Štev. 3 V Ljubljani, sreda dne 3. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „BAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i» prašnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na doa* K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 1§*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina »e :n pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. r.: • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: “i Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, n: ••• ••• Tele! m številka 118. Brez skrbi! Si Odkrita beseda izrečena ob pravem času na pravem mestu lahko prepreči marsikako ne-sporazumljenje. V politiki so take izjave lahko odločilne. Zakaj je »Dan« izšel, kaj hočejo z »Dnevom«, kdo stoji za »Dnevom« in še vse polno druzih in sličnih vprašanj se danes ugiba v naši javnosti. Stvar Je pa čisto enostavna. Odkar v Ljubljani ne izhaja več »Jutro«, je neobhodno potreba, da izhaja »Dan« kot jutranji list. Zameril nam menda nikdo ne bo, ako hočemo, da je »Dan« resen* stvaren in dostojen list. Smatramo časopisje za velesilo v narodnem življenju. Zavedamo se visflkih nalog, ki jih ima journalisti-ka. Smo pa mnenja, da ni dati užigalic v roke otroku in da ne gre prepustiti tako važne naloge, kot jo ima dnevno časopisje prvemu neodgovornemu vagabundu, ki se najde slučajno na cesti. Ako hočemo Slovenci kot narod kaj pomeniti, ako hočemo doseči uspehov, ki nam zajamčijo bodočnost, potem je ena najnujnejših naših zadač, da se zlasti v publicistiki otresemo vsega, kar nam ne more nuditi garancije za solidno in smotreno narodno delo. Demokratski duh časa, socialistično čustvovanje in pojmovanje življenja se tudi v našem narodu niso mogli uveljaviti brez globjih vplivov na celoten naš organizem. Že zdavnaj ni več res, da bi samo socialni demokrat bil lahko socialist, da bi le krščanski socialec bil pravi demokrat. V narodno napredni stranki veje novo gibanje, bujno klitje, ki smeri za tem, da dobi narodna in napredna ideja konkretno obliko v okvirju socialnega in demokratskega nazira-nja. Baš notranji boji, ki so se bili v zadnjih časih v narodno-naprednih vrstah, so izčistili o-zračje tako, kakor postane Čisto in jasno preje črno in oblačno nebo, ko je grom in blisk razgnal zadnjo meglico. V vodstvu narodno-na-predne stranke ni danes niti najmanjšega nezaupanja, niti najmanjšega nesporazumljenja. Drug na druzega smo vezani. Vsestransko pa prevladuje mnenje, da napredne vrste ničesar bolj ne potrebujejo kot strnjeno in železno enotnost ako hočejo doseči veliki cilj. Gotovo se narodno-napredna stranka še nikdar ni tako prisrčno oklepala svojega voditelja, morda še nikdar ni tako sostavno delovala kot to dela pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja. Kadar v dolini vodovje narašča, je vseeno, če tudi kateri studenec usahne. Ker se moč in krepkost narodno-napredne stranke v celoti dviga, nas tudi prav nič ne vznemirjajo posamezni neuspehi pri občinskih volitvah v posameznih krajih. In brez skrbi! Nasprotnikom se ne bo posrečilo ukaliti naše harmonije! »Dan« pa hoče, zanašajoč napredno in narodno misel v najširše plasti našega naroda, poglabljati in Jačiti jo. Ne proti stranki, marveč v stranki, ne poleg stranke, marveč s stranko bo šlo prizadevanje »Dneva«. Zastareli in okameneli pa so že nazori, da ima izključno besedo v stranki samo par ljudi, abderitsko je pojmovanje, da je vsak najmanjši napredek v stranki le konkurenca že preje obstoječemu, vsak pojav moderniziranja že rovanje proti strankinim triadicijam. Vodstvo stranke uvideva upravičenost in potrebo »Dneva«, v »Dnevu« pa leži garancija za enotno delovanje v procvlt naprednih in narodnih Idej. Brez skrbi naj so torej vsi odkriti in neodkriti »prijatelji« narodno-napredne stranke! LISTEK. Relikvija Napoleona III. 2. poglavje. Čuden gost. Danes je triindvajseti februar«, je začel Pi-erre Ribodin svoje pripovedovanje — »in prav triindvajsetega februarja je bilo, preci tridesetimi leti, v prav tako viharni in burni noči kot nocoj. »Sedela sva z ženo kraj peči, vrata tam so bila širom odprta, da sva mogla videti v sobo. »Niti enega gosta ni bilo onega večera k nama, vreme res ni bilo tako ugodno, da bi hotel kateri izmed sosedov iz hiše. »Razgovarjala sva se o bodočnosti ter sva si slikala, kako lepo bi bilo, če bo kdaj lepo dekletce pomagalo materi v gospodinjstvu in streglo gostom. »Moja žena je pletla, ko sva tako kramljala, je mineval čas, a na starinski uri, ki visi še sedaj tam na steni, je imela udariti čez nekaj minut polnoč. »Tedaj je žena odložila delo, in je rekla: »»Pojdiva spat, Pierre — kasno je že, jutri naju čaka novo delo.«« »Lep dan bo jutri«, sem jej odgovoril. »Kdo ve, ali ne bo treba odkopavati sten snega, ki se morda nakopičijo okrog hiše. »No, saj drugega dela itak ne bo, ker gostov se nama pač ni nadejati.« »Pojdem naprej«, je rekla žena. In videl ^ako je tam v sobi sklenila roke ter mo-k Bogu. »Nehote sem vzel tudi jaz svojo pipo iz Svetmma politika v letu 1911. Preteklo leto se mora z ozirom na mednarodni politični položaj imenovati kot eno najkritičnejših zadnjih stoletji. Nasprotstva, ki so se ponavljala med posameznimi državami in velesilami so mednarodne spore mnogokrat spravila že do štadija, ko je bilo pričakovati, da teh konfliktov ne bodo reševali več diplo-matje ampak topovi! Vendar se je posrečilo večino konfliktov, razen italijansko-turškega, še v pravem momentu rešiti in poravnati mirnim pofom. Vendar pa so ti konflikti, dasi mirno rešeni, še vedno ravnotako aktualni, ker še vedno obstoji nevarnost, da se stare rane odpro, kritična situacija minulega leta je prisilila evropske države, da so se začele oboroževati, da čuvajo svoje interese z dobro armado m sposobnim brodovjem. V vseh konfliktih vladajo prvo ulogo kolonijalni interesi, kar zahteva seveda neizmerne pomnožitve oborožene sile! Zato se je gibala svetovna politika V preteklem letu v znamenju oboroževalne politike. Najnevarnejši