala direktor mvl Johannes Schmidt in predsednik poslovodnega odbora Ro-tomalike Iztok Seljak. Ydria Motors se bo iz Spodnje Idrije preselila na novo lokacijo Podskrajnik blizu Cerknice. Selitev bo končana marca prihodnje leto. Zaposleni bodo lahko delali v Cerknici ali pa v novi družbi Rotomatika Motors v Spodnji Idriji. - • J.K.
Na razpis za odobravanje brezobrestnih dolgoročnih investicijskih posojil se lahko prijavijo mladi podjetniki tehniških smeri. Pogoj je, da so pred manj kot desetimi leti končali najmanj šesto stopnjo šolanja na tehniški smeri, da so v tem času odprli svoje podjetje in da načrtujejo dolgoročno vlaganje v tehnično tehnološke programe. Na razpis se lahko prijavijo vsa mala (do 50 zaposlenih) in srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih), razen podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom, gozdarstvom, ribištvom, rudarstvom, izdelovanjem vozil, plovil, umetnih vlaken in kovin (jeklarstvo) ter z dejavnostmi, za katere je organizirana javna služba. Za posojila je na razpolago 100 milijonov tolarjev, razpis pa bo odprt do porabe denarja. Predračunska vrednost za posa-
mezno naložbo je lahko največ 10 milijonov tolarjev, največ za polovico pa bo možno dobiti posojilo. Kredit bo treba vrniti najkasneje v petih letih, pri tem pa bo možno uveljaviti največ dveletni moratorij.
Na razpis za odobravanje garancij in hkrati za subvencioniranje obrestne mere pri dolgoročnih investicijskih posojilih, najetih v poslovnih bankah, se lahko prijavijo podjetniki, ki so pred manj kot desetim leti končali šolanje na katerikoli stopnji izobrazbe in so potlej odprli svoje podjetje. Tudi na ta razpis se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja, pri tem pa so izjeme enake kot pri prejšnjem razpisu. Za odobravanje garancij bo na razpolago 300 milijonov tolarjev, za subvencije pa 45 milijonov tolarjev. • CZ.
Etiketa posluje z dobičkom
Žiri - Delničarji žirovske Etikete se bodo v petek sestali na skupščini, na kateri bodo med drugim odločali o predlogu, da bi od 38 milijonov tolarjev lanskega dobička 11 milijonov tolarjev namenili za dividende, 27 milijonov tolarjev pa naj bi ostalo nerazporejeno. V Etiketi tudi letos dobro poslujejo. V prvem polletju so prodali za več*kot eno milijardo tolarjev izdelkov in skupaj s tečajnimi razlikami ustvarili nekaj manj kot 18 milijonov tolarjev dobička. Prodajo so v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za šest odstotkov, kot kažejo prvi rezultati, pa je bila tudi julija in avgusta boljša kol v enakih lanskih mesecih. Pri danskem proizvajalcu Etipol so naročili tiskarski stroj, s katerim bodo lahko povečali produktivnost in sprejemali količinsko večja naročila. Z obnovo tehnologije in prostorov za komercialo so končali del prenove podjetja, s katero bodo nadaljevali prihodnja leta.
•CZ.
V LIP-u hišni sejem in popust
Bled - V podjetju LIP Bled so včeraj odprli že tradicionalni jesenski hišni sejem, ki bo trajal do 29. septembra. Ob tej priložnosti so za kupce pripravili 10-odstotni sejemski popust, ki ga bodo lahko uveljavili v vseh LIP-ovih prodajnih salonih na Bledu, v Kranju, BTC-ju v Ljubljani, Murski Soboti, Grossu v Kromberku pri Novi Gorici in v Papigalu v Podskrajniku pri Cerknici, pri veletrgovcih s pohištvom (Mcrcator, IPH, Lcsnina, Maros) in s stavbnim pohištvom (Monty, Slovenijales, VTS in Center) ter pri vseh pooblaščenih trgovcih, katerih seznam pa je naveden na LIP-ovi spletni strani http://www.lip-bled.si. LIP-ov prodajni program obsega notranja, vhodna in garažna vata, opazne plošče ter masivno pohištvo, na sejmu pa bodo predstavili tudi nekatere novosti. Kot je znano, je LIP lani ustvaril osem milijard tolarjev prihodka in 155 milijonov tolarjev čistega dobička.
•CZ.
Obisk sejma preko meje: Celovški jesenski sejem je uspešnica!
Z obiskom "Celovškega jesenskega sejma" povezuje mnogo Slovencev prijeten izlet na Avstrijsko Koroško. Več kot 600 razstavljalcev predstavlja svoje izdelke še do vključno nedelje, 23. septembra 2001.
Vsakih 60 minut pa začne snežiti iz snežnih topov. Vsak dan so štiri zabave
Novi sejemski termin so obiskovalci "Celovškega jesenskega sejma" zelo dobro sprejeli. Izkazalo se je, da je ena od sejemskih uspešnic tema "zimske sanje". Kar so lani bile "kristalne sanje", ki jih je predstavilo podjetje Svva-rovski, se letos nadaljuje v "zimskih sanjah" v atmosferi smučarskih koč, ki vas bo navdušila: podjetje IP Performance & Marketing GmbH prikazuje v sejemski dvorani št. 7, kaj vse ta tema nudi: obiskovalec potone v posebni svet. Z več kot 600 drevesi prikazujejo atmosfero zasneženega gozda, smučarske koče vabijo na "apres-ski".
"Mag i c of f a sni on" z mednarodno modo ter zabave MSnow & fun" na odru, v velikosti 100 m2, z najmodernejšo odrsko opremo in najnovejšimi svetlobnimi in zvočnimi učinki.
Celovški jesenski je odprt vsak dan od 9. do 18. ure (lunapark do 2. ure zjutraj). Vstopnica za odraslo osebo stane 75,- ATS. Za otroke, mladince, družine in seniorje nudijo popuste.
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Avtotehna kupila PCX Computers
Ljubljana - Delniška družba Avtotehna iz Ljubljane je močno posegla na računalniški trg. Potem ko je že pred dvema tednoma objavila prevzem podjetja HPC, je prejšnji teden za svoje odvisno podjetje Repro kupila še podjetje PCX Computers, ki je bilo dotlej največji uvoznik in prodajalec računalniške opreme in komponent v Sloveniji. Podjetje, ki je bilo v lasti zakoncev Karoline in Janka Jenka, zaposluje 65 ljudi, ima poleg ljubljanske centrale še podružnici v Celju in Mariboru ter 29 drobno prodajnih trgovin in mrežo pooblaščenih prodajalcev. Zastopa celo vrsto uglednih blagovnih znamk končnih računalniških izdelkov in komponent, po podatkih International data Corporation (IDC) pa je bili v prvi polovici letošnjega leta pri trženju osebnih računalnikov na drugem mestu v Sloveniji z 12,9-odstotnim tržnim deležem. Lani je ustvarilo skoraj 4,2 milijarde tolarjev prometa. V Av-totehni in v podjetju PCX Computers pričakujejo od koncentracije uvoza in prodaje računalniške opreme številne ugodne učinke. • CŽ.
Ustanovili inštitut za standardizacijo
Ljubljana - V državah Evropske unije so dejavnost nacionalne standardizacije izločili iz državne uprave in jo organizirali kot samostojno ustanovo. Evropski praksi sledi tudi Slovenija, ki je predlani sprejela nov zakon o standardizaciji in začela s pripravami na ustanovitev Slovenskega inštituta za standardizacijo. Inštitut je formalno začel delovati v tem mesecu, na četrtkovi ustanovni skupščini pa so izvolili organe ter sprejeli začasni program dela, začasni finančni načrt ter še nekatere druge dokumente. Za prvega predsednika so izvolili Bogdana Topiča, doktorja fizike, ki je bil v obdobju 1995-1997 direktor republiškega urada za standardizacijo in meroslovje, nato pa predsednik uprave Slovenske razvojne družbe. • CZ.
Dobiček v Krasu
Po tragediji v ZDA v začetku tedna so tudi tečaji z ljubljanske borze močno padli, vendar so potem do konca tedna spet naraščali. Tako je slovenski borzni indeks v sredo doživel padec s 2022 na 1935 točk, v petek pa je zaključil pri vrednosti 1981 točk. Tudi z vrednostjo indeksa PIX se je godilo zelo podobno, njegova vrednost je v petek znašala 1492 točk, kar je že zelo blizu vrednosti izpred omenjenega dogodka, 1516 točk. Od večjih podjetij so v preteklem tednu najbolj padli tečaji Intereurope (7 odstotkov), Leka (5,4 odstotka), Luke Koper (4,8 odstotka), Mercatorja (4,5 odstotka), Krke (4,4 odstotka). Najbolj pa je porastel tečaj Pivovarne Union (za 6 odstotkov).
Po informacijah ministrstva za finance bo danes izšel javni razpis, v katerem bo država prodajala 34 odstotkov Nove Ljubljanske banke (NLB). Načrtuje se, da naj bi bile delnice prodane do konca leta. Za svetovalca pri prodaji NLB je država izbrala družbo NM Rothschild. Poslovni sistem Mercator je v petek v Zagrebu odprl svoj prvi trgovinski center. Prihodnji mesec naj bi pričeli še z gradnjo takega centra v Splitu, nato pa še na Reki in drugega v Zagrebu. Mercatorjeva vlaganja letos in prihodnje leto naj bi tako presegla 320 milijonov mark. Po petih trgovskih centrih na Hrvaškem (eden že deluje v Pulju) naj bi zgradili še od 10 do 20 hiper-marketov po večjih mestih Hrvaške. Povezovanje ljubljanske borze in zagrebške borze, ki gaje napovedal direktor ljubljanske borze Draško Veselinovič, se lahko zavleče zaradi številnih formalnih
pravnih korakov, ki jih bo potrebno narediti. Po načrtih ljubljanske borze naj bi začeli medsebojno trgovati že prihodnjo pomlad.
V družbi Kras so v preteklem poslovnem letu ustvarili 133,5 milijona tolarjev čistega dobička. Prav tako so se avgusta iz Sežane preselili v nove prostore obrata v Sepuljah. Na skupščini so se odločili, da lanskega dobička ne bodo razporedili, pa tudi dividend in nagrad ne bodo delili delničarjem oz. članom nadzornega sveta. Problem je namreč za skoraj 60 odstotkov slabši poslovni rezultat kot preteklo leto.
Hčerinska družba podjetja Avtotehna, Repro bo prevzela dve računalniški podjetji, HPC in PCX. Slednje velja po prihodkih za največje v Sloveniji. Za trenutno obdobje pa je značilno tudi, daje računalniška industrija v recesiji.
Boštjan Pliberšek ILIRIKA BPH, d.d., Analitska skupina
JI ■     . . ^
RIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR RANDAG, C0R0NA, SGP TEHNIK SKOPJA LOKA JESENICE Titova/, Tel 04/58 64203 KRANJ Koroška 5 Tel 04/2021722
MEDVODE
PC Mercator Gorenjska Tel 01/8611100
I
MOS - ogledalo uspešnosti
Minuli petek so na celjskem sejmišču Golovec odprli 34. mednarodni obrtni sejem (MOS), na katerem sodeluje 1758 razstavljavcev iz 30 držav, ki svoje proizvode in storitve
predstavljajo na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin.
Celje, 18. septembra - MOS, največji gospodarski dogodek v Slovenci, je odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ob tem dejal, da se slovensko gospodarstvo letos glede na evropska in svetovna gibanja razvija sorazmerno dobro. Zlasti dober start v prvih mesecih letošnjega leta omogoča predvidevanja, da bo tudi letošnja stopnja rasti družbenega proizvoda od 4 do 4,5 odstotka, kar je po Drnovškovih besedah več, kakor v večini evropskih in svetovnih gospodarstev. Razmere v svetovnem gospodarstvu kažejo znake recesije in so precej tvegane, zato bo dala vlada v naslednjem proračunu poseben poudarek finančni trdnosti in perspektivi.
ve in bodo slovenski obrtniki lahko nemoteno vstopali na evropski trg," je poudaril Grah.
Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora OZS, je med drugim omenil, da slovenska obrt zaposluje kar 285.000 ljudi, kljub temu odgovorni za razvoj malega gospodarstva in obrti nanje pogosto pozabljajo. Kritik je bil deležen tudi protibirokratski program, ki obrtnikom ne prinaša izboljšav, Kramberger pa je vlado pozval k odpravi dveh različnih izobraževalnih programov - klasičnega in dualnega. S predsedni-
kom vlade dr. Drnovškom so se dogovorili, da se v enem mesecu sestanejo predstavniki OZS in ministrstev ter predlagajo rešitve posameznih problemov.
34. MOS je tudi letos pripravil Celjski sejem, generalni pokrovitelj je Merkur, d.d., pri organizaciji pa so sodelovali Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ministrstvo za gospodarstvo in Lokalni podjetniški center. Sejem bo spremljalo več kot 50 strokovnih posvetov in predavanj ter 70 prireditev in nastopov. Le-
Na MOS-u se predstavlja več kot 1700 razstavljavcev, med njimi je tudi vsako leto več tujih, desetdnevno sejemsko prireditev pa naj bi si ogledalo več kot 200.000 obiskovalcev.
Odprtje obrtnega sejma je bilo tudi priložnost za srečanje obrtnikov in predstavnikov obrtne zbornice Slovenije (OZS) s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Predsednik zbornice Miha Grah je vnovič opozoril na plačilno nedisciplino, s plačili obrtnikom pa zamuja tudi država. Člena novega pokojninskega zakona povzročata ne nenakopraven položaj samostojnih podjetnikov v primerjavi z zaposlenimi v gospodarskih družbah, saj morajo
prvi plačevati zelo visoke prispevke. "Obrtna zbornica je vključena tudi v pripravo novega zakona o delovnih razmerjih, ki je eden najpomembnejših zakonov za slovensko gospodarstvo in za delavca. Prihodnji razvoj slovenske obrti bo odvisen tudi od vključevanja v Evropsko unijo, kjer bo najbolj občutljivo področje prost pretok delovne sile in storitev. Obrtniki od vlade pričakujejo, da bo v pogajanjih o članstvu zahtevala odpravo moratorija na storit-
Živila obnavljajo trgovine
Kranj, 18. septembra - Živila, d.d., Kranj so aprila letos odprla prenovljeno trgovino na Trgu Rivoli v Kranju, v začetku julija Market v Britofu in sredi julija Market na Klancu v Kranju, minuli petek pa so odprli prenovljeno poslovalnico Pri Nebotičniku v Kranju, ki bo tudi v prihodnje odprta 24 ur dnevno. Na 270 kvadratnih metrih prodajnega in 300 kvadratnih metrih skladiščnih površin je dobro založena s prehrambenimi in drugimi izdelki za maloprodajo, sadjem in pijačami. V njej bodo pekli tudi kruh in zemlje. Ob odprtju prenovljene prodajalne je vodja poslovne enote Živil Maloprodaja Stane Udir dejal, da bodo novembra odprli tudi prenovljeni hipermarket v Cerkljah in poslovalnico na Gorenjskega odreda na Planini v Kranju. • A. Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA; ned. č.; 3 1. del. izk.; slov. j. -gov.; B kat.; do 03.10.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ SPAJANJE IN REZANJE FURNIRJA; d.č. 6 mes.; slov. i. - gov. in pis.; do 21.09.01; OBLČ D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA 14, KRANJ
ŠIVALEC GORNJIH DELOV OBUTVE
ŠIVALEC ZG. DELOV OBUTVE; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 21.09.01; JAZBEC JOŽE S.P., SEBENJE 52, KRIŽE
PEK
PEK; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 19.09.01; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1, GORENJA VAS
KLJUČAVNIČAR
VARILEC - KLJUČAVNIČAR; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; ostali pogoji: zaželena so tudi znanja iz elektro stroke; do 03.10.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
IZDELAVA IN MONTAŽA VENTIL. IN TOPLOVODNIH NAPRAV; d.č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 18.09.01; KOSEU DUPLJE D.O.O., ZGORNJE DUPLJE 91, DUPLJE
STRUGAR
DELO S STRUŽNIMI AVTOMATI; ned. č.; BI. del. izk.; ostali pogoji: obvezno znanje dela s stružnimi avtomati; do 06.10.01; SLATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE
KLEPAR
KROVEC, KLEPAR (STAVBNO KLEPAR-STVO); d.č. 12 mes.; 41, del. izk.; B kat.; do 22.09.01; LOTRIČ JAN S.P., KR0V-STVO, RUDNO 47, ŽELEZNIKI
VARILEC
VARILEC II.; d.č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 18.09.01; L-REINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
!SmTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER VODOVODNIH ALI CENTRALNIH NAPELJAV; ned. č.; 2 I. del. izk.; B Sfr I?,*21-09"011 KOKALJ & ŠPARO-TRŽIČ CUE DN°" LEŠE 1C'
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK (LAHKO PRIPRAVNIK)' ?'pdS,^'; d0 2209-01; TOBO AVTO-ŽIW " N0V°VAŠKA C. 67,
AVTOLIČAR
LIČAR II.; d.č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; slov. " gov. m pis.; B kat.; do 18.09.01;
CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 21.09.01; .ELAN LINE D.O.O., LJUBLJANA ELAN MARINE D.O.O, PROIZVODNJA PLOVIL, BEGUNJE 1, BEGUNJE
FRIZER
FRIZER; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 25.09.01; OBRADOVIĆ ZORICA, FRIZERSKI SALON LADY, LJUBLJANSKA 1A, KRANJ
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC PODOV; ned. č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.' do 18.09.01; DILCA D.O.O, SMLEDNISKA 128, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; B, C, E kat.; do 18.09.01; HAMZIČ EDIN S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. -gov., nem. j. - gov.; B, C, E kat.; do 20.09.01; GRZETIČ EDVARD S.P., AV-TOPREVOZNIŠTVO, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR
VOZNIK; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.;
C, E kat.; do 21.09.01; AKUL D.O.O, ALPSKA C. 17, BLED
PRODAJALEC
PRODAJALEC; d.č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 06.10.01; TITANIC D.O.O., STRAHINJ 72, NAKLO
NATAKAR
NATAKAR; d.č. 5 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 21.09.01; GRAND HOTEL TOPLICE P.O. BLED, C. SVOBODE 12, BLED TOČAJ; d.č. 10 mes.; do 18.09.01; M&L MALE D.O.O., ZG. JEZERSKO 32, ZGORNJE JEZERSKO NATAKAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 21.09.01; GRAND HOTEL TOPLICE P.O. BLED, C. SVOBODE 12, BLED
ADMINISTRATOR
BLAGAJNIK III.V INTERNI BLAGAJNI; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; : Delo z bazami podatkov - zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; ostali pogoji: delo poteka od 12. do 20.ure; do 18.09.01; GP GENERAL PARCEL, KURIRSKA DEJAVNOST
D. O.O. LJUBLJANA, PE ZGORNJI BRNIK 130, BRNIK-AERODROM
ELEKTROTEHNIK
SERVISER KLIMA NAPRAV (V KRANJU); ned. č.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.O.O., BLEI-VVEISOVA C. 55. KRANJ VOZNIK, VZDRŽEVALEC ZGRADBE IN
VROČEVALEC; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 25.09.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE ŠKOFJA LOKA, ŠOLSKA UL. 4, ŠKOFJA LOKA
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; : Programiranje
- zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 06.10.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED
KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 21.09.01; ELKOTERM D.O.O, BREZJE 70, BREZJE
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC KLIMA NAPRAV (ZA KRANJ); ned. č.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.O.O., BLEI-VVEISOVA C. 55, KRANJ KNJIGOVODJA; d.č. 15 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; Delo z bazami podatkov - zahtevno; ostali pogoji: izkušnje na področju knjigovodstva; do 25.09.01; MB TRG. PODJ. NAKLO D.O.O, UL. TOMA ZUPANA 16, NAKLO
UPRAVNI TEHNIK
TAJNICA; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 21.09.01; OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA, FRANKOVO NASELJE 51, ŠKOFJA LOKA
GIMNAZIJSKI MATURANT
TAJNIK; d.č. 6 mes.; 51, del. izk.; angl. j.
- gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 21.09.01; LASER D.O.O, C. TONETA TOMŠIČA 42, JESENICE
INŽENIR LESARSTVA
RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM V PRIPRAVI DELA, IZD. TEHN. DOKUM.; ned. č.; 2 I. del. izk.; angl.j. - gov., nem. j. - gov.; do 29.09.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONTROLNI TEHNOLOG; ned. č.; 5 I. del. izk.; nem. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; Urejevalnik besedil
- osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 18.09.01; ISKRA STIKALA D.D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ
EKONOMIST
OBRAČUN PROIZVODNJE KOVINSKIH IZDELKOV; ned. č.; 5 I. del. izk.; nem. j.
- gov., angl. j. - gov.; Delo s preglednicami - zahtevno, Delo z bazami podatkov -
zahtevno; B kat.; do 10.10.01; I.S.S. D.O.O, SAVSKA C. 34, KRANJ KOMERCIALIST ZA PRODAJO; d.č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 21.09.01; LASER D.O.O., C. TONETA TOMŠIČA 42, JESENICE
PRAVNIK
REFERENT I. - IZVAJANJE UPRAVNIH NALOG, VODENJE POSTOPKOV; ned. č.; 3 I. del. izk.; Urejevalnik besedil - zahtevno; ostali pogoji: strokovni izpit iz ZUP-a; do 25.09.01; REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ; št. del. mest: 2
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
TEHNOLOG KONSTRUKTER; ned. č.; nem. j. -gov. in pis., angl. j. -gov. in pis.; Programiranje - zahtevno, Delo z bazami podatkov - zahtevno; do 28.09.01; NIKO KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI, OTOKI 16, ŽELEZNIKI
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE
TEHNOLOG POVRŠINSKE ZAŠČITE; ned. č.; nem. j. - gov. in pis., angl. j. -gov. in pis.; Programiranje - zahtevno, Delo z bazami podatkov - zahtevno; do 28.09.01; NIKO KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI, OTOKI 16, ŽELEZNIKI
DIPLOMIRANI EKONOMIST STROKOVNI SODELAVEC UPRAVE
(LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned. č.; angl. j. - gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, Poznavanje računalniških omrežij - osnovno; do 18.09.01; ISKRA STIKALA D.D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: pravosodni izpit; do 21.09.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ; št. del. mest: 2 STROKOVNI SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejevalnik besedil - osnovno; do 25.09.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNO SODIŠČE ŠKOFJA LOKA, ŠOLSKA UL. 4, ŠKOFJA LOKA
PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO
UČITELJ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE;
d.č. 11 mes.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; do 21.09.01; SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 59, ŠKOFJA LOKA
Pod naslovom Učenje za življenje na celjskem sejmu predstavljajo dualni šolski sistem poklicnega izobraževanja. Vpisa v dualni program v nekaterih šolah ni, zato se šolniki in obrtniki sprašujejo, kakšna bo obrt brez vajencev. Na fotografiji predstavitvena stojnica škofjeloške Srednje lesarske šole.
tošnji največji tuji razstavljalec je Avstrija, sledi Madžarska, ki se tokrat predstavlja prvič, sledijo Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Jugoslavija, Nemčija, Češka, Indija in Kenija.
Desetdnevna sejemska prireditev bo predstavila ustvarjalnost slovenskega malega gospodarstva in obrti, na sejmu pa pričakujejo preko 200.000 obiskovalcev.
• R. Škrjanc, foto: T. Doki
^GorcnjkcO
KRANJSKA COKA|d fl
v:
HTP GORENJKA KRANJSKA GORA, D.D. Borovška 95, 4280 Kranjska Gora
objavlja prosta delovna mesta:
VODJA GOSTINSTVA
Pogoji:
- višja ali visoka šola ustrezne smeri
- 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- poznavanje osnov računalništva
- aktivno znanje dveh tujih jezikov
- opravljen izpit iz higienskega minimuma
- poskusno delo 3 mesece
- vozniški izpit B kategorije
- delovno razmerje se sklepa za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas
SLAŠČIČARJA ali slaščičarja pripravnika
Pogoji:
- srednja gostinska šola - smer slaščičar -1 leto delovnih izkušenj oz. brez
- opravljen izpit iz higienskega minimuma
- poskusno delo 3 mesece
- delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas
3 KUHARJEV ali kuharjev pripravnikov
Pogoji:
- srednja gostinska šola - smer kuhar -1 leto delovnih izkušenj oz. brez
- opravljen izpit iz higienskega minimuma
- poskusno delo 3 mesece
- delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja z nedoločen čas
2 NATAKARJEV in 2 natakarjev pripravnikov
Pogoji:
- srednja gostinska šola - smer natakar
- 1 leto delovnih izkušenj oz. brez
- pogovorno znanje 2 tujih jezikov
- poskusno delo 3 mesece
- opravljen izpit iz higienskega minimuma
- delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTP Gorenj-ka Kranjska Gora, d.d., Kadrovska služba, Borovška 95, 4280 Kranjska Gora.
Bled School of Management
IEDC
Slovar
poslovnih
izrazov
v angleščini
in slovenščini
SLOVAR POSLOVNIH ODRAZOV	
juL.	
	
Založba Mladinska knjiga
Poslovni jezik se, tako kot sam poslovni svet, zelo hitro spreminja. Vsak dan ga bogatijo novi koncepti, pojmi in besede. Slovar poslovnega jezika, ki je nastal v sodelovanju z IEDC - Poslovno šolo Bed, vsebuje več kot 2500 gesel in slovensko razlago angleških poslovnih izrazov, ki pokrivajo osnovne discipline v menedžmentu (finance, računovodstvo, kontroling, prodaja, trženje, vodenje proizvodnje in logistike, vodenje človeških virov, organizacijsko vedenje, strategija, poslovodenje). Je prvi tovrstni projekt menedžerske šole lEDC-Poslovne šole Bled, ki so ga s skupnimi močmi pripravili predavatelji in prevajalci.
Gesla so po abecednem redu razvrščena v pet obsežnih tematskih sklopov, slovar pa vsebuje tudi slovensko-angleško besedno kazalo ter ločeni angleško in slovensko kazalo.
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
KMETIJSTVO / cveto. zap I ot n i k@g-g las. si
Torek, 18. septembra 2001
Huda kazen za mlečne presežke
Če v Evropski uniji rejec proda več mleka od določene kvote, mora plačati posebno dajatev v višini 115 odstotkov ciljne cene.
Kranj - V razmerah, ko se Slovenija pripravlja na vstop v Evropsko unijo in na prevzem njene skupne kmetijske politike, je predvsem na Gorenjskem, kjer je prireja mleka najpomembnejša kmetijska dejavnost, zelo pogosto slišati vprašanja, kakšna je trenutna evropska tržna ureditev za mleko in mlečne izdelke. Rejci, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pa tudi vsi drugi lahko odgovor na to in še številna druga vprašanja najdejo knjigi Pregled skupne kmetijske politike, ki sta jo pred kratkim izdala Zadružna zveza Slovenije in Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani.
ciljna cena za mleko s 3,7 odstotka maščobe 30,98 evrov za slo kilogramov mleka (en evro je trenutno vreden okrog 219 tolarjev), takšna naj bi veljala do polletja leta 2005, potlej pa naj bi se postopno zniževala: s 1. julijem 2005 na 29,23 evrov, leto kasneje na 27,47 evrov, od 1. julija 2007 pa na 25,72 evrov. Temu primer-
količine (kvote) in dodatno dajatev za mleko, predlani jo je z uredbo Sveta podaljšala še za osem let, pri tem pa se je to obdobje začelo 1. aprila lani. Dajatev mora plačati rejec, ki presega posamično referenčno količino mleka. Ta je določena za posamezno kmetijsko gospodarstvo, in sicer posebej za mleko, namenjeno oddaji mlekarnam, in posebej za mleko za neposredno prodajo na domu. Vsota posamičnih referenčnih količin ne sme presegati količine, ki je določena za vsako državo, članico unije. Če rejec preseže referenčno količino oz. kvoto, mora za vse presežke plačati dodatno dajatev, ki znaša 115
odstotkov ciljne cene. V primeru, da eno leto ne prodaja mleka ali mlečnih izdelkov in ne uporabi svoje referenčne količine, se ta količina prenese v nacionalno rezervo.
Če pa v enem letu ne izkoristi vsaj 70 odstotkov kvote, lahko država neizkoriščeni del v celoti ali le delno prenese v državno rezervo ali pa ga razporedi med druge rejce. Ker se tržne podpore zmanjšujejo, uredba uvaja s 1. julijem 2005 neposredna plačila, to je mlečno premijo in dodatnu plačila. Mlečna premija bo v koledarskem letu 2005 znašala 5,75 evrov na tono posamične referenčne količine mleka, naslednje
leto naj bi se povečala na 11,49 evrov, leta 2007 pa na 17,24 evrov. Države, članice unije, bodo v okviru vsote, ki je posebej določena za vsako državo, izplačale rejcem dodatna plačila v obliki dodatka k premiji ali plačila na površino. Pri tem bodo veljale omejitve. Leta 2005 bo najvišja dopustna vsota premije in premij-skega dodatka 13,9 evra na tono referenčne količine, leto kasneje 27,8 in leta 2007 že 41,7 evra. Najvišji znesek na hektar trajnega travinja bo po skupni ureditvi za mleko in mlečne izdelke ter za goveje in telečje meso lahko znašal 350 evrov.
• C. Zaplotnik
Medved spet trgal ovce
Medved je v zadnjih dveh tednih na Soriški planini pokončal štiri ovce, zato so rejci v soboto štirinajst dni prej kot običajno trop odgnali v dolino.
Kot navaja dr. Franci Avsec, avtor poglavja o skupnih tržnih ureditvah, skupno ureditev trga z mlekom in mlečnimi izdelki določa predlani sprejeta uredba Sveta, ki določa ciljne in intervencijske cene, sistem dodatne dajatve za mleko in mlečne izdelke, neposredna plačila, ukrepe za pospeševanje prodaje in porabe mleka in
mlečnih izdelkov, zunanjetrgovinske ukrepe ter ukrepe, ki se nanašajo na kakovost in označevanje mleka in mlečnih izdelkov. Po preambuli uredbe je zaradi pospeševanja porabe mleka in mlečnih izdelkov treba znižati ciljne in intervencijske cene, vendar pa so znižanje teh cen odložili do 1. julija 2005. Po uredbi je sedanja
no naj bi se postopno zniževala tudi intervencijska cena za maslo in za posneto mleko: za maslo s sedanjih 328,2 evra za 100 kilogramov na 278,97 evra od 1. julija 2007 dalje in za posneto mleko Z 205,52 na 174,69 evra na 100 kilogramov. Evropska skupnost je zaradi omejevanja prireje mleka že 1984. leta uvedla referenčne
Sorica - Na Soriški planini seje letos paslo 160 ovc, last rejcev iz Selške doline pa tudi iz drugih krajev Gorenjske in z ljubljanskega območja. Kot je povedal Tone Garnter, predsednik pašne skupnosti Soriška planina, ki združuje rejce ovc in goved, jim jc medved pokončal štiri ovce. Prvo pobito so našli pred dvema tednoma, zadnjo, še živo, a močno ranjeno, v četrtek zjutraj. Če so na začetku še ugibali, kdo naj bi jim napadal ovce, kmalu ni bilo več dvoma. Na podlagi znakov - odtrgano vime in sprednji del so ugotovili, da gre za medveda, ki jc sicer kar pogost gost Soriške planine in
Zakaj 86 milijard tolarjev Na tečaj in v toplice
Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga, da bi država prihodnje leto za kmetijstvo, živilstvo in razvoj podeželja namenila v proračunu 86 milijard tolarjev in ne samo 47 milijard tolarjev, kolikor predlaga ministrstvo za finance.
Kot je ob tem dejal predsednik zbornice Peter Vrisk, se za večji proračun zavzemajo zaradi številnih problemov v kmetijstvu, pri tem pa je kot največje izpostavil majhnost kmetij in velik delež hribovitega, za kmetovanje manj ugodnega sveta, visoko povprečno starost kmečkih gospodarjev, zaraščanje kmetijskih zemljišč, amortizacijo kmetij in nizko samooskrbo z nekaterimi pridelki. Povprečna slovenska kmetija je štirikrat manjša od kmetije v Evropski uniji, država pa v zadnjih desetih letih ni spodbujala nakupa zemljišč in s tem povečevanja kmetij. Zaradi majhnosti kmetij so tudi stroški amortizacije veliki, po izračunih zbornice predstavljajo kar četrtino vrednosti končne pridelave. Tri četrtine vseh zemljišč oz. 64 tisoč kmetij je na območjih z omejenimi možnostmi
MEŠETAR
za kmetovanje, podatek, da je povprečni gospodar kmetije star 58 let, pa kaže na to, da mladi v kmetijstvu ne vidijo prihodnosti. V zadnjih desetih letih seje zaraslo okrog 150 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Stopnja samooskrbe z žiti, s koruzo, zelenjavo, sadjem in mesom je še zelo nizka. Kmetijstvo bi v takšnih okoliščinah moralo dobili več denarja, po izračunih zbornice bi za izenačitev s pogoji Evropske unije za tri najpomembnejše postavke proračuna, to je za neposredna in okoliška plačila ter za naložbe, potrebovalo 48 milijard tolarjev. Zbornica jc za to v svojem predlogu namenila dobrih 35 milijard tolarjev, ministrstvo za kmetijstvo, ki predlaga 66 milijard tolarjev "težak" kmetijski proračun, pa nekaj manj kot 19 milijard.
• C.Z.
Novi pogoji za odkup pšenice
Žitno predelovalna podjetja so pred nedavnim predstavila tržne pogoje za odkup pšenice, ki jo bodo pridelovalci posejali letošnjo jesen ali prihodnjo spomlad. Po novem jo bodo razvrščali v dva kakovostna razreda, po vzoru Evropske unije pa bodo dosedanjim dodali še dva nova kakovostna kriterija - sedimentacijo in vlažnost lepka. Za drugi ta/red pšenice bo zajamčena cena 26 tolarjev za kilogram, dejanska pa bo odvisna od kakovosti in tržnih razmer v času žetve. Novim odkupnim pogojem se bodo najtežje prilagodili mali pridelovalci. Kot je na predstavitvi dejal Janez Zeleznikar, predsednik žitne skupnosti Slovenije, so minili časi, koje bilo mogoče reči, češ - stroški pridelovanja so tolikšni in odkupna cena se jim mora prilagoditi. Razmere ne omogočajo več lega. V Evropi je namreč v zadnjih desetih letih propadlo 45 odstotkov mlinov in tudi v Sloveniji jih po vstopu v Evropsko unijo vsaj tretjina ne bo preživela evropske konkurence.
Cene sadja in vrtnin
Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje odkupne cene (v tolarjih za kilogram):
* belo grozdje   180 - 320 * črno grozdje 200 - 300
* jabolka 100 - 200 * krompir 30-60
* rdeča pesa     150 - 200 * zelje, glave 50 - 100
* čebula 50- 80 * bela čebula 140- 220
Bled - Kolje sporočila svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Miajda Loncnar, so v blejski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj že začeli zbirati prijave za začetni in obnovitveni tečaj iz higienskega minimuma, ki ga bodo organizirali za območje občin Radovljica, Žirovnica. Jesenice in Kranjska Gora. Prijave sprejemajo na telefonski številki 57-64-50 in 575-00-00. Za začetni tečaj je okvirna cena 16.000 tolarjev, za obnovitvenega pa 23.000 tolarjev. Polovico denarja za pokritje stroškov bodo poskušali dobiti od občin. Tudi letošnjo jesen bodo pripravili dvodnevni "vikend paket" v toplicah, prijave pa sprejemajo do konca septembra. V Moravskih toplicah bi bilo za bivanje v hotelu Termal treba odšteti 23.540 tolarjev, v hotelu Ajda 28.600 in v hišicah 18.040, še približno 5.000 tolarjev pa za prevoz, malice in takse. V Atomskih toplicah bi bilo v hotelu prosto samo med tednom, cena pa bi bila 19.900 tolarjev. V zdravilišču Dobrna bi bila cena od 17.600 do 19.800 tolarjev, dodati pa bi morali še 3.800 tolarjev za prevoz, malico in takso. • C.Z.
Dnevi koruze za silažo in zrnje
Kranj - V četrtek bo na živinorejskem oddelku Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah tradicionalni dan koruze, na katerega vabijo tudi pridelovalce. Predstavili bodo letošnje vremenske in druge pridelovalne pogoje ter herbicide, ki se uporabljajo v pridelavi koruze. Po predavanjih, ki se bodo začela ob pol desetih dopoldne, bo še ogled poskusov na polju.
Semenarska hiša Pioneer bo, jutri, v sredo ob 10. uri pripravila Dan polja na posestvu Poljče, v petek ob enaki uri pri Bohincu v Zalogu pri Cerkljah, 3. oktobra pri Sodniku v Hotemažah, sredi oktobra pa še osrednji, vseslovenski Dan polja, v .Škofljici. Na Dnevih polja bodo pospravili koruzo različnih sort, stehtali pridelek in ugotavljali, katere sorte so bile letos najprimernejše za pridelovanje. • C.Z.
Uspeh gorenjskih rejcev
Jezica - Zveza kozjerejskih društev Slovenije in Kozjerejsko društvo Jezica sta minuli konec tedna pripravila na Jezici deveto državno razstavo koz. Trinajst rejcev iz kozjerejskih društev Gorenjske, Jezice, Ptuja in Maribora je na razstavo pripeljalo 42 koz in kozlov, od tega jih je bila več kot polovica iz gorenjskega društva.
* česen
* kumare
260 140
400 200
* korenje
* bučke
120 200
200 250
Pri kozah sanske pasme sta se na prvi dve mesti uvrstili kozi Okica in Liza, last Jožeta Orla, tretja pa je bila Bela iz reje Borisa Deželaka (vsi KD Gorenjske). Pri kozlih enake pasme je bil po oceni komisije najboljši Orlov kozel Rožle. Pri srnasti pasmi je bila najboljša koza Staneta Pirnata (KD Gorenjske), pri kozlih pa prvi Riko iz hleva Jožeta Mikliča, drugi Lu-kas, last Borisa Deželaka, in tretji kozel Predi, kivga je na razstavo pripeljal Jože Zulič (vsi KD Gorenjske). Pri burski pasmi sta bili najboljši kozi rejca Francija Vet-torazzija (KD Jezica) pred Sambo iz reje Andreja Dremlja (KD Gorenjske), pri "moških" pa je bil
prvi Vettorazzijev Marasa in drugi Dremljev Dragona. Letos so prvič ocenjevali tudi bovške oz. drežniške koze, pri tem pa so bile vse tri najboljše iz reje Francija Vettorazzija.
