UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 ^tiskarna !. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. tlopoldne in od 5. do 6. uoroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne : :	sprejemajo	: : s
JJAROCNINA : celoletna 'io pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K i()-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'-10; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
■
Z Ali J A izhaja vsak dan razen nedelje in praxniko* .* .* .•	ob	pol 11. dopoldne.	\	•. v
UPRAVNISTVO se nahaja v SclenburROvi ulici Uto. «, U., is uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. a veta* lnserati: enostopria petitvistica 30 vin., potrojen proetu-, p>;«laa» :::	in reklame 40 vin. — tn.-crste sprejema upravniitvo. s
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■....—	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	1	—
Stev. 508.
V Ljubljani, v četrtek dne 13. febuarja 1913.
Leto III.
Poslanec Franc Schuhmeier umo
Strašna nesreča je zadela našo bratsko nemško stranko in z njo vso socialno demokracijo: Poslanec in občinski svetovalec Franc Schuimieier, popularni in simpatični vodja dunajskega, zlasti otakrinškega delavstva jc mrtev, nenadoma mrtev, kot žrtev nezaslišanega političnega atentata, divjega izbruha krščansko socialne nestrpnosti in strankarskega sovraštva. Franc Schuhmeier je imel v Stokeravi, kjer so razpisane volitve, shod, in ko se je ob pol enajstih vrni! na Dunaj, ga je morilec, ki ga jc zalezoval ves večer, zahrbtno napadel, ter mu odzadej pognal v glavo krogljo, ki ga Je na mestu ubila. Morilec je Pavel Kunschak, brat bivšega krščansko socialnega poslanca Leopolda Kimschaka, in pravi, da je storil svoje dejanje iz maščevanja, ker zaradi agitacije socialno demokratičnih organizacij ni mogel dobiti dela. Kunschak pač ni bil ljubljenec socialno demokratičnih delavcev; ko so se pred sedmimi leti delavci v neki tovarni branili delati z neorganiziranimi, jih je Kunschak denun-ciral in sedem delavcev je bilo po nekakšni izumetničeni teoriji sodišča obsojenih zaradi izsiljevanja na težko ječo. Ali izgovor, ki si ga je morilec izbral, šepa na obeh nogah, kajti v onem obrambnem boju organiziranega delavstva ni bil Schuhmeier nič prizadet, in da Kunschak ne bi bil mogel dobiti dela na Dunaju, kjer je njegova stranka skoraj vsegamogočna, je povsem jalova.
Nihče ne pravi, da je krščansko socialna stranka naročila ta podli atentat; ali moralne odgovornosti za to zločinstvo se ne bo mogla otresti, zakaj ta umor je le zadnja posledica one nizkotne, demagoško surove taktike, onega odioznega osebnega načina boja. ki ga je ta stranka vpeljala na Dunaju.
Schuhmeier pa je padel kot žrtev svojega prepričanja, svoje vzorne politične zvestobe in svoje veličine. Njega si je morilec izbral, ker se je hotel znesti nad stranko zavednega proletariata in jo zadati v enem njenih najpomembnejših predstavnikov. To se mu je na žalost posrečilo, zakaj Schuhmeier je bil resnično markanten zastopnik socialne demokracije, tipičen delavski vodja in velik človek. Bratska neniška stranka ima nmogo dobrih glav; med najboljše je po pravici štela svojega Schuhmeicrja, tega karakterističnega ljudskega političarja, ki ie nosil v sebi tako bogastvo, da se ne bi bil izčrpal, če bi mu bilo dosojeno dvojno življenje.
Schuhmeier je bil v svoji mladosti tovarniški delavec. Tesne razmere njegovih staršev niso njegovemu izrednemu talentu dovoljevale hlagodati sistematičnega šolanja. Ali taka je bila njegova notranja sil, da si je s svojo ne-presežno pridnostjo pridobil čudovito obsežno znanje in mn je avtodidaktika nadomestila maturo in visoko šolo.
Ze v mladih letih se je pridružil socialni demokraciji, zakaj njegov bistri pogled ga je poučil, da za delavstvo ni rešitve drugod kakor v razredni delavski organizaciji. In kakor le bila za organizacijo sreča, da je dobila tako
moč, tako je stranka lahko ponosna, da se v njej nadarjenosti, ki jih drugod peza trivialnosti in nezanimanja ubija, razvijajo do popolnosti. Socializem, katerega se je oklenil z navdušenostjo, je Schuhmeierju razširil obzorje v neskončnost, v stranki je njegova individualna moč našla podlago, na kateri je rastla kakor drevo na dobrih tleh.
In v taki rasti je Schuhmeier postal to, kar je bil naposled v socialno demokratični stranki, kar je bil v avstrijskem, zlasti v dunajskem političnem življenju, to, kar je bilo tako veliko, tako obsežno, tako bogato, da se ne more dovolj značilno izraziti z besedami. Predvsem je bil rojen agitator, ljudski govornik, kakršnih našteva kronika agitacij le malo; njegova beseda je bila živa, poljudna, dovtip-na, izliv vedno sveže misli, in njen učinek na množice je bil nepopisen. Ali beseda ni bila le zvok; v parlametu, zlasti v dunajskem občinskem svetu je bil debater, ki ga je poslušala vsa zbornica, kadar je govoril in pred katerim so nasprotniki trepetali. Kar je povedal, je tehtalo, in jedro ni bilo nikoli slabše od lupine. Razmere, o katerih je govoril, je poznaval do dna, in tako je vsak njegov nastop v javnih zborih spadal med dogodke.
Kot organizator je izvršil delo, ki je bilo zavidanja vredno. Doma je bil v ottakrinškem okraju, in tukaj je organiziral stranko tako, da je bila ta okrajna organizacija vzor vsem dunajskem okrajem. Ottakring je bil nepre-dobitna trdnjava socialno demokratične stranke, ob kateri so si krščanski sociale; v besnih, a vedno neuspešnih naskokih razbijali glave. In vrhutega je bil Schuhmeier časnikar, ki jc znal zlasti potrebam lokalnega boja tudi s peresom imenitno služiti.
Zdrava, jasna natura, originalna osebnost pada s Schuhmeierjem v prezgodnji grob. Izguba stranke je tako velika, da je ta hip ni mogoče dovolj oceniti. Stranka proletariata seveda ne more biti odvisna od oseb in v zgodovinskem gibanju delavstva ne more in ne sme nastati nobena vrzel, ki sc ne bi dala izpolniti; ali sposobnosti in delovne sile niso enake, in kadar vzame usoda človeka, ki je delal za celo krdelo drugih, človeka, ki je vodil in kazal pot, ki je bil v boju vedno na čelu, a vso svojo delavnost nesebično posvečeval sotrpinom, tedaj občutijo milijoni, da jim je vzeto nekaj, kar jc bilo njihovega. Schuhmeier jc bi! ogromnega telesa zavednega, bojujočega sc proletariata, in to veliko telo ima bolestni občutek. kakor da mu je nenadoma amputiran eden najvažnejših udov.
Kakor strela z jasnega jc zadela delavce Schuhmeierjeva smrt. Hudobni udarec je treščil tako nepričakovano, da je delavstvo občutilo le divjo bolest, ob kateri se krči srce in stopajo solze v oči. Vtelešeno življenje je bil Schuhmeier, živ simbol delavstva, kPkoraka po svoji poti preko zaprek in ovir proti svojemu velikemu cilju. Vse je v njem vrelo in kipelo za delavske množice, iz katerih jc izšel in katerim je ostal zvest z vsako kapljico svoje
BMIi E ZOLA:
Rim.
Ko je s pregledi premeril stene, kakor da se hoče zagotoviti, da ni ničesar pozabil, so mu obtičale oči na sliki neznanega mojstra, ki ga je že tolikrat razvnemala, odkar je prebival v palači. Prav zdaj je padala na njo vsa svetloba svetilke, tako da se je ločila od teme; in tudi zdaj ga je zadela v srce, tem globokeje, ker si je to zadnjo uro domišljal, da vidi v tej tožeči, tragični ženski postavi, sedeči polnagi, le v krpo zaviti na pragu palače, iz katere so jo bili izpodili. in jokajoči v svoje sklenjene roke, ves simbol svojega poraza v Rimu. Ni li ta zavržena, ta vztrajno ljubeča žena, ki tako ihti. o kateri se nič ne ve, ne kakšen je njen obraz, ne odkod da prihaja, ne kaj je storila ni li bila to s!:' vseh brezuspešnih poizkusov, da bi človek . .topil do resnice, slika vse strašne brezmoči, v katero se pogrezne človek, čim zadene ob steno, ki zagraja neznano P Dolgo io je gledal, in zopet ga je pograbila mučna bolest, da mora oditi, ne da bi poznal njen z zlatimi lasmi obliti obraz, ta obraz bolestne lepote, ki si ga je zamišljal mladostno žarečega, skrivnostno vznašajočega. In zazdelo se mu je. da jo že pozna, bilo mu je. kakor da jo naposled začenja umevati, ko je nekdo potrka! na vrata.
Na niegovo začudenje je vstopil Narcisse flabert, ki je bil pred tremi dnevi odpotoval v Firenco. Umetniško se potepajoči mladi po-slaniški atašč je ljubil take izlete. Narcisse se jc takoj opravičil zaradi svojega nenadnega prihoda.
»To je Vaša prtljaga; že vem, da nocoj po-
krvi, zvest do smrti. In zdaj kipi v srcih tega delavsva bolest, neizmerna, divja bolest ob krsti moža, ki je padel, preden je mogel dovršiti svoj delo. Vpričo neizprosnega dejstva si delavstvo komaj komaj priznava bridko resnico: Schuhmeier ja ni več med nami!
SCHUHMEIERJEVO ŽIVLJENJE.
Franc Schuhmeier je bil rojen 11. oktobra 1864 na Dunaju. Njegov oče je bil delavec, in tako si jc moral tudi on že v mladih letih sam služiti svoj kruh. Vstopil je najprej v neko knjigoveznico, in je delal dolgo vrsto let v tej stroki, preden je prestopil v strankino službo. Že v mladosti sc je pridružil socialni demokraciji in kmalu postal njen zaupnik. Tudi v težki j dobi izjemnega stanja je opravljal zaupniške posle, in večkrat je prišel v konflikt z oblastmi, | ki so v tistih časih smatrale za svojo nalogo iztrebiti socialiste ne glede na sredstva. Zapirati socialiste pod kakršnokoli pretvezo je bilo v tistih časih zaslužno delo, in vsakovrstne kreature so si s takim preganjanjem gradile stopnjice do višjih mest. Tako je bil Schuhmeier leta. 1888. vsled neke denunciacije obsojen zaradi tajnega združevanja in je presedel sedem tednov v preiskovalnem zaporu, ne da bi bil državni pravdnik dobil materiala za željeno obtožbo. Pozneje jc imel Schuhmeier še neštete procese zaradi najraznovrstnejših »groznih« zločinov; ali tudi državni pravdniki so imeli s temi procesi veliko blamaž.