konflikt je izvalo v preteklem letu maroško vprašanje, ki ga pa ni sprožila sama Francija v smislu svoje revanž-poli-tike proti Nemčiji, posegla je vmes tudi Anglija, ki je spoznala glede svojih kolonijalnih interesov v Nemčiji vsled njene vedno bolj se razvijajoče gospodarske politike nevarno konkuren-tinjo. Nerazpoloženje med temi tremi velesilami se je opažalo že v juliju, ko se je diplomatsko razmerje med Anglijo in Nemčijo jako ohladilo. ko so bile note obeh držav precej izzivalne. Kritična je postala situacija v septembru, ko se je splošno že upalo na ugodno rešitev maroškega vprašanja, a pojavilo se je vedno ostrejše nasprotstvo med oheina državama. Dokaz kritične situacije je bila tudi panika na borzah. V zadnjem trenutku se je vendar posrečilo dobiti način, ki je odvrnil veliko vojno nevarnost. Rešitev konflikta pa ni zadovoljila niti francoskega niti nemškega javnega mnenja, ter na ta način ostane to vprašanje še vedno odprto. Posledica tega konflikta pa je ozka zveza med Anglijo in Francijo ter je upati, da se sedanja entente cordiale spremeni v močno in trdno zvezo. Kot nekako posledico maroškega vprašanja, ki temelji na dogovorih med Italijo, Anglijo in Francijo je smatrati tudi italijansko ekspedicijo v Tripolitanijo, kar je izzvalo italijan-sko-turško vojno. Prvotni načrt Italije zagrabiti Turčijo tudi na evropskih in azijskih tleh je padel vsled intervencije in protesta velesil, ker je bila bojazen, da se izčimi iz take taktike lahko vedno pereči balkanski konflikt, popolnoma upravičena. Italija je sicer anektirala Tripolitanijo, a to nima nikakega pomena, ker Italijani nimajo še danes v anektiranih provincah trdnih tal. Vojna se na obeh straneh zavlačuje in že zdaj se lahko računa z dolgotrajnimi boji, ker vsled trdovratnosti Italije in Turčije ni misliti na kako posredovalno mirovno akcijo. ' Svoje kolonijalne interese povdarja tudi Rusija glede svojega perzijskega pohoda. Perzija se je po dolgem obotavljanju odločila, da sprejme ruski ultimatum, ki zahteva odstranitev finančnega reformatorja Morgan Shusterja, ter prizna ruski in angleški vpliv pri nastavljanju uradništva. S tem ostane samostojnost Perzije samo na papirju, oni trenutek pa, ko si Rusija in Anglija razdelita perzijsko državo, ni daleč, ker imata že obe velesili natanko določeni interesni sferi. ust, sklenil sem roke k molitvi, in ko sem tako stal, sem slišal, kako jc rekla žena: »Amen!« »V tein hipu je začela biti starinska ura. Najprej je zabrnela in potem je krepko udarila dvanajst — polnoč! In prav ko je izdonel zadnji udarec, sem nakrat zaslišal tiho zvonkljanje kraguljčkov, ki je prihajalo vse bližje in bližje skozi tuljenje burje, dokler ni postalo pred mojo hišo povsem glasno; hkratu sem začul tudi hrzanje konja. »Kaj je to?« sem zaklical svoji ženi. »Ali je res mogoče, da bi prišel v tej grozni noči k nama gost, ki hoče tukaj prenočiti? — No, ta človek mora biti res pogumen, da si upa v to viharno noč; — grem pogledat, kdo je.« Hitro sem tekel k vratom, toda še preden sem prišel do njih, so se nalahno odprla, — sam Bog vedi, mraz mi je pretresel vse telo, ko sem zapazil človeka ki je stal pred menoj tako nepričakovano pred vratmi; kakor da bi bil slutil, da mi prinese njegov prihod v mojo hišo veliko nesrečo. Na pragu je stal poljski Žid. To sem opazil takoj na prvi pogled. Sicer Pa to ni bilo težko spoznati. Nosil je dolg kaftan, ki mu je segal do nog, visoke škornje, majhno čepico na glavi, dolga, rdeča, na koncih že nekoliko osivela brada mu je obkrožala obraz, iz katerega je štrlel velik, šilast nos. Med tem, ko je prišla moja žena iz sosednje sobe in sem jaz opazoval došleca, je on stepal sneg s sebe, da so letele snežinke kar tako naokrog; potem je izpregovoril z globokim, zamolklim glasom: »Pot je dolga — a sneg je visok; dovolite, da prenočim pri vas!« Nikdar nisem bil poseben prijatelj Židov, najmanj pa poljskih, ki potujejo in trgujejo po Takoj lanska spomlad se je začela s krvavim plesom v Albaniji. Pogorska albanska plemena v skadarskem vijaletu so ponovila svoje stare zahteve po narodni avtonomiji. Turške čete so doživele velike poraze, a Crna gora je hotela izrabiti to kritično situacijo ter bila pripravljena na boj. V podgoriškem miru se je posrečilo z velikimi koncesijami umiriti Albance. Toda albansko vprašanje še vedno ni rešeno, ker Turčija do danes še ni izpolnila svojih obljub in izvedla reform v Albaniji. To pa pome-nja za Albanijo povod za ustajo in zadnja poročila vedo že poročati o albanskih pripravah, ki kažejo na to, da ni daleč nova albanska akcija! Pa ne samo Evropa, tudi drugod je bilo lansko leto kritično. Staro kitajsko cesarstvo se bliža svojemu razsulu, Mongolska se je odcepila in se proglasila za samostojno, v ostalih provincah pa so zmagujoči republikanci proklamiraii republiko. Premirje, ki je bilo določeno, poteče te dni, in potem se odloči usoda Kitajske. Gotovo pa je, da je sedanja dinastija Mandžu izgubljena in da bo proglašena republika. Kdo bo prvi predsednik kitajske republike je danes težko trditi, duševni oče vstaje, republikanec dr. Sunjasten ali pa Juanšikaj, ki je ves čas igral jako dvorezno ulogo. Začetkom lanskega leta se je pojavil konflikt med Rusijo in Kino, med Združenimi državami in mehikansko republiko, kjer je bil pregnan dolgoletni predsednik Porfirio Diaz. Tudi med Rusijo in Združenimi državami so se pojavila koncem leta nasprotstva glede potnih listov za židovske izseljence. — A ti konflikti so manjše važnosti, ki vspričo velikih svetovnih dogodkov niso vzbujali večje pozornosti. Večina konfliktov, ki jih je nastalo v letu 1911, se nadaljuje v tekočem letu in mnogo-kje ni odstranjena nevarnost, da se nasprotja obnove in pripeljejo do dalekosežnih posledic. Saj evropske države nadaljujejo svojo oboroževalno politiko, ki ne nudi najmanjše garancije, da bi se ohranil svetovni mir in vsa znamenja kažejo, da stopamo iz kritičnega leta 1911 v kritično leto 1912. DOPISI. Iz