Kot je povedala predsednica zveze kozjerejcev Marija Podvez, so v okviru državne razstave pripravili tudi praktični del tečaja iz licenciranja kozlov (teoretični del je bil že v torek na biotehniški fakulteti), predavanja o paši, pašnikih in ograji, o kozjem mleku in mlečnih izdelkih ter o bolezni pri kozah, v nedeljo, zadnji dan tridnevne razstave, pa še semanji dan, na katerem so rejci prodajali in kupovali živali. • C.Z.
kjer je že pred leti povzročal veliko škodo. Ker je eno ovco le močno ranil, domnevajo, daje bil "na delu" mlajši medved. V pašni skupnosti so se v takšnih okoliščinah odločili, da bodo ovce predčasno, to je dva tedna prej kot običajno, odgnali s planine. "Če bi jih pustili na prostem, bi medved verjetno vsak drugi dan pokončal eno," je odločitev utemeljil Tone Gartner in dodal, da so bile vse štiri ovce breje, vsaka pa je vredna od 30 do 40 tisoč tolarjev.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos izdalo odločbo, po kateri je v Sloveniji od 1. maja do 31. decembra izjemoma dovoljeno odstreliti 46 medvedov, od tega tri v prehodnem območju oz. koridorju, vendar tam le v primerih konfliktnih situacij. Na podlagi strokovne presoje odstrel določita zavod za gozdove in lovska organizacija.
Kot jc povedal Miran Hafner, ki
v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije vodi odsek za gozdne živali in lovstvo, se verjetno ne bodo odločili za "aktiviranje" odločbe, saj so rejci z Jelovice že odgnali goveda, v kratkem pa bodo tudi ovce ali so to tudi že storili. Če bi bila živina še na planinah in bi medved povzročal večjo škodo, bi ga lahko pričakali pri tropu in tako lažje lahko ugotovili, kdo napada živali. V zadnjih dveh mesecih so na kranjskem gozdnogospodarskem območju opazili več sledi mlajših medvedov (z. največ štirinajst centimetrov širokimi sprednjimi šapami). Domnevajo, da se na tem območju zadržujeta dva ali trije, na celotni Gorenjski pa trije ali štirje. Natančnejše število bo znano, ko bodo septembra končali s popisom.
• C. Zaplotnik
Rejci lipicancev na izobraževanju
Poljče - Združenje rejcev lipicanca Slovenije, ki je po številu konj najmočnejša tovrstna rejska organizacija na svetu, je v soboto pripravilo za svoje člane v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah izobraževalni dan, kar je bila prva tovrstna oblika strokovnega usposabljanja rejcev.
Udeleženci so najprej poslušali predavanja dr. Marka Marca, mag. Janeza Rusa in Janeza Globočnika o selekciji, lastnostih telesne zunanjosti, rejskih ciljih in negi kopit pri mladih konjih, nato pa so si na letališču v Lescah, kamor so rejci prignali nekaj lipicancev, ogledali praktično predstavitev ocenjevanja in rangiranja konj. Obiskali so še Marcev vzrej-ni centra lipicanca v Prašah pri Mavčičah, kjer redijo petnajst konj; izobraževalni dan pa so sklenili v ribiški brunarici na Bre-
gu. Kot je povedal dr. Marko Marc, je v svetu po približnih ocenah blizu tri tisoč lipicancev vseh kategorij, od tega jih je pomemben del, od 600 do 700, v Sloveniji, kjer delujeta dve rejski organizaciji. V kobilarni Lipica je čez tristo lipicancev, približno toliko jih redijo tudi člani Združenje rejcev lipicanca Slovenije. Od 130 plemenskih kobil jih je okrog 50 v kobilarni, približno 80 pa jih redijo člani združenja, od tega gorenjski rejci okrog petnajst.
• C.Z., foto: G. Kavčič
Vlada bo izpolnila obveznosti
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji zagotovila še 1,8 milijarde tolarjev za odpravo posledic lanske suše, s čimer bo v celoti izpolnila zakonske obveznosti. Poldrugo milijardo tolarjev je "nabrskala" tako, da je vsem ministrstvom za približno poldrugi odstotek zmanjšala predvideni obseg materialnih stroškov, tristo milijonov tolarjev pa je zagotovila iz tekoče proračunske rezerve. Na prihodnji seji bo vlada obravnavala že tudi predlog zakona o odpravi posledic letošnje suše. • C.Z«
Bohinjske cike so doma
Majerji in majerke so s pomočjo "ta zvončastih krav" v dolino privedli vse trope krav, ki so se to poletje pasle v bohinjskih planinah. To nedeljo je svoj zvonec prejel tudi
bohinjski župan Franc Kramar in tako postal "ta zvončast župan".
Bohinj - 48. prireditev Kravji bal v Ukancu je v nedeljo Potekala v slabem, deževnem vremenu ali kot je dejal zelo iskriv in dobro razpoložen povezovalec Kondi Pižorn, ki s svojimi bodicami ni ostal dolžan niti Bohinjcem: "V Bohinju ima dež mlade, danes pa je prišel kar s celo družino!"
No, Bohinjci oziroma Turistično društvo Bohinj, organizator Kravjega bala, so že kar navajeni, da jim deževje skazi to tradicionalno Prireditev. Očitno pa tudi obiskovalci, ki so se v precejšnjem Številu zbrali na travniku pod Višcvnikom. Skriti pod vetrovkami in dežniki so začeli veselo Poskakovati že ob 10. uri, ko je zaigrala pihalna godba iz Laškega, kasneje pa so se do prihoda planšarjev in planšaric, po bohinjsko majerjev in majeric, ter Živine na spolzkem odru zvrstili ^ godba na pihala Bohinj in bohinjski folklorni skupini in pevci.
Malo pred pol eno popoldne smo dočakali vrnitev majerjev in
Jurčev Joža je prignal prvi trop krav.
majerk, pastirjev in sirarjev s planin, s seboj pa so prignali živino, bohinjske krave ali cike, ki so se dobra dva meseca pasle po bohinjskih planinah. Bil je pravi kravji bal, kot so ga poznali včasih. Ob tem času so namreč domači kmetje z nestrpnostjo čakali na vrnitev njihove živine z
Županu Francu Kramarju je glavni sirar poklonil zvonec.
le še ostale cike in privriskali majerji in majerke, sirarji in pastirji. Najstarejša majerka Mežnarjeva mama je po stari majerski navadi kasneje pokazala, kako je potrebno zavriskati. Obiskovalci so se preizkusili še v pastirskih igrah -žaganju hloda z amerikanko, sekanju in valjanju hloda ter nošnji rjuhe v svili. Bohinjski župan Franc Kramar pa je po vzoru "ta zvončastih krav", ki vodijo svoj trop, odslej "ta zvončast župan", ki vodi bohinjske občane, saj mu je glavni sirar poklonil kravji zvonec. Za ples v dežju je popoldne skrbel ansambel Zasavci.
• S. Šubic
Obiskovalci so poprijeli tudi za amerikanko.
gorske paše. Ko sojo planšarji in planšarke prignali v dolino, so takoj začeli ocenjevati, katera krava seje vrnila v najboljšem stanju in jih tudi nagrajevali, posebna nagrada pa je v obliki jedače in pijače v bližnji gostilni čakala vse, ki so dva, tri mesece za cike skrbeli v planinah.
Zakusko so seveda nekdaj plačali gospodarji in tudi tokrat je bilo tako, a le za prišleke s planin. Obiskovalci prireditve so morali za bohinjski in planšarki sir, ajdove žgance z mlekom ali kislim zeljem in druge okusne domače jedi seči kar v svoj žep. In ker se na mokre klopi ni bilo ravno priporočljivo usesti, so svoj obrok pojedli kar stoje. A jih ni preveč motilo, prav dobro so se vživeli v moker dan, sicer pa so morali tudi sami izkusiti, s kakšnimi vremenskimi neprilikami se planšarji srečujejo v planinah.
Letos je Zapolarjev Joža, ki je s Kondijem čakal na prihod karavane s planin, najprej zagledal Jurčevega Jožeta, ki je prignal prvi trop krav. Za njimi so pri tek-
INTRADE Ekskluzivni uvoznik za v Sloveniji
organizira za Samsungova zveste kupce tradicionalno
20.9. in 21.9.2001
Med servisno kampanjo vam bomo
odpravili manjše napake na televizorjih, videorekorderjih, glasbenih stolpih in mikrovalovnih pečicah, od letnika 1997 dalje.
■ v brezplačno odpravo okvar niso vključene mehanske poškodbe in okvare, povzročene zaradi električnega udara
- pri vrednostno večjih popravilih vam priznavamo 20 % popusta
- za izdelke, ki jih ni mogoče popraviti, se vam med servisno kampanjo prizna 10 % popusta pri nakupu novega aparata
- za brezplačno odpravo okvar je potrebno predložiti garancijski list podjetja INTRADE.
ODJEMNA MESTA: MARIBOR: Servis RTV-aparatov Boris TEPEH s.p., Mlinska ulica 22, Maribor LJUBLJANA: DAST d.o.o., Ziherlova ulica TO, Ljubljana MURSKA SOBOTA: TRATNJEK d.o.o., Prežihova 4, Murska Sobota VELENJE: TEVES d.o.o., Črnova 35c, Velenje
Prevzem aparatov: med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro
INTRADE d.o.o
Zagrebška c. 28, 2000 Maribor tel. 02/460 55 55 in 460 55 56
MULTl
CENTER
SAMSUNG DIGIT
everyone's invited
2.500 SIT
mm m *# %# %# . m0 ■ ■
Nokia 3330 / paket SIMBOL
w@p
vibra
slikovni SMS glasovno izbiranje Igre
En sit, dva lačna. Lačna vaših pogovorov, namreč, Izkoristite ugodne cene Nokie 3310 in Nokie 3330 ob sklenitvi enega izmed Si.mobilovih naročniških paketov za najmanj 24 mesecev. Priključnina za vse pakete je enotna: 2380 SIT. Minimalna poraba vključuje uporabo Si.mobilovih storitev v Sloveniji. Pri posameznem paketu se torej splača porabiti vsaj toliko, saj se navedeni znesek obračuna, tudi če ga v posameznem obračunskem obdobju ne porabite. Cene veljajo za minuto pogovora. A nikar ne razmišljajte predolgo: naša ponudba veija le do konca oktobra oz. do razprodaje zalog. Vse dodatne informacije dobite na www.iimobil.si in 080 40 40.
naročniški paket
SIMBOL
SMART**
START***
simbol vseh, ki veliko govorite za najbolj pametno porabo najboljše izhodišče za naprej
cena aparata Nokia 3310/3330
1 / 2.500 + 3.500 + 7.000
klici znotraj Si.mobil omrežja med Prijatelji'
5 5 5
klici na fiksno In druga
mobilna omrežja v Sloveniji $ naročnina (čas nižje tarife)
20            j 3.000
25 1.000
30 1.000
. / čas nižje tarife: od ponedeljka do petka od 1 ' slovenskih tolarjih in vključujejo ODV ter veljaji
simobil
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87	Trst 4.10., Madžarske toplice od 29.9. do 2.10., Lenti 29.9.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL	Lenti 29.9. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 22.9. Tel.: 252-62-10, 041/660-658
HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757	Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
prof. META KONSTANTIN, ,.P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253	TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
NEMŠČINA	ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590
SOTESKA ViNTGAR	SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit.
DRAMA JlFj^Slevensko narodno tK'\'' H' gledališče U.	Pripravljamo: S. Kane: RAZMADEŽNA. Premiera bo jutri, 19. septembra, ob 20.00 uri v MALI DRAMI
Integral Tržič Predilniška 1, Tel.: 5963-280	Oktoberfest Munchen 29.9.
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H, E k B
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
OK BLED VABI
"POSTANI DEL ZGODBE O USPEHU - POSTANI ODBOJKAR"
Odbojkarski klub Bled vpisuje v programe vadbe odbojke igralce začetnike na Osnovnih šolah Bled, Radovljica in Lesce ter igralke začetnice na Osnovnih šolah Bled in Radovljica. Vpis bo potekal vtem mesecu, v vadbo pa se lahko vključijo učenci od tretjega razreda ter učenke od petega razreda dalje.
Vse informacije dobite na telefonski številki: 041/460 025 (koordinator dela moških selekcij TILEN KOZAMERNIK) ter 041/542 125 (koordinator dela ženskih selekcij ŠTEFA UDRIH).
BORZA ZNANJA
Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo:
- na telefonski številki 01/42-66-197
- KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na
Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana
- ali pa nam pošljejo e-mail na naslov:ljubljana@borzaznanja.ms s.edus.si
V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja vam naši člani ponujajo pestro paleto najrazličnejših znanj in nasvetov:
računovodska in managerska znanja, nasveti s področja računalništva, znanje žongliranja, požiranja ognja in vožnje z monociklom, znanje Jadrana, surfanja in jadralnega padalstva, znanje solo petja, znanje plesanja flamenca, ... in še in še.
Znanja, nasvete in razno razne informacije lahko v ljubljanski borzi znanja poiščete ali ponudite.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Spet trtice so rodile
Medvode - Marussigova domačija, Verje 54, Verje pri Medvodah vabi na kulturni večer z naslovom Spet trtice so rodile, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 17. uri. Nastopili bodo: harmonikarji Jure Ciber, Simon Cegtar in Sašo Kovač ter skupina Suhokrajinske noše iz Žužemberka. Program bo povezoval pesnik in gostitelj večera Jurij Marussig.
Ljudsko pesništvo in glasba
Žirovnica - V četrtek, 20. septembra, se bo ob 18. uri v Čopovi hiši začel muzejski večer z naslovom Ljudsko pesništvo in glasba - naša razpoznavnost v Evropi. Prof. dr. Marko Terse-glav nam bo pripovedoval o slovenski ljudski duhovni kulturi, njeni identiteti in prepoznavnosti v Evropi. Predavanje bo popestril s terenskimi zvočnimi zapisi.
Zaključek kviza Josip Jurčič
Kranj - Zaključek knjižnega kviza Josip Jurčič in Dolenjska, Slovenski knjižni klub, ki je, tako kot že vrsto let potekal v spomladanskem in poletnem času po kranjskih in okoliških osnovnih šolah ter v Pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj, bo s sklepno prireditvijo zaključen jutri, v sredo,
19. septembra, ob 17. uri. Na prireditvi se bo predstavil pesnik, pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza. Srečanje z literatom in žrebanje nagrajencev, ki so sodelovali v kvizu, se bo dogajalo v pravljični sobi Pionirskega oddelka, Slovenski trg 4. Vstop je prost za vse, ki bi si želeli ogledati nastop popularnega Roze.
Živ žav v Železnikih
Železniki - Turistično društvo Železniki vabi otroke iz Železnikov in okolice ter njihove starše na otroško veselico Živ žav, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 15. uri pred plavžem. Ce bo vreme slabo, bo prireditev v kulturnem domu.
Otvoritev športnega parka
Škoja Loka - Občina Škofja Loka in Osnovna šola Škofja Loka - Mesto vabita v petek, 21. septembra, ob 16.30 uri na otvoritev športnega parka za omenjeno osnovno šolo. Že od 8.30 ure bodo isti dan potekala atletska tekmovanja.
Pikin festival
Velenje - V Velenju bo od 23. do 29. septembra potekal 12. Pikin festival -največji otroški festival v Sloveniji. Festival skupaj pripravljata Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, pokroviteljica festivala pa je Mestna občina Velenje. Osrednja tema letošnjega festivala je KNJIGA, častna pokroviteljica festivala pa je pisateljica Kristina Brenkova.
Jesensko srečanje kluba Maks Pere
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj obvešča, da bo VI. tradicionalno jesensko srečanje oziroma družabno srečanje upokojenih delavcev organov za notranje zadeve z družinskimi člani in prijatelji v soboto, 22. septembra, z začetkom ob 11. uri v gostišču pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem (ob vsakem vremenu).
Ciciban, dober dan
Tržič - Tržiški vrtci bodo tudi letos, na prvo jesensko nedeljo, 23. septembra, organizirali za najmlajše in vse, ki se počutijo mlade, veselo in zabavno prireditev pred vrtcem Deteljica.
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
tel.: 05/373 - 47 - 70    Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10
		OSMRTNICA
		V 73. letu starosti je umrla mama in babi
		IRENA ŠILING rojena Gaber
		Pogreb bo jutri, v sredo, 19. septembra 2001, ob 15. uri na kranjskem j pokopališču.
		
Žalujoči: sin Marjan z ženo Marjano, vnuka Matjaž in Andrej, družin Ristie in ostali		
Potepanje po Kozjanskem
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 3. oktobra na izlet -potepanje po Kozjanskem. Odhod avtobusa z avtobusne postaje Škofja Loka bo ob 7. uri. Prijave zbirajo od 21. septembra do zasedbe avtobusa.
Pohod na Kozji vrh
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj obvešča, da bo njihova sekcija za planinstvo, zimski šport in kolesarjenje v soboto, 22. septembra, organizirala pohod na Kozji vrh. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri pri gostišču Kanonir na Spodnjem Jezerskem. Pohod bo trajal približno 3 ure zmerne hoje, sledil bo povratek v prijetno družbo ob Planšarskem jezeru, kjer bo vse pohodnike čakalo dobro kosilo.
V Lenti
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 4. oktobra na nakupovalni izlet v Lenti. Odhod bo ob 3. uri zjutraj izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo od petka, 21. septembra, v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa.
Na Pohorje
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 22. septembra, na pohod po delu pohorske slovenske planinske poti - od Mariborske do Ruške koče. Odhod avtobusa bo ob 5. uri zjutraj z avtobusne postaje pri Ču-farju. Nezahtevne hoje bo za 6 do 8 ur. Izlet je primeren za pohodnike vseh starosti. Izlet bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 20. septembra, do 12. ure.
Na Stol
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 22. septembra, na tradicionalni izlet na najvišji vrh Karavnk - Stol. Odhod posebenga avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Vzpon proti vrhu Stola je dokaj zahteven in traja skoraj tri ure. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška cesta 27.
Na Tolsto Košuto
Kranj - V soboto, 29. septembra, PD Kranj organizira izlet na Tolsto Košuto. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri. Vzpon proti vrhu je dokaj zahteven in traja skoraj tri ure. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška cesta 27.
Potepanje po Pomurju
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 20. septembra, izlet - potepanje po Pomurju. Obiskali boste Ormož, terme Banovci, Veržej... Odhod avtobusa z začetne postaje na Bregu bo ob 6. uri, nato bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave sprejemajo še danes, v torek, 18. septembra: Vojka Legat, tel.: 5801-516; Martina Kristan, tel.: 5803-151 in 031/570-441.
Na Brione ob petih
Žabnica - Bitnje - Vse, ki ste se prijavili na izlet na Brione, ki ga Društvo upokojencev Žabnica organizira v četrtek, 20. septembra, obveščamo, da bo odhod ob 5. in ne ob 6. uri, kot je bilo objavljeno.
Obvestila
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki transcendentalne meditacije, ki bo v četrtek, 20. septembra, ob 19. uri v prostorih Gimnazije Kranj, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Vstop je prost. Dodatne informacije po tel.: 031 572 675.
Intelektualno opismenjevanje
Kranj - Na kranjski gimnaziji se bo danes, v torek, 18. septembra, ob 19. uri začel tečaj intelektualnega opismenjevanja - briljantno učenje, jutri, v sredo, pa prav tako ob 19. uri "briljanten spomin". Tečaj miselnih vzorcev bo potekal 22. in 23. septembra od 9. do 19. ure. Informacije in prijave: 041/810 221.
Vabljeni na ročna dela
Kranj - Sekcija za ročna dela Društva upokojencev Kranj vabi svoje članice in druge ljubiteljice in ljubitelje ročnih del, ki bi se jim želeli pridružiti. S srečanji bodo v novi sezoni začeli danes,
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
v torek, 18. septembra, ob 16. uri na sedežu društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Srečanja so bolj na družabni ravni, ob kavici se dobijo enkrat tedensko. Vsaka udeleženka s seboj prinese svoje ročno delo, nato pa skupno kramljajo, tako zvedo vse, kar se dogaja doma in v svetu, zraven pa pridno pletejo, kvačkajo, vezejo itd. Dobijo vse vsak torek od 16. do 18. ure.