Ko se je po sklepu deželne konference leta 1891. ustanovila na Dunaju »Volkstribline«, so izročili Stliuhmeierju vodstvo uredništva, kateremu je ostal do svoje tragične smrti na čelu. Nekaj let je bil tudi tajnik stranke. Splošna delavska bolniška blagajna na Dunaju pa ga je izvolila za svojega načelnika, in tam je deloval. dokler ga ni preobilica dela v javnih zborih prisilila, da se je odrekel načelništvu.
Prt državnozborskih volitvah za peto kurijo leta 1901. je bil Schuhmeier prvič izvoljen v državni zbor. Že leto prej je bil izvoljen v dunajski občinski svet. Oba mandata sta mu ostala do smrti, leta 1910. pa je bil izvoljen tudi v nižjeavstrijski deželni zbor. Dvakrat je bil tudi član delegacij.
V vseli teh korporacijah je stal Schuhmeier vedno v prvih vrstah in najznamenitejše parlamentarne akcije so spojene z njegovim imenom. Ne glede na delavska vprašanja sploh je bil boj proti militarizmu v državnem zboru njegova specialnost in v tem boin je dosegel tudi znatne praktične uspehe. V dunajskem občinskem svetu je bil pravi strah krščanskih soci-alcev, padec župana Neumayerja je bil prav njegov uspeh.
Schuhmeierjeva smrt.
V torek zvečer je bil Schuhmeier na shodu v Štokeravi, odkoder se je takoj podal na kolodvor, da pride ob pol enajstih še na Dunaj. Ko jc izstopil, je gredoč govoril z nekim železničarjem; tisti hip, ko se jc ta poslovil, je pa zadonel strel. Morilec je držal še brovvning-
tujete, pa nisem hotel, da bi se odpeljali, ne da bi Vam stisnil roko . . . In kakšne strašne reči so se zgodile, odkar se nisva videla! Sele danes popoldne sem se vrnil, pa nisem mogel biti dopoldne pri pogrebu. Ali lahko si zamislite, kako me je prijelo, ko sem zvedel za to dvoje strašnih smrti.«
Izpraševal ga je, a kot človek, to pozna temni, legendarni Rim, je zaslutil kakšno nepriznano dramo. Sicer pa ni silil vanj; pravzaprav je bil tako previden, da se ni maral obremenjevati z nepotrebnimi težkimi skrivnostmi. Ob duhovnikovi povesti o dvojici tesno spojenih, v smrti nadčloveško lepih zaljubljencev se ie razvnel, in ujezil še je, da ju ni nihče naslikal.
»Ali Vi, dragi moj, bi bili morali to storiti! Saj nič ne de, da ne znate risati. Vložili bi bili v stvar svojo naivnost, nemara bi bili zapustili mojstrsko delo.«
»Oh, uboga kontesina, ubogi knez! Ali nič ne de: glejte, v tej deželi se lahko vse poruši
—	imeli so lepoto, in lepota se ne more uničiti.«
Pierre je bil osupel od te besede. Dolgo sta se pogovarjala o Italiji, o Rimu, Napulju, Fi-renci. »Oh Firenca!« je Narcisse ponavljal z zaljubljenim glasom. Prižgal si je bil smotko in govoril počasneje, med tem ko je z očmi meril sobo.
»Tukaj Vam je bilo dobro, imeli ste mir.
V	tem nadstropju nisem bil še nikdar.«
Njegovi pogledi so še dalje obletavali stene; naenkrat jih je zadržala stara, od svetilke osvetljena slika. Za hip so mu trepalnice zatrepetale od začudenja. Naenkrat je vstal in stopil bliže.
»Kaj pa je to? Kaj pa je to? Saj je prav dobro, saj je zelo lepo!«
pištOljo v roki in klical »To je moje maščevanje!« Ko so ga hoteli prijeti, je zaklical: Pustite me! Sam pojdem na policijo. Ta želja se mu ni izpolnila; oddali so ga takoj policijskemu uradu na kolodvoru.
Schuhmeier se je bil zgrudil. Ves obraz je bil oblit s krvjo. Kolodvorski vratar je pohitel po vode, ali vsaka pomoč je bila zaman. Schtih-meier je bil mrtev!
Morilec.
Na policijski ekspozituri je morilec takoj priznal dejanje in povedal, da je namenoma izvršil umor, hoteč se maščevati nad socialno demokratično stranko. Odpeljal se je z Dunaja z istim vlakom kakor Schuhmeier, a pomotoma je izstopil v Korneuburgu. Potem se je zopet vrnil z vlakom, s katerim se je vračal Schuhmeier, in na kolodvoru ga je ustrelil, češ da so socialisti krivi, da je poldrugo leto brez dela. Piše se Pavel Kunschak in je 45 let star.
Schuhmeierjevo truplo je dala sodna komisija prepeljati v bolnišnico na obdukcijo.
Divjaško zločinstvo.
Dunaj, 12. Danes so obducirali Shcuh-meierjevo truplo, pri čemer se je dognalo la je izvršil morilec svoj namen z uprav divjaškimi pripravami. Kroglo je namreč na koncu tako prerezal, da je raztrgala možgane in razbila črepinjo.
Žalovanje.
Dunaj, 12. Na rotovžu in na mestnih poslopjih so za občinskim svetnikom Schuhmeier-jem razobešene črne zastave.
Sožalje.
Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke je vodstvu nemške stranke in parlamentarnemu klubu brzojavno kondoliral.
Davek na vžigala.
Ker se je vsled odpora socialno demokratičnih poslancev izjalovila nezakonita nakana vlade in njenih strank, da bi davek na vžigalic« vtihotapile v finančni odsek, je finančno mini-strvo v pondeljek predložilo poslanski zbornici tozadeven zakonski načrt.
Vlada hoče obdavčiti žveplenke z 2 vin. za zavitek do 80 klinčkov, druge (švedske) vžigalice z 2 vin. za zavitek do klinčkov, voščene vžigalice z 10 vinarji za zavitek.
Davek plača po vladnem načrtu fabrikant, preden gredo vžigalice iz tovarne; vsled te<;a bodo tovarne postavljene pod kontrolo finančne oblasti. Vsak zavitek bo opremljen s potrdilom finančne oblasti, da je davek pl;>:-an. Vžigalice brez te označbe zapadejo državi D-in, kdaj stopi novi davek v veljavo, določi vlada naredbenim potom. Kdor ima ta dan zaloge neobdačenih vžigalic, mora naknadno plačati davek; izvzeti so — po vladnem načrtu — le zaloge za domačo rabo, ako bi davek ne nre-
»Kajneda?« je dejal Pierre. >Mnogo ne razumem o tern, ali že prvi dan me je močno prijelo. In kolikrat sem se ustavil pred to sliko utripajočega, neizrečnih čuvstev polnega srca!«
Narcisse ni nič več govoril, ali iz bližine je ogledoval sliko skrbno kakor poznavalec, kakor izvedenec, čigar ostri pogled odloča o pristnosti in določa prodajno vrednost. Cisto čudno veselje mu je barvalo beli, koprneči obraz, medtem ko so se mu prsti začeli malce tresti.
»Saj jc to Botticelli! Botticelli! Dvom ni mogoč. Le poglejte te roke, pa te gube zaves. In barvo teli las, vso maniro, vzlet cele kompozicije! . . . Botticelli! O Bog, Botticelli!»
Cisto omahnil je in prekipeval je občudovanja, čimbolj je gledal to enostavno iti tako učinkujočo snov. Ni li Io akutno moderno? Umetnik je bil že naprej spoznal vse naše klavrno stoletje, naš nemir vpričo nevidnega, našo stisko, ker ne moremo prestopiti praga večno zaklenjenih vrat Skrivnosti. In kakšen večen simbol svetovne bede je bila ta žena, katere obraza ni bilo videti, ki je tako divje ihtela, ne da bi ji bilo mogoče obrisati solze! Kakšna najdba! Neznan Botticelli, Botticelli te kvalitete, ki ga ni v nobenem katalogu!
»Ste li vedeli, da je to Botticelli?« jc'prekinil svoje občudovanje.
»Pri moji veri, nisem! Vprašal sem nekoč don Vigilija, ali zdelo se mi je, da nič kaj ne upošteva te slike. Viktorina, s katero sem tudi govoril o tem, mi je dejala, da so vse te stare reči le nabiralniki prahu.«
Narcisse je zakričal od začudenja.
Kaj, v tej hiši imajo Botticellija, pa niti ne vedo tega! O, po tem spoznavam svoje rimske knese: naiveč jih ni sposobnih, da bi spo-
znavali dela svojih mojstrov, če ni listka na njih! . . . Botticelli je, ki je nedvomno trpel nekoliko škode, ali če se enostavno osnaži, imamo čudež, imamo imenitno sliko. Ootovo ne segam prenizko, če pravim, da bi dal i>pk-šen muzej —«
Nenadoma je utihnil; namesto da bi povedal številko, je zaključil stavek z nedoločeno kretnjo. Večerilo se je boljinbolj, in ko je vstopila Viktorina, spremljana od Giacoma, da bi pogrnila malo mizico, je obrnil sliki hrbet in ni izpustil besedice o njej. Ali Pierre, čigar paz-nost je bila že zbujena, je uganil, kakšne misli delujejo v njem, ko ga je videl naenkrat tako ohlajenega in njegove oči tako jekleno modi e. Znano mu je bilo. da tiči za tem angelskim n,,a-deničem, za umetnim Fjorentincem v kupčijah prav pretkan možak, ki je čudovito uprav!" 1 svoje premoženje in bil, kakor ..o rravin, cvlo malce skop. Nasmehniti se je moral, ko ie del, kako se je po. avil pred strašno poleg ;n<.>i-strskega dela visečo Devico, slabo kopijo slabe slike iz osemnajstega stoletja, in vzkliknil:
»Glej no, saj to še ni clabo* Prijatelj .ni ie naložil, naj mu nakupim nekoliko >labm n it. Povejte mi. Viktorina. kaj mislite, da se ne m donna Serafina in kardinal zdaj. ^ sta samju rada rešila nekaterih nepotrebnih slik brez
vrednosti?«	,	.	. . ,	, . .
Služkinja je dvignila obe roki, kakor bi hotela reči. da bi lahko odnesli vse. če bi b:lo odvisno od nje.