Gradca. (Silvestrov večer graške »Čitalnice«.) Vkljub temu, da nimajo graški Slovenci primernih svojih prostorov, kjer bi mogli prirejati svoje zabave in društvene veselice, vendar tudi graška slov. društva ne zaostajajo za drugimi s svojimi priredbami. Obilen obisk na vseh priredbah je najlepši dokaz, kako potreben bi bil v Gradcu velik skupen društveni dom. — I ako je priredil 7. decembra »Sokol« svoj Miklavžev večer, ki je krasno uspel in je napolnil vse prostore »Volksheima«. Na Silvestrov večer pa je priredila Čitalnica svoj večer — vsled premajhne dvorane — le za svoje člane in njihove goste. Večer je bil mnogoštevilno obiskan in je zadovoljil vse udeležence v polni meri. Igrala se je čarobna burka »Krompirjevi junaki«, ki je splošno ugajala. Bila je v svoji vrsti nekaj posebnega in menda niti v domovini nimamo kaj enakega. Grof Sulfurija S. Barbara je govoril daljši govor »Makame« v rimah in je žel za svoje duhovitosti splošno pohvalo. Nato se je razvila domača zabava s tombolo. Prijatelji »Čitalnice« so se spomnili društva z lepimi darili. O polnoči je predsednik gospod dvorni svetnik Lubec pozdravil vse goste in jim želel srečno novo leto. Po polnoči se je razvil vesel ples, ki je trajal še pozno v novoletno noč. Želimo da bi se društveno življenje v Gradcu mnogo gojilo in vedno lepše razvijalo, in da bi se izpolnilo, kar je pravil študent v »Krompirjevih junakih*, da bi se izpolnile želje, da bi Gradčani imeli svoj dom, kjer bi bilo: zabavišče in plesišče, gledališče in središče za vsa društva zavetišče in pravo slovensko ognjišče. Naj bi novo leto 1912. prineslo v tem oziru napredka, da Gradec ne bo »slovensko grobišče«. Vse se da doseči z marljivim društvenim delom in z organizacijo. Zato naprej 1912! __________ SPLOŠNI PREGLED. Notranji aradnl jezik v Dalmaciji. S prvi* januariem tekočega leta je stopila v veljavo ce* sarska naredba z dne 26. aprila 1909, ki urejuje jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Po ti odredbi je postala hrvaščina v vseh državnih uradih notranji uradni jezik izključno le hrvaščina. Pa se vendar sedaj ne bo podrl svet, ko So se na sli ljudje, ki si razlagajo postavko 19 osnovnega državnega zakona malo drugače nego raim Hochenburgerji in Elsnerji, ki si Avstrije ne morejo drugače predstavljati, kakor da prevladuje v njenih uradih edino le nemščina kot notranji uradni jezik! Kdaj pač pride čas, ko se bodemo tudi Slovenci na Kranjskem, kjer živi pTimerortm veliko manj Nemcev nego v Dalmaciji Italijanov, mogli ponašati s takim uspehom, kakoršnega so priborili dalmatinski poslanci svojemu narodu? Zahteve železničarjev. Iz Dunaja se poroča, da odpošljejo te dni železničarske organizacije vseh narodnosti deputacijo k železniškemu ministru Zdenku Forstnerju, da zvedo definitiven in avtentičen odgovor glede svojih zahtev, to je, kdaj in v koliko se izpolnijo ter uresničijo njih zahteve in to one, ki so jih označili kot najmanjše in sprejemljive. Voditelji železničarjev bodo iznova izjavili, da na noben način ne morejo opustiti svojo zahtevo, po kateri naj se nakaže vsota 38 milijonov kron kot nujno in ne-vzdržljivo potrebna za izpolnitev regulacfje plač in draginjskih doklad, dalje pa bodo od ministrstva zahtevali tudi pojamila, v koliko se bodo upoštevali predlogi železničarjev posebno glede likvidiranja ostalih 17 milijonov kron. Novo prestolno mesto Srbije. Iz Belgrada se poroča o akciji nekaterih poslancev, ki mislijo v eni prihodnjih sej srbske skupščine ulo-žiti predlog, da naj se opusti mesto Belgrad kot prestolica kraljestva. Kot nova prestolica prideta v poštev mesti Niš in Kragujevac. Glavni vzrok te spremembe tiči baje v dejstvu, da je Belgrad, kot obmejno mesto preveč eksponi-rano. Ze v času aneksijske krize je nastala ta misel, ter je bil srbski dvor že popolnoma pripravljen za odhod. Sedaj je baje kralj Peter pristal na to idejo, ki se ima kar najprej uresničiti. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! svetu ter pri tem navadno opeharijo ljudi. Ali draga otroka, one noči nisem imel srca, da bi bil Žida, ki je prosil prenočišča, spodil od svojega praga. Človek bi niti psa ne spodil v ta metež. Mož je bil prišel gotovo od daleč in je bil potreben počitka; na bradi so mu visele ledene sveče in zmrznjene snežinke, bil je ves trd od mraza, in leden hlad je prihajal od njega, ko je stopil bližje. »»Ne bojte se, gospod krčmar,«« je dejal, »»da bi zahteval od vas zastonj gostoljubja.«« »Kolikor zahtevate, vam rad plačam, in sicer že naprej.«« Pri teh besedah je odgrnil svoj kaftan, in opazil sem, da nosi na širokem jermenu velikansko mošnjo denarja. Ko jo je odprl in sem pogledal vanjo, sem se čudil, koliko denarja nosi ta Žid seboj.* Moralo je biti na tisoče frankov, ki so ležali tu v mošnji, v bankovcih, zlatu in srebru. »Kar pustite denar,« sem mu rekel jaz, — »zaradi računa se že lahko zmeniva, toda vi ste pustili zunaj konja in sani. Predvsem treba spraviti konja v hlev.« »»Storite to, gospod krčmar,«« je odgovoril žid — »»uboga žival mi je bila danes v veliko korist.«« »»Sedaj^ me je pripeljala iz Strassburga; komaj sem že držal vajeti v okorelih rokah, že sem se bal, da omedlim in padem v sani. Zvesti konjiček pa ni popustil, tekel je, kolikor je mogel in mislim, da mi je to noč rešil življenje, kajti če bi bil ostal nocoj v Črnem lesu, bi me bila gotovo ubila zima.«« »Popolnoma prav imate,« sem odvrnil jaz, »kdor v taki noči, kakoršna je danes, zunaj zaspi ali izgubi zavest, ta se ne zbudi več. »Toda tukaj, pijte najprej malo likerja; ta vas pogreje, — a ti žena, glej, da pripraviš kaj dobrega našemu gostu! »Zakuri zopet, treba napraviti kaj gorkega; potem pa pripravi postelj gori v kamrici, — tam lahko spi,« sem rekel svoji ženi. Zid je hvaležno pokimal z glavo, potem je sedel z vzdihom za mizo ob peči. Jaz pa sem šel na cesto, izpregel sem konja, ga peljal v hlev, mu dal sena in ovsa ter potegnil še sani pod streho, Nato sem se vrnil v hišo in sem sedel poljskemu židu nasproti. Opazil sem takoj na prvi hip, da to ni eden onih navadnih pritepencev. Moral je biti vsekakor bogat mož; zdelo se mi je, da je pač kak boljši trgovec, ker mi je pravil, da je izterjal zastanke v Alzaciji ter da mora zgodaj zjutraj dalje, ker ima še mnogo opravka v deželi. Prašal sem ga, odkod je, pa mi je odgovoril, da je iz Varšave. »»Dolga pot,«« je nadaljeval ter vzdihnil. »»Ze štiri mesece sem proč od svoje drage rodbine, ali kaj naj storim, — človek mora delati in se truditi od zore do mraka, da more vzgojiti svoje otroke.