Jesenska
krvodajalska akcija
Preddvor - Krajevna organizacija Rdeči križ Preddvor vabi svoje krajane na jesensko krvodajalsko akcijo. Kri boste darovali v bolnišnici Izola, nato pa se z barko popeljali ob slovenski obali. Krvodajalska akcija z izletom bo v petek, 28. septembra, z odhodom ob 6. uri zjutraj izpred trgovine Dvor in z avtobusne postaje v Tupaličah. Prijave do zasedbe sedežev v avtobusu zbirajo poverjeniki.
PD Kranj obvešča
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da je planinski dom na Kališču od 16. septembra naprej oskrbovan le še ob sobotah, nedeljah in praznikih, prav tako Kranjska koča na Ledinah, ki bo odprta ob koncih tedna, če bo vreme lepo, planinski dom na Krvavcu pa je zaprt in bo začel obratovati ob začetku zimske sezone na Krvavcu.
Pomoč
škofjeloškim učencem
Škofja Loka - Posebna priložnost se tudi v novem šolskem letu ponuja vsem škofjeloškim učencem od 1. do 5. razreda. Občina Škofja Loka v sodelovanju s krajevno skupnostjo Stara Loka - Podlubnik omogoča učencem, ki imajo težave z opismenjevanjem, branjem ali osvajanjem osnovnih matematičnih pojmov, pomoč specialnega pedagoga. Ta bo učencem na voljo vsako sredo od 16. do 18. ure, v prostorih KS Stara Loka - Podlubnik 139 (nasproti vhoda v trgovino Mercator).
Začetek plavanja in namiznega tenisa
Kranj - Društvo upokojencev Kranj -plavalna sekcija obvešča vse, da se udeležujete rekreativnega plavanja ob ponedeljkih v pokritem bazenu v Kranju, da je začetek plavanja v ponedeljek, 17. septembra, ob 9. uri. Do junija 2002 bodo treningi vsak ponedeljek ob istem času. K plavanju vabijo tudi nove člane s plačano članarino. Z rekreativnim igranjem namiznega tenisa bo boste kranjski upokojenci lahko začeli v ponedeljek, 17. septembra, in sicer bodo treningi vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30 ure v dvorani NTK Merkur poleg tekstilne šole na Primskovem.
Plavanje v CSS
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča upokojence, da se bo sezona plavanja v Centru slepih in slabovidnih začela v ponedeljek, 1.
oktobra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 28. septembra.
Razstava gob
Škofja loka - Gobarsko društvo Škofja Loka prireja letno razstavo gob v avli Osnovne šole Škofja Loka - Mesto (za Namo) in sicer v času od 27. do 29. septembra. Vsak dan si boste razstavljene gobe lahko ogledali in dobili strokovne nasvete za prepoznavanje.
Olja Janke Vidmarja
Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke v Radovljici je na ogled prodajna razstava olj Janke Vidmar, članice likovne sekcije VIR iz Radovljice.
Slike Jožeta Eržena
Kranj - V Galeriji Elektra v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, lil, Mirka Vadnove 3a, bodo v četrtek, 20. septembra, ob 14.30 uri odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Jožeta Eržena.
10 let Kiselfesta
Kranj - V četrtek, 20. septembra, bodo ob 19. uri v gradu Khislstein odprli dokumentarno razstavo 10 let Kiselfesta.
Slike Borisa Štruklja
Ljubljana - V Galeriji Krka na Dunajski cesti 65 v Ljubljani bodo jutri, v sredo, 19. septembra, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo slik Borisa Štruklja - Boršta.
Soba
Kranj - V gradu Khislstein se bo v četrtek, 20. septembra, ob 21. uri začela predstava Lutkovnega gledališča Kranj, Nebo. Naslov lutkovne predstave za odrasle je Soba.
Stevardese pristajajo
Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu se bo v petek, 21. septembra, ob 21.30 uri začela premiera predstave režiserja Vinka Moderndorferja, komedije Stevardese pristajajo. Nastopili bodo: Borut Veselko, Sebastijan Ca-vazza, Ljerka Belak, Mojca Fatur, Magda Kropiunih in Matja Pucko.
t p
TIHA
M   H SM mm MM «i
kvenca za GORENCA
C^rcMc
04/59-59-59-5 WWW. radlOOOrenC. SI radiooorenc^kri
nm /, 2, j, a Min
HA RAD t0 G OREN C in v GORENJSKEM GLASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3 -------- —	A3	B3	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO KVIZ ODDAJO t 2 S " A DRŽ/F KVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAKEM POUO SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI NE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIN BILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNI, OD T3.S0 NAPREJ.
Jo^hJ^septembra 2001
AVTOMOBILIZEM / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
59. Mednarodni avtomobilski salon IAA Frankfurt 2001
Pločevina v senci grozljivega terorja
Na največjo evropsko razstavo avtomobilov je legla senca terorističnih napadov v ZDA - Odpovedana uradna
otvoritev - Ofenziva malih avtomobilov
Vse je bilo tudi letos pripravljeno tako, kot je vsako drugo leto* na sejmišču v središču Frankfurta. Mednarodni avtomobilski salon IAA je ena največjih in tudi najpomembnejših avtomobilskih razstav v svetovnem merilu in jesenska napoved avtomobilskih tokov za prihodnje leto in letos je doživel že svojo 59. ponovitev. Toda bleščeče zloščeno pločevino, ki so jo na gromozanskih 24 hektarov razstavnih površin pripeljali skoraj vsi svetovni avtomobilski proizvajalci, je v zgodnjem torkovem popoldnevu 11. septembra, zasenčila novica o
grozovitem terorističnem napadu na ZDA. Takrat je bilo na sejmišču kar nekaj tisoč avto-mobilističnih novinarjev z vsega sveta in zraven skoraj še enkrat toliko osebja razstavljavcev in poslovnih obiskovalcev. Tudi drugi novinarski dan je minil pod vtisom tragičnih dogodkov, organizatorji pa so morali zaradi alarma, kije bil k sreči lažen, izprazniti eno od sejemskih dvoran.
Kljub tragičnim dogodkom pa se salonsko dogajanje odvija naprej. Frankfurtski salon je tokrat sicer ostal brez uradne otvoritvene cere-
monije, vendar ne tudi brez obiskovalcev. Ti bodo lahko videli številne novosti, predvsem avtomobile, ki sodijo v najmanjši ali spodnji srednji razred, nekaj čistokrvnih športnikov in seveda tudi vrsto izboljšanih modelov. Avtomobilski proizvajalci vedo, daje konkurenčna tekma neusmiljena in tok avtomobilske industrije tako hiter, da mu nekateri le težko sledijo. Del novosti, ki bodo kmalu ali nekoliko kasneje naprodaj tudi pri nas, v sliki in besedi predstavljamo tudi na tokratnih avtomobilskih straneh. • M.G.
■
Citroen nadaljuje z malčkom C3
Po uspehu s trenutno največjim C5, pri Citroenu nadaljujejo s prenovo svojih manjših avtomobilov. Novinec C3 se uvršča med modela saxo in xsara, njegovo najmočnejše orožje pa je zanimiva okroglolična oblika, ki spominja na nekdanjega legendarnega spačka. Na voljo bodo trije bencinski motorji (1,1-, 1,4-, 1,6-litrski) in dva sodobna 1,4-litrska tur-bodizla z neposrednim vbrizgom goriva. Citroenov novinec naj bi k nam prišel sredi pomladi, z upanjem, da bo osnovna različica na voljo za manj kot 2 milijona tolarjev.
Honda bo igrala na mali Jazz
Pri Hondi skušajo nadoknaditi tisto, kar so doslej zanemarjali, oziroma niso imeli prav posrečenih modelov. Njihov novinec med majhnimi avtomobili se imenuje jazz, vendar ne gre za običajnega malčka, ampak manjšega enoprostorca všečne zunanjosti in s preverjeno Hondino tehniko. Zaradi sredinsko nameščene posode za gorivo je jazz zelo prostoren in kot nalašč za potrebe manjše družine. Hondini razvojniki so novincu namenili dva nova bencinska motorja z 1,2 in 1,4 litra gib-ne prostornine ter 78 oziroma 83 konjskimi močmi. Oba se dokazujeta z nizko porabo in ekološko prizanesljivostjo.
Ford Fiesta: končno nova
Pri Fordu nadaljujejo z obsežno prenovo svojih evropskih modelov in prihodnjo pomlad bo končno na cestah težko pričakovana fiesta. Skoraj samo po sebi je razumljivo, da bo svojim uporabnikom postregla z več prostornosti, udobja in varnosti, medtem ko so se pri oblikovanju zunanjosti oblikovalci zanašali na zdaj že preverjeni new edge design. Fiesta bo imela razredno skoraj največji prtljažnik in še nekaj drugih pomembnih atributov, med drugim tudi novo motorno paleto. V njej bodo poleg bencinskih tudi sodobni 1,4-litrski turbodizelski motorji, ki jih je Ford razvil skupaj skupino PSA.
Toyota corolla: že 9. generacija
Japonski Tovoti gre posel v Evropi letos dobro od rok in nobenega dvoma ni, da bo k še boljšim številkam doprinesla tudi nova, že deveta generacija corolle. Ta je oblikovno precej bližje evropskemu okusu kot prejšnja in v tovarni so hkrati poskrbeli za vse karoserijske različice: od štirivratne limuzine do tri- in petvratne kombilimuzine in od kombijevske različice do kompaktnega enoprostorca s hišno oznako verso. Motorna paleta obsega bencinske štirivaljnike z gibno prostornino 1,4 ali 1,6 litra, na voljo pa bo tudi 2,0-litrski turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva. Najuspešnejši Tovotin model naj bi bil kmalu naprodaj tudi pri nas.
Superb zvišuje Škodin ugled
Nobenega dvoma ni več, da se je češka Škoda dokončno vrnila v družbo najuglednejših avtomobilskih proizvajalcev. To potrjuje tudi nova ve-"ka (4,80 metra dolžine) limuzina z imenom superb. Avtomobil z nekaterimi potezami spominja na svojega koncernskega sorodnika vw pas-sata, vendar ga prekaša s prostornostjo in udobjem, poleg tega pa ima nekaj značilnih Škodinih oblikovalskih značilnosti. Superb bo na voljo s fremi bencinskimi in dvema turbodizelskima motorjema, pri obeh paletah sta najmočnejša šestvaljnika. Nova Škodina limuzina bo v Nemčiji "aprodaj od 44.000 mark naprej, k nam prihaja v začetku maja.
VW polo: sledi nadaljevanje
Pri Volksvvagnu so natanko ob istem času, kot so obljubili, predstavili novega pola. Njegova sveža zunanjost sicer deluje precej konvencionalno, vendar se lahko novinec v primerjavi s predhodnikom pohvali z večjo prostornostjo, udobjem, varnostjo in novo motorno paleto. Ta se začenja z dvema 1,2-litrskima trivaljnikoma, sledita dva 1,4-litrska štirivaljnika in dva 1,9-litrska dizla (močnejši s turbinskim polnilnikom) in še varčni turbodizelski trivaljnik. Novinec naj bi bil serijsko opremljen z obema čelnima varnostnima vrečama in protiblokirnim zavornim sistemom. Še vedno ni znano, ali bo pri nas naprodaj še letos.
Hyundai z novim coupejem
Južnokorejski avtomobilski tiger je še vedno precej energičen in tudi za letošnjo jesen imajo pripravljeno novost. Povsem novi coupe bo nasledil že malce ostarelega predhodnika in ga prekosil tako z obliko, kot s prostornostjo in tehniko. Pri Hvundaiju pravijo, da se novinec uvršča med tradicionalistične in moderne kupeje in hkrati hočejo, da bi bil všeč kupcem v Evropi in na ameriški strani Atlantika. V motorni paleti še naprej ostajata 1,6-ali 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, posladek za športno nastrojene voznike pa bo 2,7-litrski šestvaljnik s 167 konjskimi močmi. Novi coupe bo pri nas naprodaj v začetku prihodnjega leta.
Maserati in spyder zgoraj brez
Novi
maserati spvder je eden od sanjskih in pregrešno dragih kabrio-
•etov, ki tej znamki vračajo nekdanji blišč. Športnika so zrisali v italijanski karoserijski delavnici Italdesign, pri Maseratiju pa so poskrbeli za Popolnoma nov motor - 4,2-litrski osemvaljnik s kar 390 konjskimi močmi. S pomočjo samodejnega menjalnika, ki ima štiri različne programe in podobno kot dirkalnik F1 stikala za upravljanje na volanu, avtomobil doseže najvišjo hitrost 280 kilometrov na uro. Platnena streha se odpira in zapira s pomočjo elektrificiranega mehanizma, v notranjosti prevladujejo najfinejši materiali, kot so usnje in brušen aluminij.
BMW serije 7 in prihodnost
Bavarski BMW je dal z novo serijo 7 precejšnjo lekcijo konkurenci. Zastavonoša se namreč ponaša z nekaterimi revolucionarnimi novostmi, med drugim so ji odvzeli klasično prestavno ročico in jo nadomestili z gumbi na volanskem obroču in ob njem, prav tako nima več kontaktnega ključa. Poleg tega je nova serija 7 razpoznavna tudi zaradi nekaterih stilističnih popravkov, ki nakazujejo, da bodo v prihodnosti BMW-jevi avtomobili bolj kot do sedaj dojemljivi za modne smernice. V novincu bo prihodnjo jesen na voljo tudi dvanajstvaljnik s 408 konjskimi močmi, prav tako pa je mogoče pričakovati podaljšano karoserijsko izvedbo.
Audi A4 bo tudi zgoraj brez
"Slečeni" audi A4 bo vznemiril predvsem vse tiste ljubitelje znamke s štirimi krogi, ki so bili prepričani, da po ostarelem modelu 80 kabriolet, takšnih avtomobilov ne bo več. Novinec, ki je nastal na osnovi že uspešne limuzine, ima športno ukrojeno karoserijo in bogato opremljeno notranjost ter všito skrb za varnost. Novinec je karoserijsko precej trši od svojega predhodnika, pri prevračanju pa izza zadnjih sedežev izskočita dva varnostna loka, ki preprečita hujše poškodbe. Pod motornim pokrovom bosta dva močna šestvaljnika z 2,4 in 3,0 litra prostornine ter 170 in 220 konjskimi močmi.
Tovota izpopolnjuje paleto enoprostorskih avtomobilov
Evropa postaja obljubljeni trg
Če so avtomobili dovolj dobri za evropske kupce, potem bodo dovolj dobri tudi za ostali svet. Do tega spoznanja so prišli pri japonski Toyoti, kjer se lahko pohvalijo z uspešno prodajo na številnih evropskih trgih. K temu je nedvomno pripomogla nova generacija modelov, med katerimi je slovenski trg na pragu letošnje jesni pozdravil enoprostorski avensis verso.
Avensis verso je po enoprostorski različici malega varisa in velikem enoprostorcu previi, že tretji Tovotin predstavnik v vse bolj zaželeni avtomobilski kategoriji. Po velikosti in zasnovi gre za naslednika zdaj že upokojenega in nekoliko ponesrečenega modela pic-nic. Oblikovalci so tokrat dobro zadeli evropski okus, še bolj pa so se potrudili v notranjosti, kjer novinec premore najdaljšo vzdolžni-co v svojem razredu, posledično pa tudi veliko prostora za potnike in njihovo prtljago. Čeprav je avensis verso nekoliko nižji od srednje velikih in dolžinsko primerljivih enoprostorcev, je v njegovi notranjosti sedem sedežev, ki jih je mogoče pomikati vzdolžno (prva in druga vrsta) ali preganiti ali popolnoma odstraniti iz avtomobila. Pri tem je zanimivo, kako so pri Tovoti pospravili rezervno
pomisli
VARNOST
di eža
se
počutim varno
kolo, ki ni nameščeno v ali pod dno prtljažnika, ampak pod voznikov sedež. S tem so pridobili dodaten prostor za prtljago v prtljažnem dnu. Poleg prostornosti
se avensis verso lahko postavlja tudi z bogato založenosljo z opremo; za varnost je poskrbljeno s protiblokirnim zavornim sistemom in štirimi varnostnimi vrečami, med serijsko opremo namenjeno udobju pa med drugim sodita tudi samodejna klimatska naprava in kakovosten radijski sis-
letata til3 TeL* 04/2013510 2013511
ŠTERN KRANJ d.o.o.
VteterS
TeL 04/515 02 80
Gorenjski prijatelj	
	
EE™" EEE	
"diosora	
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škotja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si	
89.8	
91.1	
96.3	
Rabljena vozila
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT
Renault Espace 2,2 DT (vsa oprema) 2000 MET.SIVA 5.260.000,00
Volvo V70 2,5 (vsa oprema) 1999 SREBRNA 4.960.000,00
Renault Thalia 1.4 (sv,cz,es,g) 2001 SREBRNA 1.750.000,00
Opel Vectra 1,6 16V (k,abs,r,sv,es,cz) 1998 MET.RDEČA 1.940.000,00
Renault Megane Coupe 1.6 (sv,cz,str.okno) 1996 RDEČA 1.490.000,00
Citroen Jumper 2,5 TD 1994 BELA 1.290.000,00
Renault Kangoo 1,9 D 1997 BELA 1.660.000,00
Volvo 460 GLT (sv,cz,r) 1990 SIVA 4.590.000,00
Audi A41,9 kar. (vsa oprema) 2000 ZELENA 380.000,00
Renault Laguna 1,6 16V (vsa oprema) 2000 SREBRNA 2.990.000,00
Audi A41,9 kar.(sv,cz,es) 1997 ZELENA 2.930.000,00
RENAULT
www.alpetour-r(imont.si
NUDIMO:
♦ PRENOS LASTNIŠTVA
♦ VOZILA Z GARANCIJO
♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA
♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH
♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA
♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV
Vse za vaš avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 200
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
RAZBURLJIVO!
Almera
trii ei m »plo4ha
CAIUNCIJA aH 10O.0OO km I* VSAHIUANOVA
viwha . rnufciA
ki ob nakupu vozila do 400.000 sit
Super Almera
imatska naprav«, 2x varnostna lazina. Pri Almeri Comtort prihranite
VREDNOST DOBITKA: 250.000 SIT
«mma v if+i SUP W AhTMMTNi Vgrajen i.kI.o, ročna klimatska naprava tn orni sistem.
T DOBITKA: 325.000 SIT
Supvr Akn«r>a
Sed«2t V modrtm usnju, ročna klimatska naprava, vgrajen radio s CD - predvajalnikom, ABS zavorni sistem.
VRCOMOTST DOBITKA: 400.000 SIT
jou« fou. jou * tfu Supar Aknarsi
50% plačate takoj, 50% po enem letu broz obresti, ročna klimatska naprava.
VREDNOST DOBITKA: 250.000 SIT
NISS FINANCE: Nissan Adria nudi vsem kupcem možnosti ugodnega financiranja.
Posamezni paketi ugodnosti veljajo samo za določene pakete opreme. Dobite lahko le enega od paketov pri posamezni izvedbi vozila.
NISSAN ADRIA do.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 4710 800, http^www.nissan.si Pooblaščati! trgovci: LJUBLJANA: Avtoniss (01) 5818 650, Avto Tnink (01) 56 80 910; DOMŽALE: Avtoservls Pižem (01)56 27 100, Nissan servis Krulc (01) 72 31 200; MARIBOR: Avtohisa Ferk (02) 33 381 00; MURSKA SOBOTA: Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center (02) 87 85 888: CELJE: Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Moćnik (04) 20 42 277; ŠKOFJA LOKA Piek 4o.o. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK; AvtoeervtB Fabjan (05) 30 57 840: SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; 0T0CEC: Avtomehanika vidrin (07) 30 99 310.