»O. gospod Kabert, kakšnemu trgov : iih gotovo ne bi dali. ker se takoj i7,le'/e;o ,rrde govorice: prijatelju bi jih pa gotovo dali -/ veseljem. Hišno gospodarstvo je drago, denar bi prav prišel.«
(Dalje.)
segal zneska 1 K. Vlada si obeta cul novega davka deset do dvanajst miljonov kron na leto dohodka.
Ako obvelja vladni načrt v poslanski zbornici, se cena vžigalic več kot podvoji! Danes stane zavoj vžigalic z desetimi škatlji-cami 12 do 14 vinarjev; potem bi veljal 32 do 34 vinarjev!
Vlada se boji, da poseže prebivalstvo vsled obdavčenja vžigalic po nadomestilu in da bo namesto vžigalic uporabljalo v večji meri samotvorna vžigala. Zato predlaga davek tudi za to vžigalno orodje. Višino tega davka naj določi vlada sama — tako predlaga predloga finančnega ministrstva — z ozirom na uspešnost posameznih priprav, vendar pa ne sme v nobenem slučaju presegati dveh kron. Samo-tvornim vžigalom se godi še slabše nego vžigalicam: dočim so za izvoz v tujino namenjene vžigalice davka proste, ni v vladni predlogi nikjer izrečeno, ali velja davčna prostost tudi za samotvorna vžigala, ki se izvažajo čez mejo. Vladni načrt je velika nevarnost za to eksportno industrijo, ki daje dela velikemu številu delavcev.
Besedo ima sedaj parlament. Ali se bodo upali meščanski poslanci, ki so pred tednom v odseku odklonili višje obdavčenje bogatili kapitalistov, premožnih agrarcev in imovitih kloštrov, ali se bodo upali ti poslanci naložiti nov in težak davek na vžigalice, brez katerih ne more shajati niti najsiromašnejši delavec, ne najrevnejša gospodinja. Natanko bomo gledali meščanskim strankam na prste, kako se bodo v poslanski zbornici obnašale napram tej hudi obremenitvi siromašnega ljudstva!
Ljubljanski občinski svet.
(Konec.)
*	••;*	i*
Policijskega odseka poročilo.
Poročevalec obč. svetnik Pippenbacher poroča o županovem dopisu glede zgradbe nove mestne mrtvašnice. Zadeva se vleče že nad deset let. Mestni fizikat priporoča, da bi se rgradila mrtvaška veža (Leichenhalle), v katero naj bi prebivalstvo oddajalo mrliče. Za mrtvaške veže ^sta običajna dva sistema: dvojina m celice. Za Ljubljano bi bilo najbolj prikladno, če bi se kombinirala oba sistema. Mrtvaška veža bi morala imeti veliko dvorano sobo za seciranje, stanovanje za čuvaja, telefonsko sobo, pršno kopelj, stranišča itd Zupan predlaga, da bi se zgradila mrtvašnica v bližini pokopališča sv. Križa in policijski odsek se pridružuje temu predlogu. Policijski odsek predlaga: Občinski svet skleni, da zgradi mestna obema mrtvašnico na lastnem ozemlju v bližini novega pokopališča in sicer v takem obsegu (za 15 mrličev) kakor priporoča mestni Iizikat. Dalje se naroča gospodu županu, da ukiene vse potrebno, da se pogrebni zavodi poobcmijo.
Obč. svetnik štefe predlaga, da se inkor-poru^a mestni občini pokopališče pri sv. Križu.
—	Sprejeti so vsi predlogi.
Poročilo direktorija mestnega vodovoda in elektrarne.
Poročevalec obč. svetnik Reisner: Za povečanje mestne parne elektrarne naj bi se zgradila v regulirani Ljubljanici hidroelektrična centrala. Ob Ambroževem trgu se je vsled regulacije Ljubljanice zgradila velika zatvornica s precejšnjo vodno močjo. Vodna moč v tej za-tvormci bi dajala skozi 200 dni po 1400 konjih sil. parna elektrarna bi ostala za rezervo. S hidroelektrično centralo bi se cena elektrike znižala za polovico in oddajalo bi se je v obrtne namene lehko vse več kakor doslej. Delo se najlažje izvrši sedaj, ker je struga še suha. Neka tvrdka je izdelala tudi že popolen podrobni načrt za novo napravo in župan Je storil že vse potrebne korake pri deželni vladi za vodopravno dovolitev. Predlog direktorija e: Občinski svet naj odobri vse korake, ki jih Je storil župan v tej zadevi.
Obč. svetnik dr. Zajec obžaluje, da ni župan vprašal občinskega sveta za mnenje v tei zadevi. Njegov klub da ne bo glasoval za ta predlog, ker mu niso znane podrobnosti. Zlasti naslednja vprašanja bi morala biti jasna-kakšna je vrednost sedanje parne elektrarne' kakšno je razmerje sedanjega omrežja in če ne bo treba novih strojev v parni elektrarni Po-
P?™,da bo električni tok iz deželnih električnih naprav mnogo cenejši kakor iz mestne elektrarne in da bo nastala huda konkurenca.
Obč. svetnik Pammer izjavlja, da bo klub nemških občinskih svetovalcev glasoval predlog, ker zastopajo Ljubljano.
Zupan dr. Tavčar:	Pred	vsem moramo
računati s tem, da sedanja elektrarna v treh Štirih letih ne bo več zadostovala. Novo napravo neobhodno potrebujemo. ?,e pred časom je dežela vprašala, ako ne bi hotela mestna občina Jemati električni tok od nje tako, da bi mestna onetna kupila moč in io potem razpečavala v svojem omrežju. Pred kratkim je bila tozadevna konferenca pri dež. odboru, a na tej konferenci se je pokazalo, da je deželna uprava popolnoma izpremenila svoje stališče Sedaj hoče deželna uprava, da bi spravila svojo električno silo v zvezo s hidroelektrično centralo in parno elektrarno. Prej pa je dejala, fda bo zgradila v Zgornji Šiški transformator. Njeno sedanje stališče je za mestno občino popolnoma nesprejemljivo. Mi hočemo izvesti svoj načrt, dežela naj izvede svojega. Pričela se bo vojska. Ce zgradimo hidroelektrično centralo, prihranimo že pri premogu velikanske svote. Načrt je izdelan do pičice in ne odnehamo od njega.
Predlog direktorija je bil sprejet, seveda brez klerikalnih glasov.
Ob pol osmih zaključuje župan javno sejo. Nato sledi tajna seia.
Ljubljana m Kranjsko.
—	Pismo domobranskemu ministru. Socialno demokratični poslanci so pisali domobranskemu ministru pismo o stvari, ki smo jo ponovno bičali v »Zarji«. Pismo slove: »V parlamentarnih razpravah o vzdrževalnih prispevkih družinam mobiliziranih oseb in ob drugih prilikah je vlada zagotavljala, da se bodo družinam pod orožje pozvanih oseb kar najhitreje izplačali prispevki. Vzlic temu nam prihajajo sporočila, da v nekaterih občinah občinski predstojniki odklanjajo tozadevne vloge, češ da niso občine dobile še nobenega obvestila
o	izplačevanju prispevkov. Tudi drugo pritožbo dobivajo člani socialno demokratičnega kluba, pi .tožbo, da se odpuščajo iz vojaške službe izključno lc osebe, ki imajo samostojno obrt ali kmetijo, dočim dobivajo delavci, če navajajo še tako tehtne razloge za odpust, stereotipen odgovor, da doma niso tako neobhodni kakor oni, ki imajo samostojno obrt ali kmetijo. Razumljivo je, da vidijo delavski rezervisti, odločeni tedne in tedne od žene in od otrok, v tem neenakem ravnanju hudo pristranost v prilog posedujočih slojev in so opravičeno vznejevoljeni. Vsled odgoditve zbornice na nedoločen čas nam je odvzeta možnost, da Vas z interpelacijo obvestimo o tem postopanju; upamo pa, da bo tudi to pismeno obvestilo zadoščalo, da s primernimi odredbami poučite vse občinske predstojnike natanko o predpisih glede na izplačevanje vzdrževalnih prispevkov in da ukažete vojaškim poveljstvom, da se pri odpuščanju rezervnega moštva nepristransko in v enaki meri ozirajo na delavce kakor na druge poklice.« Nezaslišano je, da je treba to gospodo neprenehoma drezati in opozarjati na zakonite dolžnosti in dane obljube!
^— Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani je imelo v nedeljo, dne 9. t. m., svoj redni občni zbor, katerega je posetilo lepo število članov. Društvo je bilo pred dvema letoma v težki krizi, iz katere se je le rešilo, ker je takrat voljeni odbor z vso energijo napravil red na ta ta način, da se je podpora znižala od 500 na 350 K, nasprotno pa so se določili mesečni prispevki članov z 80 vinarji. Godrnjanja je bilo takrat sicer več kot preveč, toda poročila na letošnjem občnem zboru so dokazala, da je bila odborova kalkulacija dobra, in člani sedaj uvidevajo, da je bila sioer neprijetna operacija ne samo potrebna, temveč tudi dobra. Iz poročil posnemamo, da je imelo društvo koncem lanskega leta 1418 članov. Dohodkov je imelo vštevši preostanek iz leta 1911 — 17.693 K in 34 vin. Izdatkov pa je imelo 8042 K 20 vin. Umrlo je tekom poslovnega leta 22 članov, odnosno članic in je društvo izplačalo njih preostalim 7700 K. Da je treba v društvu jako previdno gospodariti, je pač lahko umevno, če upoštevamo, da je včlanjenih 11 ljudi nad 80 let starih, 37 nad 70 let, 80 nad 60 let. 140 nad 50 let, 415 nad 40 let, 534 nad 30 let in 200 manj od 30 let starih. Vzorna in temeljita poročila predsednika gosp. Topolovca, blagajnika gosp. Gregorke in zapisnikarja gosp. Miculiniča so napravila na navzoče najboljši vtis in vzlic temu, da je prišlo na občni zbor precej članov, ki so si želeli povišanje podporne kvote, ni vendar nihče tega predlagal, ker je bil vsak posameznik po poročilih prepričan, da bi za sedaj to zvišanje pomenilo samomor društva. Enoglasno je bil odobren nasvet odbora, da tudi v tekočem letu ostane tako mesečni prispevek kakor podporna kvota neizpremenjena. Za predsednika je bil zopet z velikim navdušenjem izvoljen gosp. Topolovec, katerega bode poleg zapisnikarja gosp. Miculiniča in blagajnika gosp. Gregorke podpiralo še 11 odbornikov južne in državne železnice. Imena novega odbora nam jamčijo, da bo to dobro društvo tudi naprej še prospevalo v korist tistih, za katere se nihče ne briga in so toraj navezani na medsebojno podporo in pomoč.