«« In ne da bi kaj vprašal, mi je začel pripovedovati, kako lepo ženo ima v Varšavi m otroka — sina in hčer, ki sta še majhna; potegnil je iz žepa sliko, na kateri sta bila otroka. Iskreno je poljubil sliko in jo zopet spravil na svoje prsi. »»To je moj amulet,«« je nadaljeval, »»to sliko nosim vedno seboj, in odkar jo ima”?’J"* gre vedno vse po sreči. Ah, ne bo več d0,» trajalo, pa bom zopet videl svoja malčka, objel bom lahko zopet svojo ljubo žena K bomo praznovali mi Židje Veliko no , 80t0Ko“lll PO. do moje hiše?« sem DNEVNI PREGLED. Cenjene dopisnike prosimo, naj nam pošiljajo resna iti točna poročila le na naslov: »Uredništvo neodvisnega političnega dnevnika „Dan“ v Ljubljani." Novi dnevnik »Dan“ razpošiljamo deset dni na ogled kavarnam, gostilnam in zasebnikom in prosimo, da nam pošljejo naročnino, oz. naznanijo po dopisnici na upravništvo »Dneva-, da se naroče. Plačuje se list v naprej do 10. vsakega meseca, sicer se list z 10, številko ustavi. Novi dnevnik „Dan“ smo razposlali vsem tobaka rnam v nadrobno razprodajo. Prosimo, da prodajajo list proti običajni proviziji. Koliko iz-tisov lista želi kakšna tobakarna, naj to javi upravništvu .Dneva*. Za predstojnika ljubljanskega c. kr. okr. sodišča je določen dosedanji začasni voditelj g. dež. sod. svetnik Henrik Sturm. S tem so za sedaj padle v vodo vse kombinacije z dež. sod. nadsvetnikom pl. Kočevarjem, ki se je branil sprejeti predstojništvo okr. sodišča. Presenečenje pa vendar ni izključeno in treba je javnosti posvečati še nadalje temu vprašanju največjo pozornost. Pomilovanja vredni Šuklje. Dobri prijatelji se v znak prijateljstva ob slovesu poljubijo. Na vsak način pa se vsaj na videz ljubeznivo poslove. Včerajšnji »Slovenec« kaže, da imajo klerikalci drugačne nazore o dostojnosti in prijateljstvu. V uvodnem članku, ki je posvečen Sukljetu »samo v njegovi dosedanji lastnosti deželnega glavarja« so mu dali namreč v slovo nezasluženo brco v obliki malookusnega očitka, da je odstopil, ker je »fizično izmučen in bolan«. »Slovenec se Šukljetu tudi prav nič ne obotavlja v obraz povedati, da je njegova »oseba postranske vrednosti«. Da, da, klerikalci so vedno sami sebi zvesti. Napravili so s Šu-kljetom ravno to kot z Mandljem. Ko je odstopil in ni hotel več nositi soodgovornosti za brezvestno gospodarstvo, so ga v štajerski »Straži« kruto napadli in opljuvali! Kregar zopet oživljen! Kregar sicer trdno pričakuje, da se klerikalni državnozborski delegaciji posreči oprostiti ga nadaljnega sodnega zasledovanja radi goljufij in sleparij pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, vendar pa se je že celo leto izumikal javnosti. Sedaj menda zopet straši po Črnem grabnu in agitira za volitve v obrtno in trgovsko zbornico. Prosimo somišljenike, da takoj nam ali pa vodstvu na-rodno-napredne stranke javijo kako Kregar agitira. Pred Kregarji moramo biti zelo zelo previdni. Ponesrečen nastop klerikalnih klakerjev v gledališču. Za včerajšnjo predstavo Finžgarjeve »Naše krvi« so klerikalci najeli posebne klaker-je, ki so jih razpostavili po vsem gledališču. Četudi so ploskali in pritrjevali kakor besni, si je vendar stalno občinstvo slovenskega gledališča napravilo o najnovejšem delu klerikalnega umotvora pravo mnenje ter seveda igro odklonilo. Ako hočejo klerikalci dokumentirati svoje zanimanje za slovensko gledališče, naj ga vedno napolnijo. Pomnijo pa naj, da se je klakerstvo preživelo že tudi v Parizu. Dijaška podporna društva in klerikalci. »Omladina« piše: Pred nami leži 231etno poročilo Dunajskega podpornega društva. Zanimiv je seznamek podpornikov. Žalosten pojav za nivo slovenske inteligence je, da manjka v njem lepa vrsta dobro situiranih ljudi, ki so bili nekdaj sami podpiranci tega društva in tako na lastni koži občutili njegovo potrebo in korist. Tu bo treba na vsak način odpomoči. — Nič veselejši ni drugi pojav, ki nam ga seznamek kaže. Letni podporniki in dobrotniki so prispevali lepo vsoto 7636 K. Od teh odpade najmanj 7000 K na napredno inteligenco in napredne korporacije in le malenkostni ostanek ali pa niti ta ne — na klerikalce. In vendar velja Podporno društvo in je tudi skoz in skoz nestrankarsko; podpira ravnotako klerikalne kakor napredne dijake; vemo tudi, da so se pošiljale prošnje v isti meri klerikalnim inteligentom in zavodom kakor naprednim. In vendar tak razloček: samo par sto kron v primeri z lepimi naprednimi tisočaki. Da to ni samo slučajno, nam kaže pogled v stara letna poročila, kjer dobimo podobno sliko, nam kažejo pa tudi pretekle počit- ga vprašal. »Kdo vam je ponoči pokazal gostilno?« »»Imel sem srečo,«« je odvrnil poljski žid, pogladivši si dolgo brado. »»Prav začetkom vasi sem srečal človeka, nekakega berača menda; imel je vojaško čepico na glavi, sicer pa je bil oblečen kmetski.«« »Ah, to je bil Gašpar Brand,« sem dejal .jaz, pred nekoliko meseci so ga odpustili od vojakov, sedaj pa se potika večinoma brez dela P° vasi. »Ta človek je jako nagle jeze; nihče ga ne mara vzeti v službo, ker je tako samsvo| in za-dirljiv, — ta vam je torej pokazal pot? Čudno.« »»Najprej sem se ga prestrašil,«« je odgovoril žid, »»ko me je s svojimi velikimi očmi pogledal tako čudno; toda ko sem mu povedal, da sem napol zmrznjen ter moram na vsak način dobiti v tej grozni noči prenočišče, tedaj je vzdignil roko, pokazal na vašo hišo, ki je bila že blizu in je zaklical; — »Tamle se ustavite, pri Pierru Ribodinu, tam vas lepo sprejmo. To je gostilna »Pri dobrem angelju«. . »»Krasno ime ima,«« sem mu odgovoril, »»kajti gorje človeku, ki nima nikakega dobrega angelja. Vi pa ste revež, če se ne motim, zato ne maram, da bi mi zastonj kazali pot. Tu imate Srebrnjak.