NISSAN
Načrtujemo in !rt)olj4ujecno Že več kol 80 let.
tem. Avensisa v enoprostorski podobi poganjata 2,()litrski bencinski motor s 150 konjskimi močmi ali sodobni 2,0-litrski turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu in 116 konjskimi močmi. Poleg petstopenjskega ročnega je pri bencinskem motorju na voljo tudi štiristopenjski avtomatski. Avensis verso bo pomenil osvežitev med srednje velikimi enoprostorci. Tudi cene so oblikovane tako, da bi Toyotin novinec lahko mešal štrene, začenjajo se pri slabih 5,1 milijona, medtem ko je daržja turbodizelska različica naprodaj za nekaj več kot 5,5 milijona tolarjev. • M.G.
no\ i CIIVICZ
i-SRS sistem prednjih zračnih blazin z "intiligentnim" delovanjem, stranske zračne blazine, ojačana karoserija ter ABS zavore s sistemom EBD + BAS zbujajo zaupanje v kritičnih trenutkih.
/C   nUTOCOMMCRCC, d.d.'
RC-MOMl, d.o.o
www.ac-mobil.sl
(H)
HONDA
AC-MOBIL PSC Ljubljana 01/ 5883 254, PSC Maribor 02/ 4600 123, PSC Nova Gorica 05/ 3351 500
ANDROMEDA Koper 05/ 6250 800 • AVTOMARKET Ljubljana 01/ 5613 525, Trzin 01/5623 450
CAR-LINE AMBROŽ Radomlje 01/ 7227 534 • CEPIN JANKO Vojnik 03/ 7800 040
FORI Slovenj Gradec 02/ 8812 500, Velenje 03/ 8984 724
HONDA SERVIS ŽIBERT Kranj 04/ 2343 100 • MIKOLIĆ Trbovlje 03/ 5627 829
"Sigi
KREDIT -KREDIT NA POLOŽNICE MOŽNA MENJAVA STARO ZA
Obrtniška 8, Domžale
•■ PRODAJA: t8t. 01 72 16 221
CRRISMR 1,6 CON
KLIMA, ELEKTRIČNI PAKET, ABS, POTOVALNI RAČUNALNIK...
Kot bi vedno vozili po ravnem.
V novi Mazdi Tribute boste imeli občutek, da svet le ni tako hribovit, kot se zdi na prvi pogled, saj s svojimi izrednimi voznimi lastnostmi zlahka premaguje vse terene. Vse dodatne informacije o novi Mazdi Tribute, predvsem pa o njeni izredno ugodni ceni, lahko dobite na Mazdinih dnevih odprtih vrat, ki bodo med 20. in 22. septembrom pri vašem trgovcu z vozili Mazda.
Dnevi odprtih vrat 20. do 22. SEPTEMBER
Ljubljana: A C0SM0S, 01/519 50 90; GAMA CENTER, 01/523 11 26; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/450 35 50; Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/536 17 70; Celje: SELMAR, 03/424 40 17; Zagorje: AVTOHISA KRŽIŠNIK, 03/566 47 29; Velenje: AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, 03/891 90 77; Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Koper. AVT0PLUS, 05/613 70 37; Nova Gorica: AUTORENT, 05/302 84 60; Novo mesto: MAKOMA, 07/393 42 12
www. mazda.mms.si
mazoa
MALI OGLASI
«201-42-47 »201-42-48 »201-42-49
APARATI STROJI
Prodam SILOKOMBAJN Mengele 300 ali Petinger GT, PUHALNIK za žito, tribrazdni OBRAČALNI PLUG znamke Landsberg, hidraulični PAJEK ZA SENO Deutzfahr, 5 m. g 513-32-08, 041/275-170_hoso
Prodam starejši PRALNI STROJ Gorenje za simbolično ceno. g 51-41-183 14385
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK 4+2, star dve leti, zelo ugodno, g 256-17-19, 031/661-316 14414
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
T" *ff JTANlIVd
23 40 440 in 23 40 441
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Za polovično ceno prodam dve OLJNI PEČI Haas 5 KW in Sohn 7 KVV. g 031/557-915_U434
MIZARSKO DELOVNO MIZO, prodam. g 5185-185_14491
Ugodno prodam POMIVALNI STROJ Gorenje, star dve leti. g 5744-348 14500
PEČ za CK central 17 Termik, trda goriva, nerabljena, prodam. g 5862-566 14505
Prodam VRTAVKASTO BRANO 3 m in pocinkano CISTERNO za gnojevko 4000 I. g 041/692-637 14507
GARAŽE
Oddam GARAŽO v Stražišču . g 041/562-229 ' 14398
GLASBILA
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO ogla-sitve B, Es, As, znamke Melodija, primerna za učenje. Cena po dogovoru. g 041/272-772,031/546-876 14309
GR. MATERIAL
Ugodno prodam 12 palet MODULARCA in 19 ARMATURNIH MREŽ. g 031/751-474
Prodam NOVA VHODNA VRATA 40 % ceneje. g 2310-020 14392
Prdtiam suhe HRSTOVE PLOHE in ODDAM STREŠNIK Kikinda. g 252-13-60 14445
frekvenca m GORENCA
renc
rv.raoiogcrenc.si *
<M?».8$»»,a mm
Ugodno prodam PLOHE buke in javorja, cena po dogovoru, g 040/339-508 14492
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA. UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE TUDI ZA FIRME, INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, g 23-12-520_i362i_
Prodam KNJIGE za OŠ in SŠ. Tt 031/778-102 14107
Iščem INŠTRUKTORJA za latinščino. TT 041/439-421 14429
IZGUBLJENO
Še vedno iščemo izgubljenega NEMŠKEGA LOVSKEGA TERIERJA, ki sliši na ime As. Izgubil se je pred enim mesecem v okolici Letenc (Golnik), Je črn, z rjavimi ožigi, v levem ušesu ima vtetovirano številko. Če kdorkoli kaj ve o njem naj prosim javi na g 041 /753-463 - NAGRADA! 14214
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, g 041/680-925, 04/5306-
555 12954
V Bitniah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, g 041/640-949_i384i_
Kupim SLIVE - ČEŠPLJE za žganje, g 041/827-132_mom
Obveščamo vse lastnike gozdov, da smo pričeli z odkupom hlodovine, bukve in hrasta. Poleg tega stalno odkupujemo tudi smrekovo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo na panju ali ob kamionski cesti. Megales, d.o.o. Strahinj 120, Naklo, g 041/632-544, 257-64-40_14088
Odkupujem LES na panju. Plačilo takoj. g 041/584-233 14113
Kupim dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO HUSOUARNA. g 51-41-183_U326_
Suhe HRASTOVE PLOHE kupim. g 041 /608-656 14395
Kupim OKNI 2 kosa dimenzija 100x140. g 2531-259_14408
GARAŽO v Škofji Loki, kupim. g 5181-
086 14428
Kupim manjšo KLAVIRSKO HARMONIKO za učenje, g 580-20-40, 031/802-550
Kupim silažno KORUZO, g 031/828-955
14454
Kupim JEČMEN v zrnu in drobni KROMPIR, g 531-86-41 14501
LOKALI
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
nId o m p I a n družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem ajpjpjpjpjpjj; in energetiko, d.d.
' kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
Oddam POSLOVNI PROSTOR v Frankovem naselju, 21.60 m2. Inf. na .g 041/951-075 14077
V okolici Kranja ODDAM v najem .SKLADIŠČE (100m2). g 031/888-749
Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina - na odlični lokaciji v novem objektu 410 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 52 m2 v pritličju poslovnega objekta (tudi za gostinski lokal), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
SREDNJA ŠOLA JESENICE Ulica bratov Rupar 2 4270 JESENICE
Tel.: 04 581 31 00, fax: 04 581 31 13
E-mail: srsolajes s-ssj.kr.edus.si
Spletna stran: http://wvvw.s-ss.kr.edus.si/
Srednja šola Jesenice
objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA/ICE PRAKTIČNEGA POUKA
v programu bolničar negovalec in tehnik zdravstvene nege
Pogoji za zaposlitev:
- visoka ali višja šola za zdravstvo
- 3 leta delovnih izkušenj
Izbrani kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas.
Izbrani kandidat/ka, ki nima opravljene pedagoško-andrago-skega izpita, si mora le-tega pridobiti v roku enega leta.
Kandidati/ke morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati tudi splošne in posebne pogoje, določene z zakonom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejov roku 8 ani od dneva objave na naslov: Srednja šola Jesenice, Ulica Dratov Rupar 2, 4270 Jesenice s pripisom "RAZPIS".
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Kandidati/ke bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku.
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, trgovski lokal 35 m2 v pritličju na glavni ulici, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO Z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, g 041/737-146 ali 031/773-974_14456
RADOVLJICA oddamo POSLOVNI PROSTOR cca 40 m2, center odlična lega. TRG BLED, 5745-444 14473
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 usie
OSTALO
LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044
Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir, jabolka, g 533-15-49, 031/560-048 14072
ŽELITE POPESTRITI VSAKDANJIK -PRIDRUŽITE SE MEŠANEMU PEVSKEMU ZBORU "ISKRA" Kranj, g 041/875-809
Prodam GOBELIN, izdelujem jih po naročilu, g 5314-905, po 14. uri 14430
PREMOG v vrečah 1 tono, prodam, g 041/718-856 14499
PRIDELKI
Prodam DOMAČO ČEBULO, g 01 /8342-059, zvečer 14017
JABOLKA elstar in gala, že lahko dobite pri Markuti, v Čadovljah 3, pri Golniku, g 256-
00-48 14073
JABOLKA za ozimnico in za predelavo, prodam, g 031/504-658, Šolar, Sp. Dobrava 1 a, Kropa 14301
ASPERAGUSE poceni prodam. Sebenje 64, Križe, g 5958-347_14389
KROMPIR za krmo prodam. Matijovc -Jeglič, Podbrezje 192, g 533-11-44 14397
CVIČEK in MOŠT portugalko, malo škro-pljeno, zelo dobro, prodamo, g 050/637-
277_14405
Prodam SILAZNE BALE, g 041/550-140
HRUŠKE TEPKE moštarice in druge poceni oddam, g 01/5199-811, 031/718-
646_14452
Prodam SILAŽNO KORUZO, g 01/832-
36-53 14483
PODARIM
PODARIM dva lepa MUCKA (sivo tigrast, črnobel). g 5955-061_14391
Podarim 3 MUCKE, stare 3-4 mesece, g 255-13-93 14400
Dobrim ljudem oddamo PSIČKE MEŠANČKE, stare 5 tednov, g 234-10-30
Podarim VEČ MUCKOV starih 7 tednov, g 5333-298 14425
Podarimo dva MUCKA tigrasto bela, stara dva meseca, g 5955-061_14432
Podarim 1 MUCKA starega 3 mesece, g 250-14-10 14497
Oddam PSIČKO, staro leto in pol (samo-jed). g 5336-637 14498
POSESTI
GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ. 031/621-651
Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
POD KRVAVCEM: prodamo zazidljivo parcelo 449 m2 na zelo lepi lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: ugodno prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, zastekljen balkon. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460,031/370-460
BEGUNJE: ugodno prodamo novejše dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, 74 m2 s pripadajočim parkiriščem. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o,, tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
HRAŠE: prodamo popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje, 66 rr>2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
BEGUNJE - SLATNA, prodamo enos-tanovanjsko hišo, na zemljišču 230 m2, cena 16,6 mio. SIT, v račun vzamemo stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
LUŽE pri ŠENČURJU, prodamo 1/2 hiše s približno 500 m2 zemljišča (pritličje). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
GOLNIK - SVARJE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo 828 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
MALH OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42-
48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: infoOg-glas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure.
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. ZG. DESNICA lepo, sončno zazidljivo parcelo 731 m2, 10.000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_tmai
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večstanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_
TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 2000m2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino ITD + NEPREMIČ-NINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
BLED-ZG.GORJE: Zazidljiva parcela 420m2,ravna sončna,priključki na parceli ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ- PRIMSKOVO: Pri uvozu na avtocesto prodamo ali damo v najem kmetijsko zemljišče - njivo 987m2, 372m2 in 100m2 primerno tudi za postavitev reklamnih panojev. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_
Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_
CERKLJE: prodamo novejšo hišo, 12x9 m, parcela 400m2, 33,6 mio( 300.000 DEM). FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
LESCE - HRAŠE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo, 681 m2, gradbena dokumentacija že pridobljena (lokacijsko dovoljenje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,
LESCE, prodamo starejšo hišo, zemljišče 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivo za poslovne prostore. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 600 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,
VISOKO pri Kranju: Starejša kmečka hiša -obnovljena, vsi priključki, 100m2 stan. površine,+ gosp. poslopje, parcela ravna 725m2, možna menjava za 2SS+ kabinet. ITD + NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661_
ŠKOFJA LOKA RETEČE UREJENA ETAŽA HIŠE, 150 M2 STAN. POVRŠINE, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)_
Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: Kranj-Škofja Loka - na odlični lokaciji ob glavni cesti prodamo poslovni objekt trgovina in nejzgotovljena gostilna) skupaj 180 m2, zg'oraj v mansardi je del stanovanje, del še neizgotovljeno, cena -46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena «40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena • 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, primerno tudi za delavnico, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena = 35,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRĆE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 nr>2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124
HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠEU prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČ-NINE, 2369333, 041 /333 222 12749
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001 13269
V središču Radovljice prodam staro HIŠO in gospodarsko poslopje, g 040/251-155
KRANJ okolica ODDAMO samostojni del hiše, 20 m2, CK, talno gretje, tel., klima, posebni vhod, souporaba vrta, nadstrešek za avto....PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 14313
NAKLO - okolica, hiša 30 let, parcela 900 m2, mirna, sončna lokacija, prazna. Cena cca 30 mio SIT, prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 14422
STRAŽIŠČE, hiša s parcelo 900 m2, sončna lokacija. Cena 29 mio SIT, prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE _14423
Kupim zazidljivo parcelo od Kranja do Šk. Loke brez posrednika, g 031/583-740
VISOKO PRI KRANJU prodamo stanovanjsko hišo, zgrajeno do 3 gr faze, velikost parcele 467 m2. PIA ŠKOFJA LOKA, 50-60-
300 14437
SELCA prodamo stanovanjsko hišo v dvojčku, v celoti izdelano 160 m2 stanovanjske površine, velikost parcele 425 m2. PIA ŠKOFJA LOKA, 50-60-300_M438
BUKOVICA prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 800 m2, lepa lokacija, cena ugodna. PIA Škofja Loka, 50-60-300 14439
PRISTAVA pri Tržiču prodamo izredno lepo vrstno hišo. Hiša je končna v vrsti, zelo lepo izdelana v skupni izmeri 300 m2, odlična sončna lokacija z lepim razgledom. Cena po dogovoru.NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444 14454
BLED, center prodamo večjo novejšo hišo na lepi mirni sončni lokaciji in posebej objekt z dvema garažama in 2 ss vse skupaj na 850 m2 vrta. Hiša je urejena za turizem, ugodni plačilni pogodji, možno delno plačilo z 1 ali 2 stanovanjema na Bledu. TRG BLED, g 5745-444 14465
V Begunjah prodamo renovirano hišo in 120 m2 zemljišča zelo ugodna cena. Hlebce pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s posovnim prostorom, 38 mio SIT, v Palovčah prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 150 m2 zemljišča 21 mio SIT. NEPREMIČNINE TRG BLED, 574 5 4 44_14466
BLED center prodamo gradbeno parcelo v izmeri 720 m2, elek. voda, kanalizacija na parceli, gradbeno parcelo 100 m od jezera namenjeno za turizem. Lesce center komunalno opremljena parcela *v izmeri 700 m2, namenjena za poslovno dejavnost. TRG BLED, 5745-4 44 14467
BLED RIBNO prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji in 1600 m2 ograjenega zemljišča. Odlična mirna lokacija, cena ugodna. Bled zasip prodamo štiristanovan-jsko hišo v izmeri 500 m2 in 1000 m2 zemljišča. NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444 14468
JESENICE prodamo enodružinsko hišo 80 m2, garaža in 730 m2 zemljišča. Lokacija 300 m od šole in gimnazije, izredna sončna lega, takoj vseljivo, ugodna cena 12,3 mio SIT. Možen odkup gradbene parcele v izmeri 1150 m2. NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444 14469
MOSTE ŽIROVNICA prodamo urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljiva, cena UGODNA 25.5 mio SIT LIPCE dvo-družinska hiša eno stanovanje urejeno. Cena ugodna. NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444 m47o
LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izmeri 700 m2, namenjeno za poslovno dejavnost
delavnica.....     na Jesenicah na sončni legi
ugodno prodamo 1150 m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem. NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444
ob 9. in 18. uri
AVTO ŠOLA ut^^mm
sms 202 12 22
HIŠE ODDAMO KRANJSKA GORA oddamo celo hišo ali tri apartmaje (2ss), v celoti opremljeno. Možen najem za daljši čas. NEPREMIČNINE TRG BLED, 5745-444
RAZNO PRODAM
Prodam komplet VOLAN za TV 30 KM in stare deske, g 51-41-297 14402
Prodam suha BUKOVA DRVA razžagana. g 204-23-60 14435
Prodam suha BUKOVA in HRASTOVA DRVA. g 5182-366 14494
STAN. OPREMA
Poceni prodam dve LEŽIŠČI (80x190) za otroško sobo. g 23315-19, popoldan 14390
Prodam OTROŠKO POSTELJICO in 3 delno SOBNO OMARO, g 041 /948-056
Poceni prodam malo rabljen USNJEN KAVČ in FOTELJ, g 5725-351 14496
ŠPORT
ORBITREC ugodno prodam, g 041/771-510
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2
T. L Armstrong
cnuAyr°
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul, 13, Kranj
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.o,o., Podbrezje 177, Naklo 250
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul.J. Šmida 15, g 580-60-26 12211
SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, g 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12532
VASA PESEM
Oddaja jc vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 LJubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA 24. 9. 2001
Popevke:
1. Lepo mi je - Tip Top
2. Goodbve my love goodbve Simona Woiss
3. V tem jutru - Nova pot
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Adriana -Jože Kobler
2. Solze so tekle -ans. Tineta Stareta
Naj - viže
1. Kaj je novega - ans. Braneta Klavžarja
2. V naročje sreče - ans. Sicer
3. Vino teče - ans. Modri val
VAŠA PESEM     GLASUJEM ZA
Popevko:
Nuroclno/abavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
PoŠta:
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Stari lepotci na Katarini
Turistično društvo Katarina je s klubom klasičnih in športnih vozil Codelli pripravilo prvo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil.
Katarina, 18. septembra - Turistično društvo Katarina Topol pri Medvodah, ki deluje že trideset let in ima okrog devetdeset članov, je poznano po prizadevanjih za ohranitev naravnih lepot in hkrati predstavljanju Polhograjskih dolomitov.
rodila misel, kaj če bi naredili srečanje na Katarini. Pred tremi leti so nekaj podobnega že poskusili, vendar se takrat ni prijelo. Zdaj pa
Katarini, ko so se zjutraj zbrali ob Motelu Medno in potem pot nadaljevali skozi Presko, Vaše, Goričane, Rakovnik, Soro Tr-JožeJarc        novec in jopo\^
je bil s prvim srečanjem zadovoljen tudi predsednik celotne prireditve Jože Jarc.
"Vesel sem, da se je zbralo toliko lastnikov starodobnih vozil. Ob iskanju zanimivosti za povabilo na Katarino in Polhograjce v občini Medvode pa se prepričan, da bo v prihodnje to srečanje nedvomno privabilo številne ljubitelje in izletnike. Sicer pa bo že v začetku oktobra na Katarini Kmečka tržnica, sredi meseca pa potem tudi Kostanjeva nedelja."