V	tem zmislu želimo tudi mi društvu najboljših uspehov.
— Kako Izgleda trgovski sotrudnik po krščanskem okusu? Priden mora biti in pameten, ne sme se pečati s politiko (protiklerikalno že celo ne!), ne z ženskami, v gostilno ne sme, »osobito ne ponoči« (t. j. ob svojem prostem času), tudi kajenje mu je prepovedano in v trgovstvu mora biti izučen, znati mora tobak — kaditi ne! — pač pa vpisovati, tobačne račune voditi, fakture pisati, blago prejemati in se ne sme v svojem delu bati pomazati obleke. Priden mora biti in ubogljiv, hoditi ob nedeljah in praznikih v cerkev (in k izpovedi? In k obhajilu?). Tudi prost je in sicer ob nedeljah od 2. do 3., sicer pa mora biti za natakarja v trgovčevi gostilni, zvečer pa redno doma. — Tako je zbral želje svojega srca plemeniti in pobožni katoliški mož Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori in steber klerikalne stranke. Zal, da ni v Avstriji postave, ki bi prisilila take brezsrčne kanalje, da spoštujejo v svojem uslužbencu človeka in ga ne ponižujejo in izkoriščajo kot brezpravnega sužnja. Zal, da niso trgovski uslužbenci zbrani v krepki razrednobojni organizaciji, ki bi Omahna prisilila, da bi sam zapisoval tobak v svoji štacuni in sprejemal blago in hodil v cerkev' in stregel v svoji gostilni, ostajal zvečer doma in bil vsak teden eno uro prost — od dveh do treh ob nedeljah!
— Prijatelji industrije v ljubljanski škofiji. Klerikalna stranka skuša okupirati vse, kar le kaj nese. Najbolje žganje se izdeluje v samostanih. pivo in druge vpijanljive pijače so prav često izdelek pobožnih rok. Toda ne le te industrije se oprijemljejo, marveč vsake, ki kaj nese. V Ljubljani in po Kranjskem rastejo klerikalne delavnice in tovarne, klerikalne redovniške kmetije itd. kakor gobe po dežju. Tudi na Rakovniku, ki ga liberalci posebno radi hvalijo, se pripravljajo tla za več panog industrije, med katerimi bo tudi nova tiskarna, za katero se trudijo na Rakovniku in v ljubljanski škofiji že par let. Katoliški tiskarni sicer škofova akcija ni j>osebno všeč, toda pomagati si ne more. V škofiji namreč goje proti Katoli-
, £ki tiskarni nekako mržnjo, ki je podobna ljubosumju in se hočejo s tiskarno na Rakovniku oškodovati, pod pretvezo, da potrebujejo tiskarno zaradi tega, da bodo tam vzgajali dečke. ki so v zavodu. Pravzaprav je pa to gola klerikalna požrešnost.
— Borovnica. Železničarska plesna veselica v Borovnici, ki se je vršila 2. februarja v restavraciji g. Drašlerja, je uspela nad vse pričakovanje lepo. Veselični odbor krajne skupine izreka iskreno zahvalo cenjenim gostom z Rakeka, Planine, Logatca in Ljubljane za prijazni obisk, vsem sodrugom in sodružicam, ki so sodelovale pri veselici, za njih trud in požrtvovalnost; g. Drašlerju pa za dobro in točno postrežbo. Od čistega dobička je veselični odsek sklenil darovati 20 K za tiskovni sklad »Zarje«, 15 K v borovniško ubožno blagajno. 10 K se da bolnemu prožnemu delavcu Matiji Trevnu kot podpora in 78 K v lokalno blagajno borovniške skupine.
— Neusmiljenke v deželni bolnišnici. Delavka nam piše: »Moja sestra je težko bolna v bolnišnici. Suši se ji hrbtni mozeg. Vsakdo si lehko misli, da potrebuje v tej hudi bolezni naj-obzirnejšo postrežbo. Ali sestre v deželni bolnišnici, ki so prepasane z debelim molkom in rade pobožno vzdihujejo in gledajo prav po tercijalsko v tla, so vse prej kakor usmiljene, nežne, skrbne bolniške strežajke. Komaj je prišla moja hudo bolna sestra v bolnišnico, že so jo priganjale, naj opravi velikonočno izpoved, ker je sedaj najlepša priložnost, ko je misjon v šentpeterski fari. Moja sestra se je branila in dejala, da bo do Velike noči še neštetokrat lehko opravila, kar se zdi usmiljenkam menda najvažnejše delo njihove postrežbe. Ker se ni hotela na komando izpovedati, so se prav neusmiljeno maščevale:	dajale ji niso boljše hrane, ki jo je zdravnik izrecno naročil. Zato je shujšala moja sestra v treh dneh za tri četrtine kilograma. Zdravnik je zmajeval z glavo, ko je videl tak učinek svojega predpisa. Po treh dneh stradanja se je pa na moje prigovarjanje bolna sestra le toliko ojunačila, da je povedala zdravniku, kako da ravnajo sestre z njo. To je pomagalo in zdravnik — vsa čast mu! — je pošteno okregal »usmiljenke«. Ali lehko si mislite, koliko trpi moja sestra sedaj, ker bolnik ne okreva le od dobre hrane, tudi občevanje mora biti prijazno in obzirno.« — Deželni odbor, ki je poslal dr. Lampeta v Dalmacijo, da pouči Dalmatince
o	izrednem socialnem delu, ki ga izvršuje na Kranjskem, naj pouči neusmiljenke v deželni bolnišnici, da so bolniške strežajke, ne pa agi-tatorice za misjone.
-r- jesenice-Fitžine. 10. t. m. v nedeljo se Je vršilo pri Werglesu na Savi .zelo dobro obiskano zborovanje, na katerem je predaval so-drug Anton Kristan iz Ljubljane »o razvoju delavskih organizacij — od postanka do da-dašnjih oblik«. Poslušalci so pozorno sledili predavateljevim izvajanjem. — Po predavanju pa se je vršil razgovor o agitaciji za še večji napredek organizacije konsumentov na Savi In Jesenicah, Govorili so razni sodrugi. Na Savi so nastale žalostne razmere; večina delavcev dela le po tri dni v tednu, ker vsled vojske na Balkanu eksport savske tovarne zelo trpi. —> Glorija dividende »werkovskega magacina« pojenjuje. Pravijo, da je bilo vse skup Je darilo bivšega poslovodje, ki se je kot bogat mož preselil na Dunaj ;n za spomin nekaj tisočev Kron podaril v svrho razdelitve med revne in potrebne deiavce, ki so odjemali v tem »maga-cinu«. — Trgovec Zore na Savi je zopet v konkurzu. Mož je to že večkrat poskusil. Trgovino je imel nasproti tovarne v hiši. kjer je gostilna pri »Jelenu«.
— Iz »Društva Inženirjev«. Vse one cenjene gg. člane, ki so prevzeli sestavljanje abecede za Jugoslovansko Enciklopedijo prosimo, da Jo izroče odseku v petek na društvenem večeru.
— »Glasbena Matica« pripravlja še za letošnjo sezono dva velika koncerta. V mesecu marcu se bo izvajalo Dvofakovo delo »Mrtvaški ženin«, v aprilu pa velik koncert skladateljev Ipavicev.
— Iz gledališke pisarne. Na ponovno izraženo željo slav. občinstva se nocoj (za Par) prvič v tej sezoni uprizori Puccinijeva velika opera »Madame Butterfly« (tragična ljubezen mlade Japonke), ki se je našemu občinstvu izredno priljubila. Opera je povsem nanovo naštudirana, naslovno vlogo poje gdč. Richterjeva. — V soboto se »Madame Butterfljr* za nepar-abonente ponovi. V nedeljo popoldan kot velika tujska predstava Offenbachova Privlačna opereta »Orfej v podzemlju«, v neaeljo zvečer prvič v sezoni Schwayerjeva drama mladega dijaka »Red iz nravnosti« z g. SeStom z Dunaja kot debutantom v vlogi Feliksa. — NB. Med drugim in tretjim dejanjem >Madame Butterfiy« n i premora, marveč se dejanje vrši nevzdržema.
— Velika železniška nezgoda med Zagorjem in Savo. Snoči ob pol 9. se je utrgala nad železniško progo med Zagorjem in Savo velika skala in zadela v osobni vlak št. 76, ki odhaja ob sedmih iz Ljubljane. Os lokomotive se je zlomila, lokomotiva s tenderjem in službenim vozom je skočila s tira in zastavila drugi tir, po katerem ie v hipu nezgode od nasprotne strani privozil tovorni vlak št. 865. Vsled ka-rambola je skočil stroj in dvanajst voz tovornega vlaka s tira. Znatne poškodbe je dobil na glavi in na prsih strojevodja osebnega vlaka Kaš. ki so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnico, vendar poškodbe niso smrtno nevarne. Od ostalega železniškega osobja in od potnikov ni nihče poškodovan. Pač pa je močno raztrgana železniška proga in je ustavljen začasno ves tovorni promet; dokler tirov ne oproste in proge ne popravijo, morajo potniki na kraju nezgode prestopati iz vlaka v vlak. — Vest, da je šest vozov tovornega vlaka vsled karam-bola zdrčalo v Savo, ni resnična.
— Poskušen samomor. V pondeljek se je v Tesarski ulici v svojem stanovanju obesil delavec Avgust Polik. Pojklicani pol^Uski
stražnik ga je rešil, nakar so ga na zdrav..1.* kovo odredbo pustili v domači oskrbi. Vzrok poskušenega samomora je bil baie domač nre-p ir.
— Iz garnizijskega zapora je pobegnil v pondeljek zjutraj topničar Franc Lombardo.
— S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 78 Slovencev in 25 Hrvatov, 30 Bolgarov sc je povrnilo pa nazaj, 14 slovenskih rudarjev je šlo v Nemčijo.
— Svarilo pred izseljevalnimi agenti. Neki Maksim Neumayer namerava v državi Fara v Braziliji pokrajino v braganški železnici (Lstrada de Ferro de Braganca) obljuditi z avstrijskimi naselniki. Ta pokrajina je pa zbog svojih klimatičnih razmer povsem neprikladna za naselbino. To so pred par leti že poskusili španski naselniki, ki so' se vsled slabega podnebja morali preseliti drugam. Pred naselitvijo v teh krajih torej resno svarimo.
— Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Leopoldma Gregorčičeva ie našla rjav muf -Mitniški paznik Anton Strnad je našel klobuk.
—	Sobarica Frančiška Glavičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 5 K denarja, ključ in robec. — Gdč. Anica Urekova je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 15 K denarja. — Služkinja Truda Slanmikova ie izgubila bankovec za 20 K.
Koroško.