«« »»Odprl sem svojo mošnjo in sem mu vrgel goldinar, toda kaj mislite, kaj je naredil? Vrnil rni je denar nazaj in ves se je tresel od jeze, ko mi je rekel: — »Ali sem vas česa prosil? — Ali sem kaj zahteval za to, da sem vam pokazal pot? Kar pojdite, žid, sedaj mi je žal, da sem sploh govoril z vatni.«« (Dalje.) niče. Napredno dijaštvo je razvilo pod devizo samopomoči živahno delo za podporna društva, ki je imelo tudi lepe uspehe. Klerikalno dijaštvo ni sledilo, še manj klerikalna javnost, predvsem v Ljubljani, ker je bilo tako pričakovati. Neumljivi pa so mnogi drugi slučaji. Neumljivo na primer je, da so klerikalni dijaki nekje na Dolenjskem priredili veselico v prid Dunajskemu podpornemu društvu, da so s pomočjo naprednjakov zbrali lepo vsoto, da pa od te Podporno društvo še ni dobilo vinarja. Neumljivo je, da je v nekem spodnještajerskem trgu, kjer ima duhovščina odločilni vpliv, kaplan, ki je sicer duša vseh družabnih prireditev, — kljub ponovnim prošnjam odrekel vsako sodelovanje pri prireditvi trške mladine na korist dijaškim podpornim društvom in jo pri njenem delu na razne načine oviral. Takih slučajev je gotovo še več. Skrajni čas je, da to poneha. Dolžnost klerikalnega dijaštva je, da to dosežejo; prepričani smo, da jim je to mogoče, če le hočejo. Sicer bodo vedno češči, že sedaj ne redki glasovi, naj izvaja podporno društvo iz teh nelepih pojavov primerne konsekvence... Nepotrebno razburjenje Graški listi se jeze' ke je c. kr. okrajno glavarstvo v Radgoni v no-voizdanem imeniku občin in krajev okrajnega glavarsjva navedlo nepopačena in čista slovenska krajevna imena, ne pa one nezmiselne prestave in spake, ki se z njimi odlikujejo tudi mnoga glavarstva v čisto slovenskih krajih. Po uradni Statistiki živi v tem okrajnem glavarstvu slcoro tri petine Slovencev, a večina krajev nosi še iz časov, ko so bili ti kraji čisto slovenski, lepa slovenska imena, ki jih more največji nemški šovinist le spačiti, nikdar pa prevesti. Zato je nemška jeza nad okrajnim glavarstvom popolnoma odveč, ker je to postopalo čisto in edino pravilno. Naj bi ta zgled posnemala razna glavarstva na Kranjskem, zlasti pa kranjska dež. vlada, ki še vedno noče poznati niti samosloven-skih uličnih napisov v Ljubljani. Josip Prunk, vodja tržaške filijale c. kr. korespondenčnega urada je imenovan stalnim poročevalcev istega urada v Rimu; na njegovo mesto pride dosedanji uradnik tržaške filijalke Rupert Pohar. Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne ljubljanske se je vršilo včeraj 47. žrebanje srečk“mestnega loterijskega posojila. Komisiji je predsedoval vladni komisar pl La-schan, zapisnikar je bil notar Plantan. Številke je dvigal deček sirota Alojzij Mavec. Izžrebanih je bilo 800 srečk. Prvi dobitek v znesku 50000 kron je zadela srečka 'štev. o 7.9 8 9; nadalje so zadele večje dobitke naslednje srečke, in sicer: štev 601 3000 K; štev. 31979 2000 K; štev. 65.580, 22.237, 66 573. 46096 in 34.315 vsaka po 1(00 K in št. 36062, 6596, 40.271 in 58 246 vsaka po 600 K- Vse ostale izžrebane srečke (788) so zadele po 60 K. V Ameriki umrli Slovenci. Dne 12. decembra je umrl v Lincolnu III., Peter Špringer iz Črnomlja. Ranjki je prišel v Lincoln s prvimi Slovenci 1. 1868 — V Galesburgu, III., je umrl rojak Fr. Hudobnik. Pokojnik je bil doma iz Suhe pri Kranju na Gorenjskem. — Umrl je v Clevelandu rojak Anton Pugelj. Ranjki je bil doma iz Mirne peči na Dolenjskem in je bival v Ameriki 19 let. Zadnja tri leta je živel v No-tinghamu. Radiograf Ideal. Sedanji popoldanski spored vsebuje samo najboljše posnetke, n. pr. ve-lekomično sliko „Maks se dvobojuje*. Na večernem sporedu pa je privlačni posnetek prve vrste! Ena izmed mnogih* ali ,Iz življenja trgovca z dekleti*. Ta posnetek, skrajno zanimiv in poln zapletljajev je izveden z največjo točnostjo, pa vendar tako, da ne more nihče najti kaj nedostojnega. Dejanje je posneto po naravi, in sicer v hamburškem pristanišču, na krovu nekega prekooceanskega parn'ka in neke trijadern ce. V petek krasen specialni večer. V soboto velika senzacija »Celica št. 13“. Za prihodnje dni se pripravlja drama „Pravica mladosti*. Ljubljanska kreditna banka V mesecu decembru 1911 se je »ložilo na knjižice in na tekoči račun kron 1,786 73371, dvignilo pa kron 2,258.465 91. Skupno stanje koncem decembra leta 1911 kron 13,009.11967. KNUT HANNSEN: Sužnji ljubezni. (Konec.) »Danes večer sem tako vesela,« sem dejala. Če bi Vas smela prositi, da greste z menoj gor!... Ali imam samo malo sobico.« »Ne grem z Vami gor,« je odgovoril. »Lahko noč!« Odšel je. Šel je zopet mimo stare beračice, pozabil pa jo je obdariti, čeprav se mu je priklonila. Tekla sem k nji, dala ji nekaj grošev in dejala: »To je od gospoda, ki je šel ravno mimo od gospoda v sivi obleki.« »Od gospoda v sivi obleki,« je vprašala žena. Od onega s črnimi lasmi, Vladimirja? »Ste Vi njegova gospa?« Odgovorila sem: »Ne. Jaz sem njegova sužnja.« Potožil se je potem še več večerov po vrsti, da mi ne more vrniti denarja. Prosila sem ga, naj me ne rani tako. Dejal je tako glasno, da so ga mogli vsi slišati in po večini so se mu zato smejali. »Lopov sem in ničvrednež,« je dejal. Sposodil sem se od vas denarja in ga vam ne morem vrniti. Pustil bi si odsekati desno roko za petdeset mark.« Bolelo me je ,ko sem ga čula tako govoriti, in premišljevala sem, kako bi mu mogla preskrbeti denarja. Ali mogla nisem! Dalje mi je dejal: »Če me končno vprašate, kako se mi godi, tedaj... Rumena dama in cirkus sta odpotovala. Pozabil sem jo. Kar nič več ne mislim nanjo.