Cilj ljubiteljev starodobnih vozil
je bila Gostilna Dobnikar, kjer so se udeleženci pomerili ob bogatem srečelovu TD Katarina med drugim pomerili tudi v tehtanju pršuta. Vsi pa so dobili priznanja in potrditev na prvo srečanje, na katerem sta za dobro voljo skrbela doma harmonikarja s Katarine Rok Dobnikar in Štefan Lotrič.
• A. Zalar
Jubilej Alpskega kvinteta
Koncerta ob 35-letnici Alpskega kvinteta bosta 27. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu in 9. novembra v Kulturnem domu v Mengšu.
Kranj, 18. septembra - Alpski kvintet, ki je začel svojo profesionalno pot v Franciji, letos praznuje petintrideset let. Po Franciji jih je pot z uspešnimi nastopi vodila v Švico, Avstrijo, Nemčijo in drugod po Evropi. Veliko pa so nastopali tudi doma.
V nedeljo se je na prvem srečanju zbralo na Katarini več kot 120 lastnikov starodobnih vozil.
Sicer pa je Katarina priljubljena izletniška točka in območje z gostoljubnimi Polhograjci.
Da bi popestrili dogajanje in vzbudili še večje zanimanje in obisk, so se v Turističnem društvu ob skrbi za urejenost odločili, da bodo k dosedanjim prireditvam Kmečka tržnica, Kostanjeva ne-
Marjetka str. 89 bo 22. septembra
Mengeš, 18. septembra - Za
minuli petek napovedana predstava komedije leta Marjetka str. 89 je v Kulturnem domu v Mengšu zaradi dneva žalovanja odpadla. Predstava bo v soboto, 22. septembra, ob 20. uri. Za premierno predstavo v kulturnem domu v Mengšu na začetku sezone veljajo tudi vstopnice, ki so jih dobili srečneži, ki so nas poklicali v Gorenjski glas in so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, ki smo ga zastavili na podlagi sodelovanja Hit Fit, d.o.o., Franc Jerič Mengeš in Gorenjskega glasa. Marjetka str. 89 torej v soboto, 22. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu.
• A. Ž.
delja in še nekatere dodali še eno. Tajnica društva Jožica Kralj nam je med nedeljsko prireditvijo, ko so se srečali pri-Jožica Kralj jateljj spodobnih vozil na Katarini pri gostilni Dobnikar, zaupala, da je njen mož Bogo Kralj, kije tudi član TD Katarina, velik ljubitelj starodobnih vozil in eden od 440 članov kluba Codelli Škofljica.
"In ko smo s prijatelji modrovali o različnih aktivnostih, seje po-
smo se odločili, da poskusimo še enkrat. In kot vidite, se nas je danes zbralo več kot 120. Škoda, da je vreme po-nagajalo, prepričan pa sem, da bomo s temi srečanji poslej vsako leto nadaljevali," je ocenil srečanje starodobnih in častitljivih lepotcev na štirih in dveh kolesih v nedeljo organizator srečanja Bogo Kralj.
Kljub slabemu vremenu, ki je ljubitelje in lastnike pričakalo na
Bogo Kralj
Alpski kvintet v današnji zasedbi, ki bo prihodnji mesec na Bledu praznoval 35-letnico.
Z gorenjskim temperamentom, z resnim pristopom do te zvrsti glasbe in z znanjem so dosegli visoko kvalitetno raven. Tako jim je tudi uspelo razviti tako imenovani alpski stil glasbe, ki je postal priljubljen pri glasbenih kolegih in poslušalcih.
Alpski kvintet je v 35 letih izdal že 35 plošč in kaset. Od nekdanje zasedbe so v Alpskem kvintetu danes še vodja, kitarist, komponist in pisec besedil Jože Antonič, basist, pevec in komponist Janez Per ter harmonikar in komponist Edi Semeja. Novi člani pa so tro-bentar in komponist Matej Bov-
han in klarinetist ter komponist Franc Maček, pevka in flavtistka Irena Vidic in pevec ter baskitarist Mihael Možina. Ob 35-letnici pa je Alpski kvintet izdal tudi novo zgoščenko in kaseto z naslovom z glasbo v srcu, na kateri je štirinajst novih skladb.
Vstopnice za jubilejni koncert na Bledu, ki bo 27. oktobra, bodo od 10. oktobra naprodaj tudi v Gorenjskem glasu (mali oglasi). Alpski kvintet bomo ob jubileju podrobneje predstavili in zastavili tudi nagradna vprašanja.
• A. Žalar
Razstava gob
Ermanovec, 18. septembra - Po srečanju citrarjev in Gorenjcev meseca prejšnjo nedeljo na Ermanovcu v Planinskem društvu Sovo-denj pripravljajo še eno tradicionalno prireditev. V nedeljo, 23. septembra, bo pri koči na Ermanovcu namreč tudi tradicionalna razstava gob. Tudi letošnjo bodo pripravili skupaj z Gobarskim društvom Škofja Loka. Razstavo bodo pri koči na Ermanovcu odprli v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Poskrbeli bodo za razlago, obiskovalci pa lahko prinesejo tudi gobe, ki jih sami ne poznajo. Popoldne bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Kiki band. • A. Ž.
zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Sektor za fo«s}a^
telefon: 01 47 46 100, tac 01 23 21 265-—
Kolodvorska 15,1518 Ljubljana
OBVESTILO
Če ste bili zaposleni v Avstriji in vas zanimajo predpisi iz avstrijskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vas vabimo na informativni dan, ki bo
v petek, dne 21. 9. 2001, od 9. ure do 13. ure
v poslovnih prostorih zavoda z pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, sejna soba št. 410 v IV. nadstropju.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki avstrijskega delavskega in nameščenskega zavarovanja.
HOTELI OTOCEC
]MaaaamsaB&X8aBtt3KnaBBBGKBBaaBXBtwmWM*aux
_>E» KRKKZDRAVILlSČK_
ACJRiA
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato potfe 3k, tel. 04/202 40 13
|grouP4|
^HSECURITASeeeV
Naslov:
Group 4 Securltas, d.o.o., Stegne 21, 1000 LJubljana Uprava:
Group 4 Securltas, d.o.o., Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo Telefon: +388 (0)4 277 00 10, faks: +386 (0)4 277 00 15
Za nedoločen čas takoj zaposlimo
VODJO PISARNE
VI. ali V. stopnja izobrazbe upravne ali podobne smeri 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov.
Ponudbe sprejemamo do 27. septembra.
O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po prejemu ponudb.
S
alon italijanske in španske keramike ter kopalniške opreme
LAMINAT. TOPLI PODI. ITISONI
NOVO
TRGOVINA HIHv m/VU
FORTUNADOM p
STOJA VM
prenovo
Z II.ISIIII
materiali
50 71 000
( »ne« fl|,l   v,IS
Škofi« I..L 51 51 300
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
Katera gora je na fotografiji?
V treh torkovih številkah Gorenjskega glasa bomo objavili fotografije in delni opis gorenjskih gora, vaša naloga pa je, da uganete, za kateri vrh gre in nam čim prej pošljete kupon z odgovorom. Pokrovitelj kviza PROMON-TANA z dobro založenimi trgovinami z alpinistično, planinsko in pohodniško opremo v Kranju, na Bledu, v Domžalah in v Ljubljani je za reševalce nagradnega kviza pripravil lepe nagrade. Dvakrat bomo na vmesnih žrebanjih ob ponedeljkih izžrebali po 1 nakup v Promontani v vrednosti 10.000
SIT in po 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Na zaključnem žrebanju v petek, 12. oktobra 2001, pa bomo izmed vseh prispelih kuponov izžrebali naslednje nagrade: 1. nakup v Promontani v vrednosti 20.000 SIT, 2. izlet Gorenjskega glasa za eno osebo in 18 naglavnih trakov Gorenjskega glasa.
Danes objavljamo prvo fotografijo, ki predstavlja našo najbolj poznano in obiskano goro in z odgovorom verjetno ne boste imeli posebnih težav.
Izrezane kupone z odgovorom pričakujemo na dopisnici (velja tudi nalepljen na karton velikosti dopisnice, če ga boste oddali osebno) na naslovu Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, 4001 Kranj in v trgovinah Promontane.
Nagradni kviz GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
; Kupon št.1
Gora na fotografiji je
i i
j Ime in priimek ......
U3iim-V NAZAvl    ! Naslov............................................................... jD
JoreM8. septembra 2001____MALI OGLASI / infO@g-glaS.SJ_GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
it KOZAR
Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in Evropsko kvaliteto po ugodni ceni.
Likozar Marjan, s.p. Benedikova 7 4000 Kranj tel. in fax: 2311-047
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni V 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12792
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava, tf 587-40-59 in 041/704-851
ROLETE, ŽALUZIJE, ZUNAJA SCREEN SENČILA za strešna okna izdelamo in montiramo. Dodatna ponudba -vgradnja elektro motorjev. IT 017365-12-47, 041/334-247, RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice 13188
ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava Podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in Pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, TJ 513-40-83, 041/806-751 13292
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. TT 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 13539
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. rt 01/839-4614, 041/680-751, Adrovič in Comp., Jelovška 10, Kamnik 13674
SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo lnox Pločevine - odpravi kondenz in črne madeže. Barvne fasade, napušči. rt 041/815-670, Ahej Anita,s.p., Šentiljska 15, Maribor 13933
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO! » 041/737-245, 041/358-055, Brce Tadej s.p., J. Platiše 11, Kranj 14002
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, SVETOVANJE. rt 2312-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 14092
Prenovite si kopalnico še pred zimo. Uredimo vam tudi dvorišče in postavimo kamin, 10% jesenski popust. Git, d.o.o., Lpm 5, Tržič, TT 041/648-920, 592-37-50 14399
ROLETE, ŽALUZIJE, TENDE, GARAŽNA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO, SERVIS. rt 041/629-521, Igor Starič.s.p., Sneberska 20 E, Ljubljana i44oe
Popravilo vseh vrst TV VIDEO aparatov TV GORENJE tudi na domu. TX 2331-199, Sinko s.p., C. na Klanec 53, Kranj 14447
Notranje strojne omete in fasade izdelujemo kvalitetno in po zmernih cenah, rt 041/406-527, Simet d.o.o., Podskrajnik 42, Cerknica U458
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade, z materialom ali brez. TT 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 14508
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I. 1SS, 41,5 M2, nizek blok, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. DOM NEPREMIČ-NINS, 2369-333, 041/333-222 10118
KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8.8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preure-jenov3ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
RADOVLJICA okolica oddamo opremljeno 1 ss, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČ-NINE, 201 27 19, 041/782-035 I30B4
Na Planini, na Gogalovi ulici ODDAM dvosobno opremljeno STANOVANJE 64 m2. Cena po dogovoru. rt 041/523-782
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BFjEZ PROVMtj-fi
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MUKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec septembra letos. Na razpolago imate še ne-N stanovanj velikosti od 57 m2, pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodnal - BREZ PROVIZIJE!
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. "adstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; gar-50nJero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
ttRKUE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5 m2+2,5 m2 kleti, lepo adaptirana, takoj vseljiva, kuhinjska °P'emavceni, za 4.900.000 SIT.
^EOOVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi Priključki, I . nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru.
KRANJ-PLANINA prodamo novejše enosobno stanovanje, ";10 ml, n. nadstropje, nizek blok, CK, toplovod, KATV, takoj vseljivo, cena 10.462.500 SIT.
|^ANJ-VAUAVČEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje, w [M, v celoti obnovljeno, CK, TEL, visoko pritličje, sončka, cena po dogovoru.
7(lu!?"PlAN1NA UG0ĐN0 Prodamo Osobno stanovanje, '350 m2, zastekljen balkon, I. nadstropje, nizek blok, vse-lJ'vo konec oktobra, za 11.250.000 SIT.
KRANJ-PUNiNA I prodamo dvosobno stanovanje z atri-jem. 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in cena po dogovoru.
^ ",3,™UCUA prodamo leP°' dvosobno stanovanje, «70 m m. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost m cena po dogovoru.
KRANJ - J.PlATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s
:'^7W°m^Vl.nadstropju, vsi priključil-Kon, vseljivo po dogovoru, za 16,800,000 SIT.
Em CJ;?VAKP?,dam°tris0bno star,ova"ie' «2 M ♦ 2"
KWNJ-ŽUPANrJfcVA prodamo štirisobno stanovanje 95
^iil Vdaptiran°'Zvsemi Prikliufki' ^dstropje, »seijivo po dogovoru, za 18.595.500 SIT.
KRANJ-PLANINAI prodamo mansardno, trisobno stanovanje z dvemi kabineti, 77,60 m2, CK-na plin, TEL, vseljivo po dogovoru, za 16.875.000 SIT.
HIŠE
V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPAIIČ,. kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT.
KRANJ-STRAŽlJČE na parceli 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 n>2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 28,125.000 SIT.
KRANJ-V1S0K0 prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5.
leti, na 725 m2 zemljišča, CK- je, vseljiva po dogovoru, za 23.520.000 SIT.
ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK -kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT.
BlED-GORJE na obrobju naselja, prodamo 8 let staro dvostanovanjsko hišo, dimenzij 8,5 x 12,5 m, na parceli 1264 m2, vsi priključki, garaža, delavnica, vseljivost in cena po dogovoru,
SP. JEZERSKO - prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT.
KRANJ-OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana, Vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIĆ-CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
POSLOVNI PROSTORI
KRANJ-LABORE prodamo takoj vseljiva, poslovna prostora: v pritličju, 168 m2 in v I. nadstropju 440 m2, živilska in gostinska dejavnost sta izključeni, cena po dogovoru.
KRANJ-CENTCR prodamo poslovni prostor, primeren za ne-živilsko trgovino, cca. 80 m2, pritličje, vhod / ulice, izložba, prevzem možen takoj, za 22.200.000 SIT.