— Samomor. Iz Beljaka poročajo: oSletna zasebnica I avla pl. Lenk se je v petek zastrupila s plinom. Ko je odšel siii z doma, ie odp^ plin, legla v posteljo in pričakovala smrt. Po*, podne je poslala sinu obvestilo, da naj 'nikar ne prižge luči. ko bo stopil v sobo. Sin Io i« prišel ob eni ponoči domov, je začutil, stopivsi v stanovanje, smrad po plinu. Odprl' ie hitro okna in vrata, prižgal luč in videl, da je njegova mati že mrtva. Vzrok samomora ie n®* znan.	J
i	T* Xr/a [e^T.eh0de,r V četrt*k dopoldne je v St. Vidu ob Glini naskočil vol v hlevu P^
sestnika Ivana Mačniga. Pritisnil ga ie k steni
in mu zasadil v telo rogove.
— Družinska tragedija. Pred nekaj dnevi so našli v Pliberški okolici kmetico Matildo Kotnikovo mrtvo v spalnici. Konštatirali so«a: nji lahke telesne poškodbe, zdravniki pa konštatirali, da je umrla za otrpnenjem s '• j Kotnika Je smrt žene in sum, da je njeno smrt j on sam zakrivil, tako užalostilo. da je hodi' kot umobolen okrog hiše več dni, ne da bi M jedel. Cez tri dni so ga našli mrtvega Šumiji da se je zastrupil.
■ i ■
Vestnik organizacij.
Občni zbor krakovsko trnovske podružnice .Vi* Jemnosti" se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob S zvečer vgostilni g Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni red: 1 Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poro čilo odbor«. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbor* 5. V» litev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi valSdŽr
zbor Šolsko-poljanske podružnice Vzaleni* nosti« v Ljubljani bo v nedeljo 16. t. m oh in "LnMat v gostilni pri Bončarju, Poljanska cesta. 10' 09pM"
Seja SiSenske podružnice ..Vzajemnosti« se vrši * sredo 12. februarja ob pol 8 zvečer v pisarni Konsumnegl
f«rUS^Vh'	jC t0t?.adnja,s,ci2 pred obfnlm zborom, naj *
je odborniki zanesljivo udeleže.
Seja kovinarjev se vrSl v soboto 15. t m 0b 8.2«-I,0"b"'" * ™
, ,, Odborova seja podružnice lesnih delavcev bo * četrtek 13. t. m. točno ob 5. zvečer v društvenem lokala. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom je polna udeležbi potrebna.
,, .	zb°r SKeaske »Vzajemnosti« se vrti v sobot«
15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni nri r.ilVf«} Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadrnmit, Vlite*
°dbot"- —a”-*- k	S3
[__Sehuhmeier mrtev. |
ZASLIŠEVANJE MORILCA.
Dunaj, 12. Po prvem zaslišanju na severo* zapadnem kolodvoru je vladni svetnik Stukarl v policijskem uradu morilca Kurschaka novno zaslišal. Pri vseh zasliševanjih je bil mo* rilec popolnoma miren in je na vprašani* hladnokrvno in jasno odgovarjal. Izjavil jfc da je umoril poslanca Schuhmeierja p© trezne® preudarku in v svesti si vseh posledic. V svoj#1 mlajših letih se je za Schuhmeierja močno na' vduševal in je pridno obiskoval njegove shode-Pozneje Je odpadel vsled različnih sporov od socialno demokratične stranke. Ker ga je -tako pravi morilec — začela socialno demokratična organizacija preganjati, je odpotoval v Nemčijo, kjer si je prihranil 2000 mark Od tam se je vrnil zopet v Avstrijo. Ker ni nikjer mogel dobiti dela, je v njem dozorel načrt, da umori enega socialno demokratičnih voditeljev. Schuhmeierja si je izbral za žrtev, ko je bral v listih, da ima v torek shod v Stockeravu. Odpeljal se je z njim v istem vlaku in ga je nameraval med vožnjo ustreliti. Spotoma se i« premislil in izstopil v Korneuburgu iz vlaka. Ob 10. zvečer se je z vlakom odpeljal nazaj na Dunai z namenom, da počaka Schuhmeierja i na kolodvoru; domneval je, da se vrne še le s poznejšim vlakom. Ko je zapustil svoj kupe, je naenkrat v veži zagledal Schuhmeierja pred seboj in je takoj izvršil svoj zločinski naklep. Na vprašanje, koliko časa je bil brez dela. ie odgovoril morilec, da že poldrugo leto in da v tem času tudi ni iskal dela.
BESTIALNO PRIPRAVLJEN ZLOČIN.
Dunaj, 12. Da poveča učinek, je morilec prepariral kroglo po načinu dumdum-projek-tilov. Jekleni plašč je razrezal na dvoje, da se je kroglja ob dotiki z lobanjo razletela in razdejala glavo. Smrt je nastopila takoj. Na po« licijskem uradu izjavljajo, da je ta slučaj prvi te vrste v dunajski policijski kroniki.
KUNSCHAK V POLICIJSKI JEČI.
Dunaj, 12. Kunschaka so po izvršenem umoru odvedli na kolodvorsko policijsko straž-' aico.^pdondot Pa .v, policijsko, ječo, kjer so gg
zaprli v celico za morilce. V celici je Kunsehak oblečen legel na prično in takoj zaspal. Čez dobro uro se je prebudil in hodil po celici sem-intja. Pozneje je zopet legel in spal s presledki do jutra. Zjutraj je odklonil zajtrk za arestante in zahteval mlečno kavo in žemljo na lastne stroške. Po zajtrku so ga fotografirali in dakti-loskopirali.
SPLOŠNO SOŽALJE.
Dunaj, 12. Orožni zločin je potrl vse dunajsko prebivalstvo; žalovanje za pokojnim poslancem je splošno. — V znamenje žalosti so pobešene zastave pred parlamentom. Klubu nemških socialno demokratičnih poslancev je pismeno izrazil sožalje: ministrski predsednik grof Stiirgkn, predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester, p redsednik gosposke zbornice knez VVindischgraetz, nadalje vsi parlamentarni slubi, dunajski župan dr. V/eiskirchner. Na rotovžu in na drugih magistratnih poslopjih so razobešene črne žalne zastave. Tudi cela vrsta drugih korporacij se je spominjala nesrečne Schuhmeierjeve smrti s sožalnimi izjavami. Tudi iz pokrajine in iz tujine prihajajo strankinemu vodstvu neštevilne brzojavne kon-'dolence, med drugimi je izrazil svoje sožalje tudi tržaški politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke.
RODBINA UMORJENEGA SCHUHMEIERJA.
Dunaj, 12. Pokojni Schulimeier zapušča vdovo Rozo, ki so jo Schuhmeierjevi prijatelji še tekom noči previdno in obzirno obvestili o grozni nesreči; nadalje dve hčerki: Viktorijo in Rozo; poslednja je nevesta in bi se imela poročiti čez 18 dni, dalje sina, ki se več mesecev zdravi v zdravilišču v Allandu in ki so ga prijatelji še po noči obiskali z avtomobilom in mu sporočili strašno smrt očetovo. Tudi mati Schuhmeierjeva Terezija — 771etna starka — je Še živa in je doslej še niso obvestili o nesrečni sinovi smrti.
POROČILO CESARJEVI KABINETNI PISARNI.
Dunaj, 12. Na izrecno željo je policija poslala dopoldne obširno poročilo cesarjevi kabinetni pisarni o Schuhnieierjevem umoru.
SOŽALJE POSL. KUNSCHAKA.
> Dunaj, 12. Morilčev brat, krščansko socialni voditelj in poslanec Leop. Kunsehak je iz-
razil vdovi pokojnega Schuhmeierja svoje’sožalje. Opoldne je prišel na rotovž in ihte izjavil županu dr. VVciskirchncrju, da odloži vse mandate in se umakne iz političnega življenja.
Župan je svetoval posl. Kunschaku, da naj se ne prenagli.
PRIPRAVE ZA POGREB.
Dunaj, 12. Pogreb pokojnega Schuhmeierja je določen za nedeljo ob 2. popoldne. Mrtvaški izprevod se bo pomikal od ottakrinškega »Ar-beiterheima« na pokopališče v Ottakringu. Na grobu se bodo poslovili od pokojnika v imenu organiziranega delavstva sodr. dr. Ellenbogen, Reumami in Henrik Bcer.
»BOJKOT« ZOPER KUNSCHAKA.
Dunaj, 12. Vesti, da morilec Kunsehak vsled bojkota v kovinarski zvezi organiziranih delavcev v zadnjem času ni mogel dobiti dela, ne ustrezajo resnici. Kunsehak je bil pred poldrugim letom zaposlen v dveh podjetljih, eno teh je last pristaša krščansko socialne stranke. Iz obeli služb je bil odpuščen zaradi zanemarjanja službe In pa zaradi prepirov z delovodjem. Na delo je prihajal dan za dnem prepozno; na ukor delovodje se je opravičil krščansko socialnemu podjetniku, da je prezaposlen z agitacijskim delom za krščansko socialno stranko.
ATENTAT NA SCHUHMEIERJA ŽE DAVNO SKLENJEN.
Dunaj, 12. V nasprotju z izjavo morilca, da je izbral Schuhmeierja le slučajno za žrtev svojega hudodelskega naklepa, krožijo po mestu govorice, da je Kunsehak nameraval umoriti Schuhmeierja že pred dvema letoma. Ob priliki otvoritve strankinega zbora v oktobru leta 1911. so se tudi raznesle govorice, da ga le celo že umoril in sodr. Max Wlnter se je tisti dan po polnoči napotil na Schuhmeierjev dom, da se prepriča o neistinitosti teh govoric.
NA DEŽELNI SODNIJI.
Dunaj, 12. Zvečer so prepeljali morilca Kunschaka iz policijske ječe v zapore deželnega sodišča. Preiskava o umoru je iroverjena deželnosodnemu svetniku dr. Schachnerju. Obtožnico zoper Kunschaka sestavi drž. pravdmk dr. Schlesinger, ki je imel še po noči lokalni ■ ogled na licu mesta. Policijski fotograf je na-
I	pravil na kraju umora več posnetkov.
Obnovljena balkanska vojna.
Bolgarsko umikanje ima taktične razloge. Turki polagoma priznavajo izgube. — Velesile ne marajo posredovati.
ški oblasti svoje obžalovanje. Dogodek je napravil v mestu velik, mučen vitsk. Cenzura je listom prepovedala poročanje o tem pripetljaju.
VELESILE NE BODO POSREDOVALE.