« »In vendar si ji še danes pisal pismo,« mu reče eden njegovih prijateljev. PROSVETA. Slovensko deželno gledališče. F. S. Finžgar: »Naša kri«. Igrokaz v štirih dejanjih. — Režiser Anton Verovšek. — Po dolgem presledku se je zopet oglasil na slovenskem odru pisatelj »Divjega lovca« F. S. Finžgar s svojjm novim igrokazom »Naša kri« iz francoskih časov na Kranjskem. Igrokaz nam ne podaja prav nič novega, enotnost in ideja je skrajno razblinjena, dejanje ter govorjenje oseb pa je pamflet na francosko dobo, ki ji moramo Slovenci biti pač hvaležni za vse kar i-mamo, ker plodove francoskih časov uživamo še mi. Finžgar, ki je baje dober poznavalec kmeta, ni ustvaril v svoji drami nobenega kmetskega tipa, kar pa naj bi bilo slovenskega poznamo že iz njegovega »Divjega lovca« (Groga, mežnar) in dramatizacij Jurčičevih romanov. Najbolj ponesrečena pa je figura Renarda, francoskega oficirja, ki filozofira na grozno dolgočasen način ves drugi in tretji akt o slovenski krvi, citira zelo Rousseaua, ter v svoji sentimentalni zaljubljenosti zasnubi Jerico hčerko vaškega mairea. Vsebina drame je napisana že v prvem aktu. kjer bi lovek lahko že vnaprej prerokoval prizor za prizorom. Pisatelj sicer povdarja kulturne zasluge Francozov, a čudno se sliši, ko govori francoski oficir — in to Renard venomer povdarja — kmetu o kulturni važnosti francoske misije in o pomenu ilirskega kraljestva. Kakor že rečeno, je dejanje jako zavlečeno, kar se posebno občuti v prvem dejanju, ko rnožakujejo kmetje o Francozih, dalje drugo in tretje dejanje, ki je papricirano s filozofiranjem francoskega oficirja. Ako je pisatelj hotel v maireu Borštniku pokazati in dokazati to »našo kri« je streljal čez cilj, ker ta tnaire je pravi bojazljivec in strahopetec. — Uprizoritev je bila kolikor toliko dobra, manjkalo pa je enotne igre, vsak igralec je igral sam zase, nikdo se ni brigal za svojega soseda, kar je pač morala zakriviti režija, ki ni mogla podati enotne slike. Najboljši je bil g. Nučič, ki je govoril svojega vodenega junaka pač tako, kakor ga je napisal v svojih starinskih monologih, gdč. Wintrova je podala kmečko dekle po svoji stari šabloni, dober bi bil g. Danilo, da se je malo bolj seznanil s tekstom. G. Verovšek se je mučil s svojini maireom na vse načine, da bi iz ponesrečene figure postavil na oder razumljiv tip, a se mu v boju s tekstom ni posrečilo ustvariti prav nič, njega maire je bil mešanica bojazljivca in strahopetca s poskusom ustvariti kmečki tip, ki bi naj bil kranjski, pa je prav podoben kaki figuri iz Thomovih komedij seveda v jako miniaturni izdaji. G. Šimaček se je trudil in trudil, da bi podal kmečkega fanta, a vloga je pač taka, da ni mogel več narediti iz nje, kakor je naredil. Dober je bil g. Molek v vlogi kmeta Podrepca in g. Bukšek v neverjetni vlogi kmeta Zapotočana. G. Skrbinšek se vse preveč razburja, tako da prihaja v ekstazo, da se ga skoro nič ne razume. Gledališče je bilo dobro obiskano. Quidam. Iz pisarne slovenskega gledališča. Juui, v četrtek se igra drugič Shakespearova veseloigra .Vesele ženske windsorske“ in sicer za repar-aborenta Glavno vlogo Falstaffa igra g Verovšek, Forda gosp. Nučič, Fordovo gdč. Šetfilova, Paga g Danilo, Pagevo ga Danilova.— V petek je izjemna predstava, zato abonement na lože in na sedeže ne ve'ja. Ker se slavnostna predstava ne ponovi in ker pride več gostov, se hoče ustreči vsem, da ne bo zamere na nobeno stran, so vsi prostori na razpolago predvsem seveda abonentom, katerim so njihovi prostori reservirani do četrtka opoldne. Za goste se reservira nekaj lož in partermh sedežev. Pri-glase sprejema ga. Šešarkova — V soboto se igra »Naša kri" drugič. Opozarjamo na to predstavo že danes goste z dežele, zlasti z Gorenjskega, ter vsa slovenska diletantska društva. Koncert .Glasbene Matice", ki je bil naznanjen za soboto dne 13. januarja, se definitivno vrši v nedeljo, 14 januarja zvečer ob pol 8. uri, na kar občinstvo opozarjamo. V koncertu se bo izvajalo 10 slovenskih, izvirnih skladb, večinoma iz najnovejše glasbene literature slovenske. Na konceitu bodo zastopani sledeči slovenski skladatelji: Anton Lajovic, dr. Gojmir Krek, Oskar Dev, Josip M'chl, Fran Gerbič, Emil Adamič, Stanko Premil in Viktor Parma. Kupila sem rožo od cvetličarke in sem mu jo vtaknila v levo gumbnico. Čutila sem njegovo sapo na svojih rokah, in bilo mi je skoro nemožno pritrditi buciko. »Hvala!« je dejal. Zahtevala sem tri marke, ki sem jih imela pri blagajni še v dpbro, in sem mu jih dala. Bila je malenkost. »Hvala!« je dejal vnovič. Bila sem ves večer srečna, kar reče naenkrat Vladimir: »S temi tremi markami odpotujem za en teden. Kadar se vrnem, tedaj dobite svoj denar nazaj.« Ko je opazil mojo potrtost, je dostavil: »Samo vas ljubim!« In zagrabil je mojo roko. Bila sem vsa potrta, da hoče odpotovati in da mi noče povedati, kam, čeprav sem ga vprašala. Vse, cela kavarna in vsi številni gosti, vse je plesalo okoli mene; dalje nisem mogla prenašati in proseče sem zagrabila njegove roke. »V enem tednu se vrnem k vam,« je dejal in je vstal. Slišala sem prvega natakarja, ko mi je dejal: »Vi nas torej zapustite v štirinajstih dnevih!« Radi mene, sem si mislila; kaj je to! V enem tednu je zopet Vladimir pri meni! In hotela sem se mu za to zahvaliti, obrnila sem se — a že je odšel. Teden dni pozneje najdem, ko pridem domov, njegovo pismo. Pisal je tako obupano, pravil je, da je potoval za rumeno damo, da mi ne more nikdar vrniti denarja, da je ves obupan vsled pomanjkanja. Potem si je zopet očital, da je podla duša in pod pismom je napisal: »Suženj rumene dame.« Slovenski sokolski koledar za leto 1§12. Uredil dr Gv. Sajovic Založil vaditeljski et>or Sokola v K'anju. Cena 1 K. Koledar vsebuje za Sokola in vsakega narodnega Slovana velezani-mive poučne in statistične spise o slovenskem in slovanskem Sokolstvu ter ga zato prav toplo priporočamo. »Omladina*, št. 9—10 prinaša sledečo vsebino: Docentem habemus. — Ivan Sajovic: Socializem in narodni radikalizem. — Dr. I. L Izem. — Dr. Rodolphe Broda: Novoverski razvoji. — Maske in profili: Vlil., dr. I Lah: f Dr. Josip Vošnjak; IX A, O.: Karel Hiaviček. — 1 Halik: Češka dijaška žurnalistika. — Drill: Slovenski prevodi. — V. M. Z : Deseti kongres slovenskih časnikarjev v Belgradu. — I. Mohorič: Stibler, Kriza v slovenskem zadružništvu. — I. S. Machar: Pater Davorin. Finančni zakon 1912.