KRANJ - Zlato Polje, prodamo večje 2 ss, CK-etažna, CATV, tel., 1. nadstr.,70 m2. PIA NEPREMIČNINE TJ 201-27-19 13440
KRANJ center prodamo deloma adaptirano meščansko stanovanje, 85 m2, možnost nakupa garaže, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-
632 13770
Prodam 1,5 ss, 45 m2, na izredni lokaciji, Planina III v Kranju. Stanovanje je opremljeno, kot novo. Samo resni kupci 041 /404-
960 13932
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini ...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1 nadstr, v istem kraju. Vse inf. na TJ 596-17-31 13989
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 i4oi3
KRANJ prodamo garsonjeri v izmeri od 33,5 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-632 14312
Prodam 2 ss v Kranju, Planina II, 6.nad., 62 m2, takoj vseljivo, vsi priključki, rt 041/732-048 14396
Kranj-Kebetova, 3 ss, 54 m2, obnovljeno, opremljeno, prodamo, rt 040/225-135
PLANINA: v stolpnici prodamo 2ss, 63m2, 11,7 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
VODOVODNI STOLP: prodamo garsonjero, 22m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ČIRČE: 2SS v hiši, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PIA nepremičnine
podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13
tel.:5060-300 P.E. KRANJ, Zoisovo 1, t6L 201-27-19
www.pia--nepreniitnine.si/
PLANINA 1- prodamo urejeno 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss, cena 12,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, 1nad., 17 mio FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo TRISOBNO in DVOSOBNO stanovanje. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3.2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DVOINPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491    041/ 734 198
PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- KUPIMO GARSONJERO, do 2. nad. .gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/ 734 198_
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA: kupimo 2,5ss, možna menjava z 2+2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželjena Cankarjeva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
DRULOVKA: KUPIMO 1 SS IN 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ODDAMO: PLANINA 1- študentom 4ss, Preddvor 1 ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PRIMSKOVO: ODDAMO poslovne prostore 2 x 22 m in skladišče 120 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
KRANJ - Kidričeva 12, prodamo v II. nadstropju, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, 64 m2, (v stolpnici) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - DRAŽGOŠKA ULICA (H8) oddamo opremljeno 3ss, 85 m2 IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
PLANINA pri Pokopališču, prodamo zelo lepo, 2ss + kabinet, 68 m2, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
PLANINA I., prodamo 2ss, 60 m2, 5. nadstropje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, JESENICE, TR£iČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
KRANJ PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2 v 3.nadstropju, popolnoma obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
Zg.Gorje: 1/2 hiše renovirana ,cca 100m2 stanovanjske površine,spodnji del etaže.vsi priključki,manjši vrt,sončna lokacija ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661
KRANJ-Rakovica: 1/2 hiše, spodnja etaža,80m2stan.površine,vsi priključki, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-Nazorjeva: Prodamo 2SS, IV.nad, 54m2,vsi priključki. Cena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
RADOVUICA-Kolodvorska: 3SS 70m2 + 160m2 poslovnih prostorov, renovirano, 3 parkirna mesta. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
TRŽIČ: V več stanovanjski vili prodamo, garsonjere do 30m2, 1 SS do 45m2 in 2SS-65m2, vsi priključki,upoštevamo želje pri zaključnih delih, parkirno mesto, ugoden kredit ali leasing ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KAMNIK: Dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma obnovljeno, v več stanovanjski hiši, vsi priključki,lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661
ŠK.LOKA-Podlubnik:Dvosobno večje stanovanje, 6 2m2, XI. nad. lepo vzdrževano.vsi priključki.takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
RADOVLJICA: Prodamo novejšo garsonjero, 26m2,lll nad.takoj vseljiva.vsi priklj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
JESENICE: Prodamo več 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjava za manjše stanovanje. Cene zelo ugodne. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, l.nad, 33,70m2,vsi priključki.takoj vseljivo. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661_
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS,IV,60m2 vsi priključki.takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
RADOVLJICA ali okolica: Za znanega kupca kupimo manjšo hišo do 100m2 stan.površine. Plačilo gotovina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661
JESENICE OKOLICA - KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. POS-ING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE NA PLAVŽU ODDAMO GARSONJERO Z VSEMI PRIKLJUČKI. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE REVELOCIJA TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, VSI PRIKLJUČKI, NIZEK BLOK, DELNO RENOVIRANO, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.pos-ing.si)
KRANJ ZOISOVA TRISOBNO STANOVANJE 72 M2, BALKON IN VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSEUIVO, PRODAMO ZA 17,2 MIO SIT. POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)
Prodamo: KRANJ, Drulovka - 1G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena ■ 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena ■ 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, center: več manjših stanovanj popolnoma renoviranih, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena =13,7 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,7 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v 1nad., nova CK na plin, cena -
15.5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,90 m2 v pritličju z atrijem, cena »11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 2 S + 2K
70.6 m2, podstrešno v celoti prenovljeno, z novo opremo prodamo za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7 nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena -16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - 3 SS na Zoisovi in 4 SS na Planini III, Stražišče - 1/2 hiše z delno opremo in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PLANINA II GARSONJERA (30 m2), priključki, balkon, prazna, ugodno prodamo. rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 14418
PLANINA 2 ss (60 m2), obnovljeno, ugodno, cena 12 mio SIT, PLANINA III 1,5 ss (54 m2), cena 12,2 mio SIT. TI 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE u4ie
NAZORJEVA, 2 ss (50 m2), visoko pritličje, obnovljeno Lahko za pisarne, prodamo. TJ 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 14420
FRANKOVO NASELJE, enosobno (41 m2), 2. nad/4, priključki, lepo, cena 10 mio SIT, prodamo, rt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 14421
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik prodamo 2 sobno stanovanje s kabinetom, vsi priključki. PIA Škofja Loka, 50-60-300 i4440
JESENICE 2,5 ss, 65 m2, v novejši stolpnici, sončna leta, prodam. Tf 58-63-883, 040/322-589 14441
Jezikovna šola pri
LJUDSKI UNIVERZI KRANJ
Vaše zadovoljstvo je naš uspeh
iia odrasle
TEČAJI PO JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH - 5 stopenj, 90 ur
■ PRIPRAVE NA IZPITE - 80 ur
• POSLOVNI JEZIK-60 ur
■ TEČAJI ZA USPEŠNE MENEDŽERJE - 20 ali 30 ur
■ PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO - 60 ur
• OBNOVITVENI TEČAJI - 40 ur > KONVERZACIJA - 40 ur
■ TEČAJI ZA TAJNICE - 40 ur
■ POSLOVNA KORESPONDENCA -10 ur
• TEČAJI ZA STAREJŠE ODRASLE - 40 ur
• INTERNI TEČAJI ZA PODJETJA
•«rq otroke in mladostnike
* TEČAJI ZA OTROKE V VRTCIH IN OSNOVNIH ŠOLAH - 30/50/60 ur
* PRIPRAVE NA MATURO
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE
• 90 % vpisanih izpit opravi prvič
• Vsak drugi slušatelj nam ostane zvest vsaj 3 semestre
VPIS: 10. - 28. september 2001 ZAČETEK: 1. oktober 2001
INFORMACIJE: 04 280 28 15, 04 280 48 16 www.lu-kranj.si
V Bistrici pri Tržiču prodamo DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 53 m2. rt 041/692-
768 14446
PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE, PLANINA III, VSELJIVO TAKOJ, rt 031/549-008 14457
KOROŠKA BELA prodamo lepo, takoj vseljivo, dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. TRG BLED, Hrušica 3 ss, Mojstarana 2 ssz garažo, Jesenice, 2,5 ss Titova 1, Cesta revolucije 2 ss, 52 m2. rt 5745-444
JESENICE za gimnazijo prodamo dvosobno stanovanje, dvosobno na cesti Revolucije 58 m2, poslovni prostor ali stanovanje na Tomšičevi cesti v izmeri 65 m2, uporabno dovoljenje za šiviljstvo, na Hrušici prodamo novejše 3 ss, 78 m2. TRG BLED, 5745-444
14463
3 ss 78 m2 v Tržiču Deteljica, takoj vseljivo, prodam, rt 031/361-308 i4603
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj , cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 usu
STANOVANJA ODDAMO delno opremljeno 1 ss, 46 m2/lll., vsi priklj., balkon, letno predplačilo, 560.000 SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222
VARSTVO
Iščem VARUŠKO za varstvo otroka, rt 23-23-260,040/326-760 U412
VOZILA DELI
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO z ogrodjem in cerado, rt 2046-774 U444
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, rt 50-50-500
14490
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4
Kupim VW POLO I. 97-1. 00. TJ 031 /369-349 U21S
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL,d o.o., Šuceva 17, Kranj, rt 20426-00,041/668-288 s
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) TT 5134-148, 041/632-577 6248
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP;//wwv*.svet-re.si Email: infoGsvet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina; 71 m2, trisobno, 1. nadstropje, starejši blok, delno adaptirano, klasično ogrevanje, mirna lokacija. Cena: 11,8 mio SIT (105.000 DEM). PS00624MA-KR
KRANJ - Planina I; 37 m2, enosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mio SIT (93.000 OEM). PS00551MA-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno. 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM) PS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 29 m2. garsonjera, 3. nadstropje, kuhinja povečana na račun balkona, delno opremljeno Cena: 8,8 mio SIT (78.000 DEM) PS00626MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 16 mio SIT (142.000 DEM). PS00630JN-KR
KRANJ - Planina II; 84 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR
KRANJ - Planina III, 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena: 11,6 mio SIT (103.000 DEM). PS00539JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adaptirano, CK-plin, 4. nadstropje, odlična lokacija. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00642JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, 2. nadstropje, CK. Cena: 15,4 mio SIT (137.000 DEM). PS00540JN-KR
GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tristanovanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 8,1 mio SIT (72.000 DEM). PS00573MA-KR
LESCE - Hrase; 80 m2, obnovljeno, trisobno, 2. nadstropje, velik balkon, etažna CK Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM) PS00637MA-KR
KRANJ-Vodovodni stolp; 130 m2, starejša, enodružinska, popolnoma adaptirana, podkletena, vrt, garaža, CK-plin, dobra lokacija. Cena: 37,2 mio SIT (330.000 DEM). PH00621MA-KR
KRANJ - okolica; 220 m2, hiša dvojček, enodružinska, z garažo, mirna lega, CK, 540 m2 parcele, takot vseljiva. Cena: 33,6 mio SIT (298.000 DEM). PH00478JN-KR
KRANJ - Drulovka: 2 tO m2, maniša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p. v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31.6 mio SIT (280.000 DEM). PH00620MA-KR
GOLNIK; 171 m2, atrijska hiša, lahko dvodružinska, 15 let, mirna lokacija, parcela 367 m2 Cena: 39,5 mio SIT (350.000 DEM). PH00594JN-KR
PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vsel|iva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR
BLED - Zg. Gorje, 240 > 90 m2, 8 let stara hiša z delavnico, parcela 1373 m2, sončna lega, zeleni pas, razgled, mirna okolica, vseljiva, lahko dvodružinska. Cena: 39,5 mio SIT (350 000 DEM). PH00617MA-KR
KRANJ - za nebotičnikom; 15 m2, prodamo garažo v garažni hiši. Cena: 1,8 mio SIT (16.000 DEM). PG00641MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ADERGAS: 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda Cena- 9,6 mio SIT (85.500 DEM) PZ00606TJ-KR
PODREČA; 1.200 m2, ravna, ozka, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM), PZ00579JN-KR
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji, Cena. 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
SP. BRNIK; 532 m2, ravna, sončna parcela, ob cesti, z gradbenim dovoljenjem m pnkliučki na parceli. Cena: 10 mio SIT (89.000 DEM). PZ00595MA-KR
APNO; 470 m2, vikend parcela, obrobje vikend naselja, lep razgled. Cena: 9.900.00 SIT/m2 (70 DEM) PZ00677MA-KR
ZBIUE; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu Cena: 12,6 mio SIT (112.000 DEM) PZ00537JN-KR
TRŽIČ-Ravne; 36m2, enosobno, I nadstropje,nizek KOMENDA; 830 m2, sončna, plačana sprememba blok, SV tega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,6 namembnosti, mirna lega, zeleni pas, vsi priključki, mio SIT (59.000 DEM). PS00515MA-KR Cena: 9,4 mio SIT (83.000 DEM). PZ00351MA-KR
LESCE - Hraše; 30 m2, obnovljena garsonjera, pritličje večstanovanjskega objekta, brez balkona. Cena: 6,2 mio SIT (55.000 DEM). PS00638MA-KR
LESCE - Hrase; 60 m2, obnovljeno, dvosobno, 1. nadstropje, balkon, etažna CK. Cena- 9,6 mio SIT (85.000 DEM). PS00639MA-KR
TRŽIČ; 1971 m2, v hribu, sončna, primerna za vikend, odlična lokacija. Cena: 6,2 mio SIT (55.000 DEM). PZ00611JN-KR
PODUUBELJ; 800 m2, čudovita, sončna parcela, lahko dostopna lokacija. Cena: 6.200,00 SIT/m2 (55 DEM). PZ00157MA-KR
ELAN, d.d. Dunajska 160 Ljubljana
Objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI
RAČUNOVODSKI REFERENT
za področje obračuna plač
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, vsaj 2-letne delovne izkušnje in poznavanje računalniških programov.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu Elan, d.d., Begunje 1, Begunje na Gorenjskem.
^1
Ponudba: »okvirjanje • Izdelava ogledal *■ slikarska platna <-• serijski okvirji
£J. prodaja olik
Vodopivceva 3.4000 KRANJ
(Mohorjev klanec)
tel.: (04)23-64-970
delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure
TIHA
10% POPUST OB 10. OBLETNICI!
Od 14. do 23. 9., v času Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, podarja Bramac svojim kupcem na vseh prodajnih mestih 10-odstotni popust.
• Pri vprašanjih sanacije strehe je Bramac še vedno pravi partner - za zanesljivo sanacijo vaše strehe nudimo kompletno paleto storitev in strokovno svetovanje.
• Na sejmu predstavljamo strešnike z novim izgledom in še boljšo kakovostjo zgornjega sloja.
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
Obiščite nas na sejmu! Za vse informacije pokličite brezplačno telefonsko številko
080 20 30
www.bramac.si
ZAŠČITA S SISTEMOM
www. gorenjskaonline. cotn
\mm
U
AKCIJA: ZAREZNI BOBROVEC -15 % poraba 18 kosov/m2 33 let garancije
V vaših rokah je, da poskrbite za naravno opečno kritino.
Tondach Slovenija, d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02 587 11 23, 02 587 11 15; faks: 02 587 10 55; e-mail: info@tondach.si, internet: WvVW.tondach.si
Streha je temelj in krona hiše
□okrivanje ali prekrivanje strehe je zelo zahtevno opravilo. Marsikateri lastnik se težko odloča med široko ponudbo kritine. Vsaka ima svoje prednosti, a radi pomanjkljivosti. V Sloveniji pa je se vedno večina streh pokritih z opečnimi strešniki. Pred investicijo se je dobro posvetovati tako glede izbire kritine kot tudi izvedbe. Streha bo lepa, kakovostna in funkcionalna le, če bo kritina tudi dobro vgrajena. Cena kvadratnega metra je relativna, saj moramo vedno računati tudi na različne dodatne elemente (zračnike, sle-menjake, elemente za prekrivanje, krajnike, gre-benske prezračevalne trakove, mrežice proti ptičem itn.). Pojavi se tudi problem, kako pravilno izračunati kvadraturo in količino strešnikov, kje dobiti informacije o kakovostnih izvajalcih krov-skih in kleparskih del.
Poznate podjetje Tondach Slovenija in strešnike Tondach?
V podjetju Tondach Slovenija ponujamo celostno rešitev. Kritino izdelujemo in prodajamo. Kupcem pa ponujamo strokovno pomoč pri izbiri kritine, izračunih streh, predlagamo izvajalce in organiziramo prevoz kritine z razkladanjem. Za strešnike dajemo 33-letno garancijo.
Kaj je naravna opečna strešna kritina Tondach?
Sestavljena je iz štirih naravnih elementov ZRAK, ZEMLJA, VODA in OGENJ. Naravna kritina iz gline.
Nič novega. Del življenja in bivanja. Grški filozofi so to poudarjali že dolgo pred nami. In tudi spoštovali. ZEMLJA - glina se najprej izkoplje v glinokopu, na zunanji deponiji odleži vsaj eno zimo, da se ob delovanju naravnih dejavnikov (mraz, toplota, dež, suša) primerno razgradi, nato se po več mletjih pripravi v primerno zmes in izdela v strešnik, posušen na ZRAKU. Obenem izgubi do 21 odstotkov VODE in se na koncu žge v peči. OGENJ kot zadnji element od štirih osnovnih je tisti, ki da glini po žganju še tipične lastnosti opeke.
Gradbeni material s tradicijo!
Že tisočletja preizkušan in še vedno sodoben gradbeni material. Prva dokazljiva uporaba strešnikov izhaja iz časa Etruščanov iz pribl. leta 800 pr. n.št. Slovenske strehe, gradovi, cerkve, mestna jedra, podeželje so dokaz, da je najbolj razširjena kritina z dolgo tradicijo za več generacij.
Naravi in okolju prijazen gradbeni material!
Surovina je čista glina, mešana z vodo, posušen na zraku in žgana z zemeljskim plinom. Naravne barve brez kemičnih dodatkov. Okolju prijazen proizvodni proces brez škodljivih odpadkov.
Vsestranski gradbeni material!
Za obnove in sanacije. Primeren za vsak okus in optimalen za različne arhitekturne stile, od kmečke
hiše do gradu, od enodružinskih hiš do velikih poslovnih objektov. Široka paleta izdelkov ponuja možnost izbire.
Gradbeni material odporen proti vplivom okolja!
Odpornost proti UV-žarkom in kislinam, lugom (ptičji iztrebki). Mehanska vzdržljivost (toča, obtežba snega), negorljivost ter odpornost proti mrazu in neprepustnost za vodo.
Prijeten gradbeni material!
Glina kot naraven gradbeni material ustvarja zdrave in udobne bivalne razmere. Naravne barve pa ustvarjajo toplino in domačnost. Material diha, to pa omogoča sušenje. Naravni materiali živijo.
Gospodarski gradbeni material!
Dolga življenjska doba, približno 80 - 100 let. Izdelek z visoko trajno vrednostjo. Enostaven za vzdrže-vanje.Vsestransko uporaben. Ne potrebuje dodatnih premazov ali druge zaščite.
Gradbeni material najvišje kakovosti!
Redne kontrole proizvodnje in kakovosti. Kontrola kakovosti po normativih JUS B.D1.009, JUS B.D1.010. Kontrola kakovosti po ONORM B 3205. Eksterna kontrola prek dunajskega instituta za certificiranje opečnih strešnikov - MA 39. Certifikat po EN-ISO 9001.
Kakovostna kritina potrebuje kakovostne izvajalce del na strehi!
Sodelujemo z več kot 400 krovci in kleparji iz vse Slovenije. Skrbimo za nenehno izobraževanje in strokovno usposabljanje tudi v tujini. Kakovost izdelka in strokovna vgradnja kritine sta naše vodilo, končni cilj pa zadovoljna stranka in dober poslovni rezultat.
Zarezniki se vračajo na naše strehe
Veliko streh je treba obnoviti ali sanirati. Oceniti je treba stanje ostrešja, predvideti dodatna dela, izboljšati slabe rešitve in seveda izbrati pravo kritino, ki je za objekt sprejemljiva, cenovno ugodna in kakovostna. Zareznike odlikujejo gospodarnost, varčnost, racionalna izvedba, lep estetski videz, kakovost ter seveda optimalna ponudba in cena.
TONDACH zarezni bobrovec ali zarezni bobrovec - valoviti in vlečeni zareznik sta
dve zelo priljubljeni obliki opečnega strešnika. Odlikujeta ju velika kakovost in majhna poraba. Pri navedbi dimenzije formata je navedena pokriv-na širina - torej brez širine prekrivnih zarez. Dodatna zaščita proti vetru je potreba glede na krajevne razmere, naklon strehe ter vrsto in tip opečne kritine. Pri uporabi vetrnih sponk se upoštevajo višina slemena, oblika strehe, naklon strehe, vrsta in tip strešnika, kraj in lega objekta ter območje na strehi (vogali, strehe, napušč, srednja površina).
Prezračevanje strehe je nujno potrebno,
saj mora biti vsaka streha ne glede na naklon zračna. Zračni tok mora biti omogočen pod kritino. Potrebne količine dovoda zraka v kapni liniji od odvoda zraka na območju slemena ureja odvisno od naklona strehe in dolžine špirovca poseben normativ.
Opečna strešna kritina je preživela vsa mirna in manj mirna obdobja ustvarjanja in uničevanja. ZAREZNIKI se na strehah hiš pojavljajo že od leta 1896. Kljub tradicionalnemu videzu, ki se je v celoti ohranil vse do danes, so obdržali tudi svojo funkcionalnost. S tem dokazujejo svojo kakovost in prednost ter kljubujejo času.
Izbirali boste seveda vi. A prav je, da veste, da je opečna strešna kritina že dolgo na strehah slovenskih domov, v katerih so odrasle številne generacije. Za gradnjo si je treba vzeti čas. Vzemite si čas tudi takrat, ko boste izbirali kritino za svojo streho. Toplino in udobje doma daje tudi dobra in kakovostna streha. To naj bo vaše vodilo.
V vaših rokah je, da poskrbite za naravno opečno kritino.
Tondach - naravna opečna kritina. Tondach Slovenija, d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru, tel. 02 587 11 23-faks 02 587 10 5, e-mail: info@tondach.si_ internet www.tondach.si
Športno rekreacijski in beauty center Monika šport bo na lokaciji pokriti olimpijski bazen ponovno odprt
v ponedeljek, 3.9.2001
• FITNES (najsodobnejše KARDIO in IZOTONIČNE naprave)
• AEROBIKA (K.I.T., total body, combo, fatty, F.I.T., hi-low, FIT look, RT ABS, RT 40, latino/sal-sa, koreografski izziv, povver step, ritem afrike, S KI FIT, step interval, TNZ, turbo burner, fit za dva, za zdravo hrbtenico)
• SAVNE (finske, turška)
• JACUZZI
• SOLARIJ (Ergoline, Miami sim)
• ROČNA MASAŽA
• ROČNA LIMFNA DRENAŽA
• BEAUTY CENTER
• TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(zbiramo prijave na telefon: 04/23-62-810 do 30. septembra)
ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE
531-91-18_ 12548
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI 12549
A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv, 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.750.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_128/2
MAZDA 626 2.5 let. 92, nov model, 5v, met rdeča, reg. 7/02, klima, ABS, ohranjena, 870.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
Če ste izgubili homologacijsko knjižico, vam priskrbimo novo, pokličite! AVTO LESCE 531-91-18 13570
LAGUNA 1.8 RT, I. 94, bela, reg. 5/02, ohranjena, 1.130.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_ 13702
CALIBRA 2.0, I. 91, rdeča, ABS, el.s.stre-ha, ALU, 790.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 13703
Prodam avto BMW 316. 1.86, rdeče barve, registriran celo leto. rt 041/231-054, 031 /398-926 13939
HYUNDAIACCENT 1.3 LSI, I. 97, registriran do 5/02, prvi lastnik, kov. modra barva, 5 vrat, 75000 km, radio, servisiran, lepo ohranjen, garažiran, prodam. rt 041/644-991
ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE,VSA OPREMA, CENA 2 350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK UUBL-JANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
FIAT TEMPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK 93, 140.000 KM, CENA 440.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. JLUBUAN-SKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
FIAT PUNTO, LETNIK 96, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 850.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
MATIZ 800, LETNIK 98, SERVO VOLAN, EL STREŠNO OKNO CZ, ES, RDEČE BARVE, CENA 880.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL 23 32 850_
ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850
FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBL-JANSKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL: 23 32 850
PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA , OHRANJEN, CENA 850.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850
AUDI 100 2.6 V6, LETNIK 1992, KLIMA, ABS, STREŠNO OKNO, ES , MALO POŠKODOVAN OD TOČE CENA 1.160.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
FIAT BRAVO 1.4, LETNIK 1995, REGISTRIRAN DO 02/02, CZ, ES, SERVO, RADIO, VOLAN IN SEDEŽ NAST. PO VIŠINI, CENA 1.150.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
^Bratov Praprotnik 10, NAM Tel./Fđx: 04/25-71-03S
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER J*5>*
AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV ^MONROEF
FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, MET-ALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850_
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Jur» S»*»k.______________ RADIO OGNJIŠČE i
dobitnik gonaa popularnosti ZOOO/ZO01
H
ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL 23-32-850
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS/TOP-K 1.96, reg. do 4/02, kov. srebran barva, klima, ABS, el. paket, ALU platišča, servo volan, radio, spojler, 4 vrata, ugodno prodam. rt 041/644-991 i40io
HYUNDAI COUPE 2.0 TOP-K prva lastnic a, 1.97, rdeča barva, 58000 km, redno servisiran, reg. do 6/02", vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16"izpuh..)alarm, garažiran, ohranjen, prodam, tt 01/72-16-221 14011
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. tT 041/644-991 14012
UMA
( vcc kot plesna sola^)
V Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah
Informacije, vpis tel.:
04/25-15-000, 041/611-000
LANTRA 1.8 16 V KARAVAN, 1.99, met. temno zelena, klima, ABS, 2xAB, 1. last., servisna, ALU, megl.,1.950.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14025
SCENIC 1.6 RT, I, 97, met zlat, reg. 8/02, 2xAB, el,oprema, megl., 1.860.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14026
FOCUS 1.4 karavan, I, 99, 65000 km, 1. lastnica, servisna, reg. 4/02, 1.920.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14226
FAVORIT 135 L, I. 92, zelena, reg. 6/02, ohranjena, 235.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 14227
OMEGA 2.0 16 v CD KARAVAN, I. 97, met modra, avt. klima, ALU, kot nova, 1.890.000 . SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14229
Prodam FIAT TIPO, 1.91, registriran do 08/02. rt 041/357-981 14393
Prodam GOLF dizel in GOLF benz., 1.86, oba registrirana do maja. rt 041/283-461
Prodam POLO 1.4 highline, L. 00, opre-ma+klima, staro 10 mesecev, barva indigo modra, 16000 km, cena pa dogovoru, rt 041/464-215 14407
Prodam GOLF II B 1.3, I. 86, reg. celo leto, sivi metalik+4 zimske gume, 200.000 SIT. rt 040/326-587, 2026-085 U4ie
Prodam GOLF II 1.3 benz, I. 88, bele barve, zelo ohranjen, reg. 4/02, 308.000 SIT. rt 031 /521 -535, 041 /860-154 14443
Prodam HONDO CR V 2.0 i, AT, I. 97, klima, ABS, elek. paket, ALU platišča, avtomatski vklop štirih koles, servi volan, 2x zračni vreči, dalj. centr., zaklepanje, redno servisiran, reg. do 7/02. rt 23-43-100
VW PASAT 1.9 TDI, 1.97, ohranjen, vsa oprema, redno servisiran, rt 25-91-318, 041/341-567 14455
R 4, I. 90/12, bele barve, vlečna kljuka, lepo ohranjen, prodam . rt 041/78-70-50
FIAT PUNTO 60 SX, I. 98/3, 1. lastnik, ES, CZ, kovinsko moder, rt 041/787-050 U488
VW POLO 75 servo, I. 96, 1. lastnik, veliko opreme, izredno ohranjen. TS 041/928-886
SUZUKI JIMNY 1.3 VX 16 V, kov. barve, Webaso, 4 zimske gume, 38700. rt 041/489-184 14502
BMW 324 D, I. 86, reg. 7/02, veliko dodatne opreme, cena 380.000 SIT. rt 041/363-715 14509
SCENIC 1.6 I. 98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2x AB, elek. oprema, ugodno. AVTO LESCE 531-91-18 usi?