London, 12. O eventualnem posredovanju velesil za dosego miru na Balkanu so včeraj razpravljali poslaniki na svoji seji. Pred tednom sta Tevfik- in Rešld-paša izrazila mnenje, da bi inoralc velesile določiti mirovne pogoje in jih vsiliti sovražnima strankama. Nekaj dni pozneje je Porta v enakem zmislu naprosila velesile za posredovanje. Zdi sc, da so poslaniki označili posredovanje v sedanjem momentu za neprimerno.
Porta mora sprejeli pogoje note.
London, 12. »l)aily Telegraph« javlja, da stoje poslaniki na stališču, da velesile ne morejo posredovati, dokler Turčija ne sprejme nasvetov, ki so bili izraženi v zadnji noti velesil. Blakanska zveza je dala razumeti, da se morajo mirovna pogajanja izvršiti na bojišču in da more priti do premirja šele tedaj, ko bo dognana podlaga za definitivno sklepanje miru.
MISIJA HAKI-PAŠE.
Carigrad, 13. Haki-paša, ki potuje s posebno misijo po Evropi, ima nalog, na Dunaju in v Londonu neoficielno potipati, če bi bile velesile pripravljene posredovati, da bi se obnovilo mirovno pogajanje na podlagi zadnje note Ševketove vlade.
Turčija je zakrivila vojno.
London, 13. »Daily Telegraph« piše: Velesile so še zadnjo uro, dne 1. februarja, posredovale, da bi dobile od Bolgarske koncesije verskega značaja za Odrin, tako da bi se tam ustanovil nekakšen eksteritorialen mohamedanski Vatikan. Dne 2. febr. je Bolgarska pristala na to. Turčija pa ni porabila te prilike, da bi bila preprečila vojno, ki je imela izbruhniti 3. februarja. Vsled tega nikakor ni verjetno, da bo imelo potovanje Haki-paše kaj uspeha.
IZGONI.
Carigrad, 12. Policija še vedno zapira grške državljane in jih izganja. Dosti Grkov, Bolgarov in Srbov, ki so turški državljani, so prepeljali v Sinope in druge maloazijske kraje. Njih stotino, ki so bili dotlej skriti v nekem samostanu v Galati, so aretirali, prav ko so se hoteli v spremstvu ruskega kavasa vkrcati na ruski ladji.	t
Finance.
Carigrad, 12. Iz pokrajin prihajajo vsak dan prostovoljni deneski za vojno. Iz Bagdada so poslali doslej že 12.000 turških funtov.
PRED ODRINOM.
Bolgarski uspeh in poraz.
Berlin. 12. »Lokal Anz.« javlja iz Carigrada: Bombardiranje Odrina se nadaljuje. Včeraj
*0 Bolgari vzeli bujuške višave, ali pozneje so Hh Turki naskočili in so jih morali zopet zapustiti z znatnimi izgubami.
Demoralizirana posadka.
Milan, 12. »Corriera della Sera« poroča iz rilipopia: Garnizija v Odrinu je vsled neprestanega obstreljevanja popolnoma demoralizira-IML Predvčeranjem in danes je bil bombardma najsilovitejši. Vsak dan prihajajo številnejši dezerterji iz mesta in pripovedujejo, da razširjalo vojni uradi po mestu glas. da prihajata Enver beg in Riza beg s svežimi četami osvobodit trdnjavo. To vest potrjuje tudi brezžični brzojav, katerega so vjeli Bolgari, in ki pravi: »Zasedli 8”l°./s,e bolgarske utrdbe ob čataldži. Sovražnik je poražen. Tudi na Galipolskem polotoku napredujemo. Potrpite, da pridemo do Vasi«
Srbski uspeh.
,	12.	»Corriere	della Sera« javlja z
včerajšnjim datumom iz Belgrada: Turška divizija pod poveljstvom Abdul bega je včeraj izpadla iz Odrina in naskočila obrambno črto osmega srbskega polka. Srbske čete so počakale, da se je sovražnik približal, potem pa so ga napadle z vso silo. Turki se niso mogli izogniti bitki, ki je trajala tri ure. Naposled so ^	P0c*	s'*° artiljerijske strelbe v neredu
22re .'n pusf‘b okrog 100 mrtvih na bo-jlšču. Srbi so izgubili 22 mrtvili in 30 ranjenih.
Bolgarski aeroplani.
Carigrad, 13. Iz Odrina javljajo, da se zopet kažejo aeroplani nad mestom.
ZAKAJ se BOLGARI UMIKAJO?
-	13.	Vlada	izjavlja,	da so Bolgari pri
Čataldži umaknili svojo fronto zaraditega za šest kilometrov, ker ie bilo to potrebno z ozirom na operacije n a Gafipolskem polotoku. Mer se Ima odločiti usoda vojne.
PRED ČATALDŽO.
Turške vesti.
Carigrad, 12. Turške čete so zasedle Mi-dijo in odbile Bolgare pri Lomi. Včeraj so Turki napredovali do postaje Sinekli. Bolgari orže še utrjene pozicije pri Cerkeskeju in Cor-fu (iz Carigrada so pa že telegrafirali, da so Turki zasedli Corlu. Kako se to vjema?), kjer se pričakujejo resni boji. Včeraj so prispeli v Carigrad trije ujeti bolgarski častniki; eden izmed njih je Rus. Snoči so dovedli 120 Bolgarov, ki so bili ujeti pri Kalikratiji. En ujetnik jie izvršil med transportom samomor; prerezal |si Je žile z nožičem.
Pričakujejo veliko bitko.
Carigrad. 12. »Ifham« pravi, da turška četa. ki je rckognoscirala do Sinekli, ni našla nobenega sledu za sovražnikom. Ob reki Ergene pričakujejo veliko bitko, ki bo baje odločilna.
Nov boj.
Carigrad, 13. Na čatalški črti se je včeraj ,vnel boj, ki je trajal 4 ure. Turška artiljerija je uspešno obstreljevala sovražnika.
NA GOLIPOLSKEM POLOTOKU.
Turške izgube.
Carigrad. 12. V bitkah pri Bulajiru in Ka-vakli dne 9. t. m. so imeli Turki 1200 mrtvih in ranjenih, med njimi več častnikov. Tako pravi uradno poročilo. Privatne vesti pa pravijo, da so turške izgube najmanle dvakrat tolike. S tretjim transportom so pripeljali 1850 ranjencev v Carigrad.
TURŠKA LADJA UNIČENA.
Carigrad,. 12. Pravijo, da se je turška križarka »Asar i Tevfik« potopila. Po drugih vesteh so jo bolgarski topovi pri Midiji tako poškodovali, da je uničena.
Poškodovana ladja.
Carigrad, 13. Pri obstreljevanju Rodosta so bolgarske granate korveto Idžlalje tako poškodovale, da je postala nesposobna za boj in jč morala poiskati bližnjo ladjenico.
TURŠKA MORNARICA.
Carigrad, 13. Zadnje štiri dni so mogle turške bojne ladje le malo posegati v boje. Srbi so pripeljali izpred Odrina najtežji oblegovalni top in so ga namestili na višavi nad Bulajirom (torej niso Turki prepodili sovražnika izpred Bulajiru, kakor so poročali I) in so preprečili turškim ladjam, da bi se bile približale na uspešno dištanco. Razun tega so prizadeli dvema izza zadnjih bojev poškodovanima in pred Galipolijem ležečima ladjama nove težke poškodbe. Tudi Grki so posegali v te boje in znani Mutusis je nadlegoval Turke ter metal iz svojega hidroplana bombe na ladje.
TURŠKE OKRUTNOSTI.
Sofija. 12. Neka ženska, ki je pobegnila iz Kum Burgasa pri Bujuk Čekmedže, pripoveduje, da so turški vojaki masakrirali krščansko prebivalstvo, ženske, ki so ostale žive. so pa odvedli s seboi na ladje. Pogobne bestialnosti so se zgodile baje tudi v Kesteniku in Oklali.
NIKOLA SE BOJI ZA DINASTIJO.
Peterburg, 12. Neki častnik, ki je bil po ruskem nalogu na Cetinju in se je zdaj vrnil, naznanja, da se boji kralj Nikola resnih nemirov v Črni gori, ako se Skader prepusti Albaniji. V tem slučaju bi prišla tudi monarhija v Črni gori lahko v nevarnost. Kralj Nikolaj upa, da bodo velesile rešile skadersko vprašanje v prid Črni gori.
KRVAVA RUSKA ZMOTA.
Ostri streli iz ruske ladje.
Carigrad. 12. Včeraj zjutraj je nenadoma padla z ruske ladje »Rotislav«, ki je v tukajšnji luki kot druga postajna ladja, kroglja Iz topa na Tofansko obrežje in povzročila veliko škode. Po vesteh, ki še niso uradno potrjene, sta bili dve osebi ubiti,. Od ruske strani zatrjujejo, da gre za obžalovanja vredno zmoto, ki je nastala med topničarsko vajo. Vsekakor se tukaj smatra za čudno, da ima ruska ladja v carigrajski luki vaje z ostrimi naboji. Poveljnik ladje je nemudoma izrazil mornari-
sodiščem. 5 17. je bil sprejelt v zmislu vladne predloge.
Goriško.
—	Delavsko izobraževalno društvo v Solkanu priredi dve predavanji in sicer v soboto 15. februarja in v soboto 1. marca. Na obeh predava sodr. dr. Tuma; prvič o »Evharistiji in socializmu«, drugič o »turistiki«. Predavanji sc vršita v dvorani gosp. Alojza Mozetiča, začetek ob 8. zvečer. Sodrug predavatelj nam je že dobro znan, zato pač ni treba še posebnega priporočila. Dolžnost sodrugov je. da se udeleže predavanj v kar največjem številu.
Zaupniku ki še niso obračunali za Žepni koledar, so na-prošeni, da store to čimpreje, Upravništvo.
POLJAKI IN RUSINI.
Dunaj, 13. Včeraj dopoldne sta bila 'dr. Levickij in Petruševič pri Sttirgkhu zaradi ga-liške volilne reforme. Potem so imeli poljski in rusinski voditelji sestanek v gališkem ministrstvu. Konference sta se udeležila tudi poljski minister Dlugoz in gališki namestnik Bobr-zynski
TAJNA TISKARNA VOJNEGA MINISTRSTVA.
Dunaj, 12. V novi palači vojnega ministrstva se baje urejuje v kleti tiskarna, ki bo služila za izdelovanje rezervatnih tiskovin vojnega ministrstva.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Bukarešt, 12; Bolgarsko rumunski spor se je poostril, ker protestira Rumunija proti za-vlačenju od strani Bolgarske. Rumunska vlada pričakuje, da bo trozveza s pritiskom v Sofiji pospešila rešitev spora v zmislu rumunskih zahtev. Po potrebi je Rumunija pripravljena storiti najresnejše korake.