— Listek: Slovensko dijaštvo Srednješolski vestnik. Vseučeliški vestnik: Mamfestačno zborovanje v Pragi. Klerikalci in vseučiliščno vprašanje. Dijaško socialni vestnik. Vestnik za knj ževnost in umetnost: Mali ljudje; OliverTvvist; Rim; Malomestne tradicije. Razno. — Dijaško revijo .Omladina*, ki je zaključila s št. 9—10 svoj VIII letnik slovenski inteligenci najtopleje priporočamo. Stane na leto 4 K, za učitelje 3 K, za dijake 2 kroni. „SlovenskI ilustrovaril tednik*, ki izhaja že celo leto in si je pridobil mnogo simpatij, je izdal božično številko, ki po pravici vzbuja veliko zanimanje. Ilustracije so tako lepe in fino izdelane, da nadkriljujejo vse tiste, pri nas preveč razširjene dunajske liste enakega značaja. »Slov. ilustrovani tednik* je vreden vsega priporočila in je želeti, da bi ga zlasti naročali gostilničarji, kavarnarji in brivci. DIJAŠKI VESTNIK. (Po »Omladini«.) »Slovenija« ua Dunaju kaže letos prav veselo sliko. Ze takoj v začetku leta se je začelo živahno delovanje. Članov šteje do sedaj že nad 70, med njimi 27 prvoletnikov in 5 drugih novih članov; v društvo zahaja tudi več starej-šin. — Izobraževalno delo je koncentrirano v »Izobraževalnem klubu« (načelnik tov. Sajovic). Na vsakotedenskih sestankih so dosedaj predavali tt. Šlibar: Dijaške razmere na Gorenjskem, Vesna-Prosveta; Lipar: Narodne in dijaške razmere na Koroškem; Čermelj isto o Trstu in Trošt o Gorici. Bil je to cel ciklus predavanj in debat, ki naj bodo podlaga za razmotri-vanja o reorganizaciji naše struje. Programa-tičnega značaja so bile živahne razprave o ljubljanskem zaupnem sestanku in na njem sklenjenih resolucijah. Uvedla sta jih s svojimi predavanji tt. Sajovic in Zalokar. — Tov. Zdolšek je predaval »Nekatera etična vprašanja z ozirom na dunajsko dijaštvo«. — Na novo je oživel srednješolski odsek (načelnik tov. Prelo-vec). Predavala sta v njem tt. Zdolšek: »Pedagoška stran srednješolskega dela« in Šlibar: »Naše delo med srednješolci«. Na treh dobro obiskanih sestankih se je naredil načrt za enotno delo v božičnih počitnicah; sestavila se bo tudi podrobna srednješolska statistika in uporabila ona, ki je bila zbrana že pred par leti. — Organizačni krožek dela skupno z dunajskim odsekom eksekutive podrobne načrte za enotno organizacijo naših društev. Razmotriva se zlasti delo in organizacija »Prosvete« in eksekutive. — Posebni ad hoc sestavljeni odsek je sestavil natančni in vzorni naslovnik dunajskih Slovencev. Snujeta se podporni odsek in manjšinski krožek. Zlasti prvi je nujno potreben, ker nas podporne razmere med dunajskimi in slovenskimi visokošolci sploh vedno bolj silijo, da začnemo sami iskati odpomoči in remedure. — Pod vodstvom tov. podpredsednika R. Trošta prireja društvo poučne in zabavne izlete. Posebno krasen in dobro obiskan je bil večurni pešizlet na Leopoldovo črez »Dunajski les« v Klosterneuburg. »Tabor« v Gradcu je z letošnjim šolskim letom doživel renesanso. Prišlo je dokaj novih članov v društvo, zlasti prvoletnikov. Zal niso bivali vsi ves čas v Gradcu, ampak mnogo v domovini. Vendar je priredilo društvo med tem, ko so še bili v Gradcu, dva redna in eden Žalovala sem dan in noč, nisem mogla začeti nobenega dela. Cez teden sem zgubila svoje mesto in poiskati sem si morala drugo. Po dnevi se;m se predstavljala po drugih kavarnah in hotelih; pozvonila sem tudi pri zasebnikih in sem jim ponujala svojo službo. Pa se mi ni posrečilo. Pozno na večer sem si kupila vse časopise in skrbno prebirala anonce, ko sem prišla domov. Mislila sem: morebiti morem rešiti sebe in Vladimirja... Včeraj sem zapazila njegovo ime v nekem časopisu in brala sem. Takoj nato sem odšla od doma, po mnogih cestah in prišla šele danes zjutraj domov. Morebiti sem kje spala ali tudi sedela na kakih stopnicah, ne da bi mogla iti naprej; ampak tega sedaj ne vem. Danes sem zopet brala; a včeraj zvečer, ko sem prišla domov, sem brala prvič. Vila sem roke; nato se vsedem na stol. Tolkla sem z dlanmi po tleli in premišljevala. Morebiti sploh mislila nisem; ampak šumelo mi je tako po glavi in vedela nisem ničesar o sebi. Potem sem pač vstala in šla na cesto. Zdolaj na oglu ceste, na to se dobro spominjam, sem dala stari beračici groš in ji rekla: »To je od gospoda v sivi obleki. Saj veste!« »Ste vi morebiti njegova nevesta?« je vprašala. Odgovorila sem: »Ne, — jaz sem njegova vdova.« In vlačila sem se do danes zjutraj po ulicah. In sedaj sem brala še enkrat. Vladimir F. m« je bilo ime. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. izreden občni zbor ter štiri čajeve večere ob sobotah, združene s predavanji. Prvi čajev večer je bil posvečen spominu dr. Josipa Vošnja-ka, zadnji pa je bil skromen jubilej ob desetletnici Josipa Murna — Aleksandrova. Predavanja, kakor so sledila zapored, so bila sledeča: star. dr. Ivan Lah: »dr. Josip Vošnjak in njegovo delovanje«, »Fichte in narodnostna filozofija«, »Faze v kulturnem razvoju slov. naroda«; tov. M. Kovačič: »Josip Murn —Aleksandrov«. K temu predavanju je citiral več Murnovih pesmi tov. J. Favai. — Srednješolski odsek še radi zaprek ni mogel začeti z delovanjem; stori pa to po Novem letu. — Pevski odsek je priredil več vaj, ki so se pa morale radi odhoda tovarišev v domovino začasno opustiti. — Društvo je bilo zastopano tudi na vseh prireditvah ostalih slov. društev ter akad. društva »Hrvatska« in češkega »Sokola«. — Z ozirom na narodno-obrambno delo bo poskusil »Tabor« doseči reformo »Akad. C. M. podružnice« in k temu načrtu pritegniti ostala slovanska društva, da bi končno vendar dobili »Slovanski društveni dom« v Gradcu. Adrija v Pragi. Delovanje društva se je gibalo v teli-le mejah: izobraževalni odsek izkazuje sledeča predavanja: 1. Zorman: 11. naro-dni-radikalni zaupni