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, I. 94, ABS, 2 x AB, servisna, 1.390.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14518
UNO 1.0 IE, I. 96, rdeč, 5 v, reg. 4/02, 560.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
ACCENT 1.5 GLS, I, 96, met zelen, klima, ABS, AB, 880.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 14620
FIESTA 1.3 I. 98, vijoličaste barve, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
ZAPOSLITVE
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) ni redne zaposlitve. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
Iščem delo od 2-4 ure dnevno za čiščenje (gospodinjstvo, stolpnice ali lokalov), rt 2331-649, od 8.-13. ure 13613
Terenskim ZASTOPNIKOM nudimo možnost zaposlitve z dobrim plačilom. Mladinska knjiga založba, Slovenska 29, Ljubljana rt 041 /620-560
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja, rt 041/626-918, Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni in kvalitetno. Pokličite 041 /589-597 13734
BREZ TVEGANJA in stroškov ODLIČEN ZASLUŽEK. Ni akviziterstvo. Nudimo kredit. rt 041/434-383, Vesna, 041/784-151 Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj 14021
V restavraciji Homan, Mestni trg 2, v Šk. Loki, redno zaposlimo NATAKARJA, rt 041/635-162_140/8
Iščem KUHARJA in NATAKARJA, rt 041/75-11-66, AVTOBIT.d.o.o. Zg. Bitnje
191 14091
Zaposlimo mlajšega DELAVCA za delo pri sitotisku - zaželjena poklicna izobrazba Poskusno delo 3 mesece. Za razgovor pokličite 04/2332-917 ali 041/621-357, Signum, d.o.o., Podlunik 154, Šk. Loka
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/645-186. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja), redne zaposlitve in napredovanja. Mladinska knjiga založba,d.d., Slovenska cesta 29, Ljubljana
Zaposlimo več ŠTUDENTK za strežbo, možnost opravljanja pripravništva. Frantar Dejan,s.p., Predilniška 16, Tržič, 041/350-
114 14206
Iščemo dekle ali fanta za pomoč v strežbi in samostojnega KUHARJA ali KUHARICO. Gostilna Pri Godcu, Sv. Duh 21, Šk. LOka, » 041/691-246 14292
VOZNIKA C kategorije z izkušnjami v mednarodnem transportu za vožnje po Evropi, redno zaposlimo, rt 236-77-33, 041/614-722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj 14300
Nudimo redno zaposlitev v okrepčevalnici. Hribar d.o.o., Dolenčeva 5, Kranj, rt 041/843-846 1432/
Zaposlimo NATAKARICO ali ŠTUDENTKO z izkušnjami v prenovljenem lokalu - kulturni dom Kokrice. rt 041/652-653, Kamazi d.o.o., Retnje 49, Tržič 14410
Iščemo OSKRBNIŠKI PAR za Erjavčevo kočo na Vršiču, rt 5866-070 Planinsko društvo Jesenice 14432
DEKLETA - FANTJE
Najuglednejša slovenska modna agencija Hering models z dobrimi zvezami v tujini'in še najboljšim pedi-grejem v Sloveniji, išče nove obraze za sprehode po pisti in poziranja pri prestižnih domačih in tujih naročnikih.
Hering M&P k.d.. Tržaška 2, Ljubljana, tel.: 01/425-42-74
UČENCI - DIJAKI - ŠTUDENTJE
NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNEGA OGLASA ZA NAKUP ALI PRODAJO KNJIG. Pošljite nam izpolnjen kupon.
Priimek in ime, telefon: Besedilo oglasa:
mjEJiMfJMMGLAS cmmmmmmGLAS
Zaposlimo KUHARJA in dekle za pomoč v šanku, rt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolce, Sp. Bitnje 2 14436
KOSELJ Duplje, d.o.o., Zg. Duplje 91, 4203 Duplje zaposli KV KLJUČAVNIČARJA oz. preoblikovalca kovin in delavca brez poklica za priučitev. Pogoj: starost do 30 let. Ponudbe od 7.-17. ure na rt 041 /619-282
Vztrajnim in komunikativnim osebam nudimo honorarno delo v telefonski prodaji v Kranju! Inf. na tel.: dop 04/201-48-26 in pop. 04/201-48-20
Iščemo dekle za honorarno delo v strežbi ob sobotah in nedeljah, rt 5309-200, 041/366-307, Huell Miroslav.s.p., M. Mikuža 6, Ljubljana i44Bi.
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije za Slovenijo in tujino, iz Kranja ali okolice, za nedoločen čas. rt 041/628-285, Eržen Marjan.s.p., Ješetova 73, Kranj 14488
KUHARJA za določen čas, zaposlimo. Gostilna Ambrož, Lahovče 90, rt 2523-123
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. rt 041 /724-144 14290
* BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE ^ GORENJSKEGA GLASA * gfj^
Podarim 1.2.3. već KUŽKA/MUCKA- ov . starega
(obkroži)
mesecev. Tel.:_
* ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI *
Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. rt 259-54-40 14317
RJAVE JARKICE in bele PIŠČANCE za do-pitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Šk Loka, 5185-546_14329
Prodam BIKCA simentalca. rt 5333-917
Prodam KRAVO simentalko, tretjič brejo pet mesecev, rt 518-22-65 14394
TELIČKO simentalko staro 10 dni, prodam. tT 031 /546-834 14403
Prodam BIKCA čb in TELIČKO simentalko staro 14 dni. rt 2521-724 i4404
Prodam MLADIČE ROTTWEILER -vrhunske vzreje. PSARNA Mumlek, 02/6295-000,041/538-534 14409
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. tT 5333-560 1442a
Prodam dve TELIČKI simentalki stari 14 dni za pleme, rt 25-22-806 14433
Prodam 10 mesečne KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali za zakol, cene 250 SIT/kom. Drinovec - Kajža, Strahinj 38, Naklo, 257-10-19_h4m_
Prodam BIKCA čb, star 7 dni. rt 041 /692-722 14459
Prodam tri prijazne MUCKE,s tare 7 tednov, vajene čistoče, rt 2511-081 14493
Prodam več KOZ po izbiri. Marinčič, Črnivec 18A 14495
Prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE, BIKCA križanca in srnastega KOZLA, ugodno. TT 041 /265-877 14504
Prodam 6 mesecev starega BIKCA ter jag-njeta za zakol Koroška c. 1, Bled 14506
Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo, rt 596-10-18 14510
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in KRAVE, rt 041 /650-975 13627
		V SPOMIN
		I Na pokojno
		MARIJO OSTERMAN
		Drugo leto je minilo a Tebe od nikoder ni, nikol' ne bomo Te pozabili, saj vedno si med nami Ti.
		Hvala vsem, ki spomin nanjo nosite v svojih srcih.
		Tvoj mož Jože in vsi tvoji Luže, 17. septembra 2001
V SPOMIN Kako je prazen dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ostali so spomini, bolečina ostala strašna je praznina.		
	M \	Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil
		VIKTOR ROZMAN
		Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
		VSI NJEGOVI Križe, dne 17. septembra 2001
OSMRTNICA
V 80. letu starosti je umrla naša draga mama in babica, sestra in teta
KATARINA PIKON
rojena Burnik
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 14. septembra 2001 na Blejski Dobravi.
Sin Janez s Simono, hči Marija z družino, sestra Fani z družino in ostalo sorodstvo
Jesenice, 18. septembra 2001
ZADNJE NOVCE / info@g-glas.si
GtrV O tVAf>V
jo:
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
'"^ ''V		
od 5 °C	od 5°C	od 5 °C
do 12 °C	do 14 °C	do 15 °C
Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Še bodo možne krajevne padavine. Čez dan bo nekoliko topleje.
Odprli nov vrtec v Cerkljah
Cerkljanski murenčki so dobili otroški hotelček
Ne vrtec, pravi hotel A kategorije, je zrasel ob osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, kjer so lani ta čas položili temeljni kamen, nekaj tednov prej pa podrli 28 let stari montažni vrtec.
Cerklje, 18. septembra - Občino Cerklje je veljal 134 milijonov, ki jih je v celoti zagotovila iz lastnih virov, saj država kljub večkratnim obljubam do danes ni prispevala ničesar, je ob slovesni otvoritvi novega vrtca poudaril župan Franc Čebulj. Prvi oddelek vrtca pa so v cerkljanski šoli odprli leta 1968, je veliko množico zbranih ob otvoritvi spomnil ravnatelj šole v Cerkljah Bogdan Sušnik. Kmalu je bil premajhen, zato je leta 1973 ob šoli zrasel montažni vrtec, ki pa zadnja leta tudi ni uspel pokriti potrebe po varstvu otrok v Cerkljah, čeprav so nekaj let nazaj tu dobili še zasebni Marijin vrtec.
V novem vrtcu je letos 91 "murenčkov"
Novi vrtec, opremljen po najnovejših standardih in normativih, je tako lepo urejen, da bi ga lahko imenovali kar otroški hotel A kategorije. V štirih oddelkih je v tem šolskem letu 91 otrok, imajo tudi telovadnico, lepo urejeno zunanje igrišče, igralnice bogato opremljene z različnimi tematskimi kotički, razen tega pa še posebni sobi za likovno in glasbeno dejavnost. Ko so v soboto popoldne novi vrtec slovesno odprli in ga je blagoslovil tudi cerkljanski župnik Stanislav Gradišek, so se obiskovalci množično vsuli v nove prostore in si natanko ogledali novo pridobitev, saj objekte takšnega pomena in standarda gradijo vsakega pol stoletja. Najbolj so se novega vrtca veselili otroci in vzgojiteljice. Županu Francu Čebulj u, ki ima za to občinsko pridobitev po mnenju občanov največ zaslug, so se najpri-srčneje zahvalili ravno otroci. "Hvala za novi vrtec, v katerem se lepo igramo," je dejal eden od najbolj pogumnih "murenčkov" in mu izročil šopek.
Novi cerkljanski vrtec se namreč imenuje Murenčki. Otroci so ravno tako neutrudni in živahni kot tista drobna živalca, ki nas na travnikih razveseljuje s svojo muziko. Svoje ime pa so Murenčki dobili tudi iz drugega razloga: letos mineva sto let od smrti Josipa Murna, pesnika slovenske mo-
derne. Po materi izvira iz Lahovč, s temi kraji pa je tudi tesneje povezan, saj je več let hodil na počitnice k Udamovčevim v Zalog. Tam so nastale njegove najlepše pesmi.
Ena od njih je zapisana tudi v glasilo Murenčki, ki ga je osnovna šola Davorina Jenka izdala ob otvoritvi novega vrtca. V njem so tudi risbe otrok, ki so lani vse leto spremljali gradnjo novega vrtca in jih je vzgojiteljica Vida Juvan razvrstila po kronološkem zaporedju. Otroci so dobri opazovalci in so zapazili najmanjše podrobnosti gradnje, ki jo jc v Cerklja izvajalo škofjeloško podjetje Tehnik s po-dizvajalci. Ob otvoritvi so se zahvalili tudi njim in vsem ostalim, ki imajo zasluge za pravočasno in
solidno izgradnjo. V soseščini pa se je ob petju, plesu in recitacijah veselih vrtčevskih otrok, ki so proslavili novo pridobitev, diskretno nadaljevala gradnja še veliko večjega objekta, večnamenske športne dvorane. Ta bo zgrajena marca prihodnje leto, do začetka devetletke pa naj bi dogradili tudi učilnice v šoli, knjižnico in dvorano za kulturne prireditve, vse skupaj vredno 5 milijonov nemških mark.
• D. Z. Žlebir, Foto: Tina Doki
Škode so se pripeljale v Bohinj
Kljub temu da je vreme v sobotnem dopoldnevu kazalo turobno in za Bohinj dokaj značilno podobo, se je tudi na osmem Naj Škoda pikniku zbralo kar precejšnje število lastnikov in ljubiteljev avtomobilov znamke Škoda.
In ko je nad bohinjskim tako, kot se menda začne samo Ukancem dež nehal imeti mlade, takrat, ko je čas za piknik v znaše je pikniško veseljačenje začelo  menju Škode. Tisti, ki si teh
pomis
; ZNOVA
novi
M HONDA
FOTOKOPIRANJE IN SPIRALNA VEZAVA DOKUMENTOV
www.posta.si
fotokopiranje že na vsaki drugi gorenjski pošti na pošti Radovljica, Žiri in Kranj (mesto) tudi spiralna vezava dokumentov
OBIŠČITE NAS
POŠTA SLOVENIJE
štirikolesnikov še nikoli niso ogledali od blizu, so si jih lahko tokrat, množica pa je bila skupaj z njihovimi lastniki precej pisana in iz vseh slovenskih krajev. Kar številni so se v Bohinj pripeljali tudi z avtobusi, ker so lastniki škod disciplinirani in vedo, da dobra kapljica in avtomobilski volan ne gresta skupaj. In medtem ko so nekateri uživali v ponudbi gorenjskih kulinaričnih dobrot ali si kupovali srečke, s katerimi so se borili za glavno nagrado srečelo-va - kajpak škodo fabio - seje tudi na odru dogajalo veliko zanimivega. Ostrojezični Sašo Hribarje bil tokrat v odlični formi, temperaturo, ki je bila primerna letnemu času, pa so dvigovali Alfi Nipič, Foxy Teens, Natalija Ver-boten in še številni drugi.
Bohinjci so kljub svoji pregovorni gospodarnosti tokrat gostoljubno popustili in vsem, ki so se hoteli z novo nihalo potegniti na Vogel ali se po Bohinjskem jezeru popeljati z ladjico, nekoliko popustili pri cenah. In na koncu se je zdelo, da so vsi zadovoljni, zato jim pri avto-moto društvu Av-toimpex Škoda najbrž ne bo prišlo na misel, da tradicionalnega piknika ne bi organizirali tudi prihodnje leto. • M.G.
Prijateljstvo med češkim Taborom in Škofjo Loko
Tabor, 16. septembra - V Taboru na južnem Češkem so od petka do nedelje potekala Taborska srečanja, na katerih so že desetič predstavili srednjeveške plese, pesmi, obrti in običaje. Obiskovalci lahko obiščejo tudi katere od številnih spremljevalnih prireditev, kot so fotografske, slikarske razstave, koncerti in tekmovanja invalidov. Srečanj so se udeležile skupine s Češke, iz Nemčije, Francije in Slovenije, kar po mnenju župana Tabora Františka Dediča kaže, da se Taborska srečanja uveljavljajo tudi v tujini.
Letošnja Srečanja so zaznamovali tragični dogodki v ZDA, zaradi žalovanja so odpadle skoraj vse petkove prireditve. Prav zaradi takih dogodkov se zdi še bolj pomenljiva ideja celotne prireditve v Taboru: srečevati, spoznavati in razumeti drug drugega.
Prijateljstvo med Taborom in Škofjo Loko, ki na Češkem zastopa Slovenijo, se je začelo pred tremi leti, ko sta občini navezali prijateljske stike in sta se na Taborskih srečanjih s skupno fotografsko razstavo predstavila Peter Pokorn in Aleksander Čufar. Od takrat srednjeveški mesti sodelujeta pri izmenjavi plesnih, glasbenih in igralskih skupin na Taborskih srečanjih in Venerini poti. Tako so Slovenijo letos zastopali Aleksander Čufar, ki je z zbirko fotografij predstavil lepote cele dežele, in sedem članov plesne skupine Pavana, ki so v enem dnevu nastopili kar štirikrat. Največ prireditev je potekalo v soboto, ko so na srednjeveški tržnici predstavili lončarstvo, peko posebnih palačink, obiskovalci so lahko z lokom streljali na srednjeveškega viteza ali kupili kose srednjeveškega orožja, lončarske izdelke, medico... Na več prizoriščih so nastopale plesne in glasbene skupine, največje zanimanje pa je vladalo za večerjo v srednjeveških oblekah in za obe povorki srednjeveških noš, za popoldansko in še posebej za večerno, ki so jo osvetljevale bakle in se je končala z ognjemetom na osrednjem Žižkovem trgu. Tržnica, koncerti in razstave so se nadaljevali tudi v nedeljo, ki je že tradicionalno dan, ko je vstop v muzeje in na prireditve prost. Nekaj muzejev v Taboru je sploh odprtih samo ta dan.
Člani Pavane so se Srečanj udeležili drugič. V primerjavi z Venerino potjo se jim zdi, da so Čehi veliko bolj ponosni na svojo kulturo in zgodovino kot mi, vsi člani delegacije z Andrejo Megušar, višjo svetovalko za mednarodno sodelovanje pri škofjeloški občini, na čelu pa so opazili, da so v Škofji Loki bolj strogi pri izbiri nastopajočih, medtem ko v Taboru srečamo tudi ansamble moderne glasbe in prodajalce bižuterije. • Mateja Tušek
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 21 novih prebivalčkov, od tega v Kranju 19, na Jesenicah pa 2.
V Kranju se je rodilo 12 dečkov in 7 deklic. Najtežji in najlažji sta bila dečka. Najtežji je tehtal 3.900 gramov, najlažji pa 2.890 gramov.
Na Jesenicah sta prvič zajokala dva novorojenčka in sicer deklica in deček. Deček je bil težji, tehtal je 3.650 gramov.
Danes
izšla
Ločanka
Brezplačno