Konferenca.
Sofija, 13. Pri ministru za zunanje zadeve so se včeraj prvič sešii rumunski in bolgarski pooblaščenci na konferenco zaradi rumunskih zahtev. Razprava, ki je trajala eno uro, je imela vseskozi prijazen značaj.
GENERALNA STAVKA V BELGIJI.
Bruselj, 13. Socialno demokratično glasilo »Peuple« naznanja v posebni izdaji sklep narodnega odbora za generalno stavko, da izbruhne generalni štrajk 14. aprila opoldne.
SVETA GORA.
Peterburg, 12: Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je imenovalo posebno komisijo, ki ima študirati vsa vprašanja* ki so v zvezi z goro Athos,
VITTORIO EMANUALE NI VOLILEC.
Rim, 12. Pokrajinska komisija za revizijo volilskih imenikov je odločiia, da Je bil kralj Vittorio Eiuanuale nezakonito vpisan. Torej se mora črtati.
NOČE BITI MINISTER.
Carigrad, 12. Bivši podnačelnik generalnega štaba Mahmud paša. ki je bil po Kjamilovem padcu imenovan za mornariškega ministra, se brani nastopiti svol urad. Imenovan bo drug minister.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Novi Jork, 12. Vesti iz Teksasa potrjujejo, da so bili včeraj v Mehiki pocestni boji. Vladne čete, ki so imele topove in strojne puške, so začele blizu narodnega gledališča streljati na vstaše, katerih je bilo 4000. Potem so naskočili arzenal.
ADVOKATI JN OBRTNA SODIŠČA.
Dunaj. 13. Justični odsek je na predlog so-druga Seitza razveljavil svoj zloglasni sklep o pripustitvi advokatov v pravdah pred obrtnim
Trst.
— Danes in jutri predava v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, sodrug
Etbin Kristan
o predmetu: Vtisi iz Amerike. Začetek predavanja ob 8. in pol zvečer..Vstopnina 20 vin. za osebo. Nihče naj ne manjka!
— Odbor »Ljudskega odra« naproša vse člane, ki so si izposodli knjige iz društvene knjižnice, da oddajo te knjige v teku 7 dni knjižničarju »Ljudskega odra« od pol 8. do 9. zvečer v društvenih prostorih v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, III. nadstr. To je nujno potrebno v svrho knjižnične kontrole zaradi bližajočega se občnega zbora. Odbor naproša člane, da uvažujejo ta sklep in sc po njem ravnajo.
— Katinara. Volitve se bližajo. To se pozna tudi v cerkvi pri pridigah. Naši gospodje liberalni narodnjaki so že najeli duhovne pastirje za agitatorje proti socialnim demokratom. Katinarski župnik je s tako agitacijo že pričel. Mož — kakor je videti — neče zamuditi.
V	svoji nedeljski pridigi je n. pr. začel tako udrihati po socialistih, da sc je nekaterim navzočim zdelo, da se bliža konec sveta. Poslužuje sc pri tem tudi nedelikatnega orožja. Imenuje osebe, ki mu niso všeč, jih graja in postavlja na indeks. To seveda zato, ker dotične osebe ne marajo trobiti v njegov rog in raje kakor bi mu verjele, premišljujejo o volitvah in drugih važnih vprašanjih sami. Pri zadnji pridigi je pa mož izgledal kakor bik, kadar zagleda rdečo barvo. Kar smilili so se nam njc-njegovi nedolžni poslušalci. Spravil se je tudi na tesna ženska oblačila in na czka krila. Ta mu baje niso všeč, ker ga pohujšujejo in vznemirjajo. Za danes mu priporočamo' le, naj pusti socialne demokrate in njemu neljube osebe pri miru. Drugače bomo prisiljeni nastopiti drugače. Med nami in narodnjaki se bo bil pri letošnjih volitvah hud boj. Vsiljen nam je bil, pa smo ga sprejeli z veseljem. Nihče našemu fajmoštru ne jemlje političnega prepričanja; Toda trpeli ne bomo, da bi izrabljal eferkev vi narodnjaške namene in ve naj, da bo hudo za vsakega; ki se nam bo zoperstavljal v boju. Streliva za boj imamo dovolj!
— Poziv sodrugom. Politični od' slovanske socialno demokratične s:.
Trstu vabi vse politično organizirane souruK'-, da prineso svoje strankine izkaznice v društvene prostore v teku 14 dni od pol 1. do 9. zvečer vsak dan ali ob nedeljah od 10J do poldne. Potrebno je, da se to stori v svrho kontrole in pa zato, ker se bodo izdale za letošnje leto nove, večje izkaznice, katere je treba izpolniti na podlagi starih. Mnogo je tildi sodrugov, ki niso še poravnali strankinih prispevkov za leto 1912 in ki še niso dvignili izkaznice za tekoče leto. Kdor ne prinese strankine izkaznice v urad v teku 14 dni in ne poravna zaostalih prispevkov, ga bo smatral pol. odbor, da Je izstopil iz stranke. Ponovno torej priporočamo vsem sodrugom, da izVrše tozadevni sklep političnega odbora.
— Življenje v naših društvih postaja zares čezdalje živahnejše. Dolžnost vseh sodrugov je, da to živahnost, to dosedanjo delavnost naših društev ohranijo in jim omogočijo še večji razvoj in napredek. Predpustna doba, doba zabav in veselih priredb je končala. Sedaj smo prešli v dobo predavanj, zborovanj, tečajev in občnih zborov. 23. t. m. bomo imeli občni zbor matice »Ljudskega odra«, te naše velike kulturne inštitucije, ki postaja za naš in za vse slovenske delavce dan za dnem pomembnejša in koristnejša. Za občnim zborom matice bomo imeli občne zbore odsekov. Prvi pride na vrsto pevski odsek. Sledili mu bodo občni zbori ženskega, mladeniškega in tečajnega odseka. So-druge poživljamo, naj postanejo člani katerega-sibodi odseka »Ljudskega odra«. Vsak sodrug bi moral biti učlanjen v tem našem izobraževalnem društvu, vsak sodrug bi moral podpirati njegovo veliko kulturno delo. Sodrugom priporočamo tudi, naj vpišelo svoje ženske v ženski odsek »Ljudskega odra«. V delavskih družinah ne bi smelo biti ženske, katera ne hi bila učlanjena v tem odseku. Kdor še ni član, naj takoj postane. Zabavf naj sledi resno delo v prospeh in razvoj naših društev in naše stranke.
— Z Lovca pri Trstu, že lansko leto je bilo pri nas navdušenje za ustanovitev delavskega izobraževalnega društva. Razmere pa niso dovolile, da bi se bile uresničile naše želje. Ampak to. kar se ni moglo zgoditi lani, se bo zgodilo letos. Navdušenje za ustanovitev izobraževalnega društva, ki bo izposojalo na dom knjige, prirejalo predavanja itd. je še večje. Pred kratkim smo že izvolili pripravljalni odbor. ki ima nalogo, ukreniti vse predpriprave Odbor je že na delu. Lepo je že število prijavljenih članov. Kmalu upamo sklicati zborovanje in predložiti pravila. Sedaj se pa obra;
čamo do vseh zavednih delavcev, na} se pri-Rlase pri odboru, da jih sprejme kot člane. Kar je bilo mogoče drugod, bo mogoče tudi pri nas, ako bomo vsi na svojem mestu.
— Zmaga socialisličnlh krojačev. V nedeljo so se vršile volitve v delavski odbor in v odbor in nadzorstvo bolniške blagajne konzorcija krojačev v Trstu. Povsod je zmagala lista socialističnih krojačev proti listi nacionalističnih, ki so dobil komaj 59 glasov. S to ve-iilno zmago, h kateri izrekamo zavednim krojačem najlepše čestitke, je ponehalo škandalozno stanje v delavskem odboru in bolniški blagajni krojaškega konzorcija, ki sta poslovala dogovorno z delodajalci proti delavcem. Socializem propada in socialnih demokratov je vedno manj. Te volitve so za stereotipus na-rodnjakarske trditve pač najlepši dokaz.
— Mestni svet je na predvčerajšnji seji zaključil drugo čitanje občinskega proračuna za leto 1913. Tretje čitanje se bo vršilo na prihodnji seji, ki bo naznanjena svetovalcem pismeno. Mimogrede omenimo, da je sprejel mestni svet predlog sodruga Cerniutza, naj se izbriše iz proračuna svoto za sodelovanje og-njegascev pri raznih cerkvenih slavnostih. Slovenski nacionalci so glasovali proti Cerniu-tzoveinu predlogu. Dr. Wilfan je smatral ta trošek za nujno potreben.
Socialno politični pregled.
= Mesne cene jiadajo, seveda ne v Avstriji, temveč na Švedskem; tako poroča »Svenska Dagbladet«. Govedina prve vrste stane 76 pfenigov kilogram, teletina 77 pfenigov kilogram, svinjina 1 marko kilogram. Izgovor, da je draginja povsod enaka, je jalov. Na Švedskem, kjer ne poznajo carine na meso in na živino, so že davno preboleli neugodno letino za živinsko klajo, ki je bila pred dvema letoma; v Avstriji pa jo občutimo še danes na pomanjkanju živine in na visokih cenah.
= Država in zadružništvo. Dočim se ima delavsko zadružništvo boriti z vsakovrstnimi šikanami državnih in avtonomnih oblasti, zajemajo agrarne zadruge iz polnih davčnih jasli. Ampak vladno podpiranje je te zadruge zavedlo le v lehkomiselne špekulacije. Miljon-ski polomi klerikalnih zadrug na Koroškem in v Bukovini so obudili nezaupnost vlade. Odslej bodo mlekarske, skladiščne zadruge, zadruge za vnovčenje živine itd. dobivale državno podporo lc pod temi pogoji: Dežela mora zagotoviti enako visoko podporo; polovica zadružnega kapitala mora biti vplačana z deleži; člani morajo biti z notarsko pogodbo zavezani, da ostanejo pet do deset let člani; zadruge morajo predložiti račun o rentabiliteti na podlagi 151etne amortizacije investicijskih dolgov; zadruga sc mora zavezati, da vrne podporo, ako ne drži od ministrstva določenih pogojev. Vlada te odklonila zahtevo socialno demokratičnih poslancev, da je podpirati z državnim denarjem le take zadruge, ki ne snujejo kartelnih dogovorov glede cen.
= Balkanske homatije in štajerska industrija. Na seji graške trgovinske in obrtne zbornice je prečital predsednik Kloiber sledeče poročilo o posledicah homatij na Balkanu: »Ves naš domači gospodarski položaj in tudi trgovina in obrt našega okoliša trpe vsled vojne na Balkanu. Nenavadno napetost naših denarnih razmer označujeta predvsem pomanjkanje kredita in pa visoka obrestna mera, kakor je že mnogo let ni bilo. Domače plačilne razmere so se izredno poslabšale, plačila iz balkanskih dežel pa skoro popolnoma izostajajo, ker so on-dotni odjemalci poslužujejo moratorija. Znatnih insolvenc v okolišu graške trgovinske in obrtne zbornice doslej ni bilo. Pač pa je zadeta cela vrsta industrij vsled balkanske krize glede ha izvoz. Neposredni izvoz v balkanske dežele in v Turčijo je prenehal. V tekstilni obrti, ki je v vsej Avstriji najbolj prizadeta, se je tudi v našem okolišu produkcija znatno skrčila. Izvoz obuval zastaja in vsled tega trpi tudi izdelovanje kopit. Težaven je položaj industrije za emajlno posodo, za katero je bil Balkan izdaten odjemalec. Popolnoma je prenehal izvoz kos in srpov na Balkan. V kovaški in ključavničarski stroki je bilo mnogo obratov prisiljenih, da so skrčili svojo produkcijo. Prav tako industrija za barvila, v kolikor dela za izvoz.
V	papirni industriji je prodaja časniškega papirja ostala na dosedanji višini, dočim se je kupčja v drugem papirju z Balkanom in Turčijo skoro ustavila. Tudi obrt za ukrivljeno pohištvo, ki je stala v živahnih stikih s Turčijo, ne dobiva nobenih naročil, odkar je izbruhnila vojna. Malo razveseljivi so tudi izgledi za izvoz vžigalic, ker pripadejo veliki predeli Balkana, kjer je bil za to industrijo zanesljiv trg Srbiji, Bolgarski in Grški, torej državam, ki imajo vžigalice monopolizirane. Niti omenjati ni treba, da vsled vojnega vznemirjenja močno trpi tudi domača kupčija skoro v vseh panogah.«
= Nezaposlenost v krojaški obrti. V krojaški obrti vlada nezaposlenost, kakor je ne pomni sedanji rod. 2e pred izbruhom balkanske vojne se je krojaška obrt medlo razvijala; balkanska vojna je pahnila to obrt v brezpri-merno krizo. Izvoz na Balkan je prenehal, na domačem trgu se tudi prav hudo občutijo slabi časi. Zveza krojačev je samo v decembru in januarju izplačala 12.000 kron brezposelne podpore, v dveh mesecih 12.000 kron in sicer organizacija, ki šteje le 8000 članov. Nezaposleni dobivajo po 1 K do 1 K 40 vinarjev na dan — malo je v primeri z njihovo bedo, ampak mnogo z ozirom na maihne prispevke kroiaSke organizacije. Za prizadete delavce so sedanji časi trda šola; ali bodo spoznali važnost krepke organizacije.
= Zborovanje nemških tesarjev. Minuli teden je bil v Berlinu občni zbor zveze nemških tesarjev, ki se ga je udeležilo 135 delegatov; avstrijsko tesarsko organizacijo je zastopal sodrug Wesely. Razvoj te organizacije :e naravnost razveseljiv, saj je v poslednjih dveh letih napredovala za 9000 članov. Najvaž-
ncfsl predmet zborovanja Je 'tarifno gibanje, ki se ga udeležuje 30.000 do 35.000 članov. Doslej podjetniki Še niso popustili. Ako ne zvišajo mezde in ne skrajšajo delovnega časa, je boj neizogiben. Zbor je z ogromno večino sklenil, da se podaljša karenčna doba pri podporah, da se podpore za 25 pfenigov na dan znižajo in da se prispevki povišajo. Ta sklep je najboljša priča, na kako zdravi podlagi je zasnovana organizacija nemških tesarjev!
= Domovina delavčeva. V porenskih in vestfalskih rudnikih in plavžih opravlja na tisoče slovenskih delavcev tlako rudniškemu in železarskem kapitalu; v Ostelbiji izrabljajo pruski junkerji na stotisoče Čeških, galiških in ruskih delavcev. Leta 1905 je bilo tujih delavcev 454.343, leta 1911 že 820.831; na Avstrijo jih je odpadlo leta 1905 182.412, leta 1911 357.550. In vse te delavske množice so junker-jem in rudniškim baronom izročene na milost in nemilost: koalicijske pravice nimajo in če le pokažejo malo nepokornosti, jih izženo kot »nadležne tujce«. Avstrijska vlada se ne meni zanje; preveč je zaposlena z varstvom — svo-jega prizrenskega konzula. _________________
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaia in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v l jubljani.
ZAHVALA.
V pomladi svojega življenja, star 16 let, se je zgrudil naš ljubljeni
LOJZE
na bojišču dela. Ob nenadnem težkem udarcu nam je bilo v veliko tolažbo, da je toliko število znancev, prijateljev in sorodnikov izkazalo nepozabnemu pokojniku poslednjo čast — ob mrliškem odru In na njegovi zadnji poti. Najiskrenejša hvala vsem, zlasti darova-teljem lepih vencev in siavni rudniški godbi. Prav tako se najiskreneje zahvaljujemo za mnogoštevilne izraze sožalja in tolažbe.
Kisovec pri Zagorju ob Savi, 12. tebr.
Rodbina Peterlin.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje44 v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Oa-sernia)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Karnera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Koian.
Benussi, Gietta.
Skladišče II. kons. zadrutr na Belvedere. Artuš, bolvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserrna.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26.
Wenc Neža, Via Hroletto.
Segolin Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, ltoiano.
■■■vATVAAA-.
Žepni I
koledar
za f el«vce spl h in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Ko edar. - Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske r*enarne vrednosti v kronski veljavi. — Mm ži na razpredelnica. — Stare in nove mere. Koliko plačam osebne dohodnine — Koliko plačam vojne takse. — Poštn in brzojavni aril Dr Viktor Adler. - Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. Priporoč-Ij1 ve knjige založbe Zarje-. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. -- Stavke v Avstriji leta 1911. Dolžine raznih železrvc na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za .Zarjo*. - Največia mesta na zemlji, — Obrtna sodišča v iužnih avstrijskih deželah. — Ohitna nadzorništva v iužnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankat (slika). Pomen nekalerih parlamentarnih besed. — Napo con Bonnpartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	lelu.	—	Oglasi.	;;
Cena posameznim izvodom l K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s piipo-ročilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi -Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. ::
(Si----------------
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
—----- vpisana	zadruga z omejenim jamstvom.  -
Trst, ulica S. Francesco d’Assisi štev. 23,
Nekaj številk
Zadružniška ideja si pridobiva leto za letom, dan za dnevom vedno trdnejša tla. Spodaj navedene številke jasno dokazujejo, s kako hitrostjo se razširja med manj premožnim razredom prepričanje
da je edina rešitev iz društva zasebnih špekulantov velika zadružnišha družina.
Te vedno rastoče številke dokazujejo nam tudi, da bodo ugodnosti katere bodo mogle Delavske zadruge nuditi svojim članom še večje, ako bode njih število razmeroma raslo kakor do sedaj, in ako se bodo držali člani gesla prvih zadružnikov onih „ vrlih pijonirjev iz Rochdale":
vse, kar je le mogoče, kupi naj vsak edino v
			lastni Delavski zadrugi.	
	Prodaje:			
v 1.	zadružni dobi		1903—1905 (19 mesecev) za ... .	208.001*05
v 2.	n		1905—1906 za ... . 		148.450*19
v 3.	V	»	1906—1907 			201*206*58
v 4.	V	y>	1907—1908 			366.482*97
v 5.	T)	n	1908—1909 			615.508*12
v 6.	y>	y)	1909—1910 „		873.392-40
v 7.	7)	y>	1910—1911 „		1,050.829*18
v 8.	»	n	1911—1912 			1,258.363*68
v 9.	y>	7>	v prvih 6 mesecih (od 1/7 do 31/12 1912 .	1,008.889*69
Do 31. decembra 1912 razpečalo se je članom za 5,731.123*86 kron blaga
Na dividendah se je izdalo 82.001*25 kron v blagu.
Bolnim članom, vdovam in sirotam se je razdelilo 33.909*02 kron podpore v blagu.
31. decembra 1912 so štele zadruge 6859 članov.
31. decembra 1912 so znašale hranilne vloge svoto 180.009 25 kron.
Kako je bilo mogoče, da so naše Delavske zadruge postale tako velike in močne? Ker nudijo članom vedno večje ugodnosti in ker so splošno odpravile prodajo na upanje.
Delavske zadruge ne dajejo nič na upanje, ali v slučaju bolezni dado članu brezplačno do 84 kron v blagu in v slučaju smrti pa njegovi vdovi ali ostalim sirotam do 126 kron, in sicer v razmerju s tem, kar je član potrosil v šnjem letu.
Delavske konsumne zadruge imajo sedaj 26 skladišč, in sicer se nahaja:
Trstu v	ulici	deiristria	št.	10.
Trstu v	ulici	Belvedere	št.	34.
Trstu v	ulici	del Salice	št.	4.
Trstu v ulici Čonti št. 26.
Gorici v ulici del Duomo št. 9. Trstu v ulici Girolamo Muzio št. 6.
prej-
Skladišče; I.	v
n.	v
III.	v
„ IV.	v
„ v.	v
VI.	v
„ VII.	v
„ VII.	v
IX.	v
X.	v
„ XI.	v
„ XII.	v
„ XIII.	v
„ XIV.	v
„ XV.	v
„ XVI.	v
„ XVII.	v
„ XVIII.	v
„ XIX.	v
„ XX.	v
„ XXI.	v
„ XXII.	v
„ XXIII.	v
„ XXIV.	v
„ XXV.	v
„ XXVI.	v
Trstu v ulici del Pozzo bianco št. 5. Trstu v ulici del Lloyd št. 10.
Tržiču v ulici della Rosta št. 478.
„Pra del Gobbo“ v občinskih
Korminu v ulici del Ponte št. 602.
Trstu v ulici P. P. Vergerio št. 871 občinske hiše.
Osrednja skladišča, Sva 2i,F23~ d Assisi Zadružna pekarna
ulica S. Marco štev. 17.
Skladišče o lačil
ulica Raffineria štev. 3.
Delavske konsumne zadruge prodajajo le svojim članom.
Nove člane sprejema vsako skladišče. Zadostuje podpis deleža 20 tih kron, katerega se lahko plača v malih obrokih po 20 vinarjev.
Računske izkaze, štatute, predpise za podpore in vse druge tiskovine se dobivajo v vseh zadružnih skladiščih.
Delavci!
Vpišite se v našo veliko zadružno družino, s tem si zagotovite vse ugodnosti zadružništva.
Trst, v prosincu 1913.
Ravnateljstvo.