sestanek; 1. Starejšinstvo; A. Ogris: »Sindikalizem«, (izide v »Vedi«); t. Mačkovšek: »Moderne iznajdbe v tehniki. Vodne stavbe«; t. Ogris: »Eshalotiški in hilia-stični elementi v socializmu« (izide v »Vedi«). — Manjšinski odsek je imel tri sestanke in obravnaval predvsem o preureditvi »C. M. skupščine«. — Zabavni odsek je priredil izlet v »Moderno galerijo« in obiskal razstavo »Ha-genbunda«. Prireja čajeve večere, ki so zelo animirani. Med drugim je imel t. Zorman na njih dve kozeriji: »Rim« ter Bartsch: »Das deutsche Lied«; na programu so tudi odlomki dramatičnega značaja. — Ustanovil se je »Circolo ita-Jiano«, ki ga vodi t. Rapotec. — Pevski zbor se vadi skupno z »Ilirijo«. NARODNO GOSPODARSTVO. DAVEK OD DEDŠČIN. Javno gospodarstvo bi brez davkov ne moglo vršiti svojih nalog. Zato je treba za kritje stroškov, ki jih povzroča uprava dežela, pobirati gotove pristojbine, katerim pravimo davki. Enotnega davka še nikjer ni bilo mogoče upe-Ijati, ker ni mogoče natančno določiti dohodkov vseh davkoplačevalcev. Zato je uveden dandanes po večini držav kompliciran davčni sestav, katerega morajo razdeliti na posredne in neposredne davke. Z neposrednimi davki je obtežena dandanes večina predmetov naše porabe. Pri tem je najbolj žalostna okolnost to, da plačajo najrevnejši ljudje razmeroma največ davkov. Ti sicer niso bili na nje namerjeni, toda zvalili so jih nanje drugi, ki bi bili morali biti od njih prizadeti. Tako meri n. pr. hišni davek na dohodke hišnega gospodarja, ampak plačujejo jih pa navadno najemniki. Zakonodajalec je nameraval znižati dohodke hišnega gospodarja, toda ta je davek enostavno priračunil najemnini in se ga tako odkrižal. Tako delajo tovarnarji, obrtniki in trgovci, ki dohodarino ali druge davke, ki so jm predpsani, prištejejo med proizvajalne stroške, da jih tako morajo plačati odjemalci. Lepo je vznačil to prevalitev davkov prof. Kolonšek primerjaje nekatere zakonodaj-ce z nedeljskimi lovci, ki zadenejo mesto zajca gonjača, ki jim divjačino pred puško naganja. Tako zadene odjemalca tudi marsikateri drugi davek namesto podjetniških dohodkov. Med najpravičnejše davke, katere ni mogoče prevaliti, spada davek od dedščin. Izkazuje človeški družbi izredno uslugo, ker zožuje prepad med premožnimi in nepremožnitni. Dedno Pravo za bližnje člene rodbine je udobnost, katere ni deležen vsakdo. Zato morajo dediči žrtvovati gotov delež dedščine v korist celote, ker ima namreč tudi ta pravico na delež premoženja svojega člana. Ce bi dednega prava sploh ne bilo, bi lastniki svoje premoženje naravnost razmetavali. Rodbinski oče, ki ima premoženje in bi vedel, da je dobi po njegovi smrti država, bi ne imel na njem nikakega interesa. Da bi torej lastninsko pravo ne bilo zlorabljeno, se mora korigirati z dednim pravom. Pri nas v Avstriji imamo za davek od dedščine dvojno pristojbino: a) med otroci in starši, b) med oddaljenejšimi sorodniki. In sicer ni to naraščajoč davek, temveč nepravičen davek, ki hudo tlači malo premožne ljudi, bogatinov pa skoro nič ne zadene. Državi nosi na leto okrog 10 milijonov kron; pač neznaten znesek v primeri z Francijo, kjer dobi J** znajo biti dalekosežnih posledic in ni izključena delitev sedanjega enotnega kluba. ŠTRAJK TKALCEV NA SEVERNEM ČEŠKEM. Trutnov, 2. januarja. Tkalske organizacije po severnem Češkem pripravljajo velik štrajk, doslej je stopilo že več sto tkalcev v stavko. RAZNO. Lobanja kneza Aleksandra Karagjorgje-viča — najdena. Včeraj popoludne so našli ob ozidju dunajskega pokopališča sv. Marksa v časopisni papir zavito lobanjo, ki ji je manjkalo spodnje čeljusti. Policija je bila takoj prepričana, da si ji je posrečilo izslediti glavo, ki je bila ukradena iz ulomljene grobnice ob okostnjaka srbskega kneza Aleksandra Karagjorgje-viča. Za identiteto govori tudi dejstvo, da je lobanja prežagana. Ker so tudi umrlemu knezu Prežagali lobanjo, ko so odstranili možgane. Na Prijavo policije se je na pokopališču takoj sestala komisija, ki je natanko pregledala najdeno •obanjo. Komisijskega ogleda se je udeležil tudi srbski policijski svetnik Lazarevič, ki ga je srbska vlada poslala na Dunaj, da bi podal dunajski policiji razne podtke, ki bi mogli oznaniti sled zlikovcev. Komisija je nanovo odprla Krsto kneza Aleksandra in vseučiliški profesor Qr- nabrda je konstatiral, da je ta lobanja bila l,Kradena od okostnjaka Aleksandra in sicer iz sledečih razlogov: starost lobanje odgovarja Popolnoma starosti kneza Aleksandra, spodnja čeljust, ki so jo zlikovci pustili v grobnici, pripada najdeni lobanji, ker se s zgornjo popolnoma krijeta. Na podlagi tega konstatiranja so zdravniki pritrdili lobanjo h okostnjaku, krsta jc bila nato zacinjena. Nato so prepeljali kosti Kneza Aleksandra in njegove soproge Perside v mrtvašnico, kjer ostaneta toliko časa, da se prepeljeta na Srbsko, kjer gradi kralj Peter v lopolovu velik mavzolej kot grobnico svojih starisev. Dunajska policija je odredila, da ostane pri krstah vedno straža, ker vedno prevladuje mnenje, da temelji vsa ta afera na političnih motivih. + Zastrupljenja v Berolinu. Po včerajšnjih poročilih je dosedaj umrlo že 72 oseb, 115 je še bolnih, med njimi 25 tako, da ni nobenega upanja za njih okrevanje. Komisija je deloma že prišla na sled temu zastrupljenju. Policija je namreč izsledila, da je prodajal v zavetišče neki žid žganje, katerega je sestavljal iz strupenega methylalkohola in špirita. Policija je brezvestneža zaprla in konfiscirala vso njegovo zalogo žganja. Vendar zdravniki še vedno dvomijo, da bi bilo zavživanje tega žganja edini vzrok obolelosti, ker so zastrupljenja s tem strupom precej redka in se doslej v Nemčiji niso pojavila. Preiskava v infekcijskem zavodu se pa še vedno nadaljuje. Morski prešički in kunci, ko so jedli vsebino iz želodcev zastrupljenih, so poginili pod istimi znaki zastrupljenija, kakor ljudje. Strup, ki se je na kemični način dobil iz krvi in želodčne vsebine zastrupljenih so vbrizgali mišim, katerim pa ni prav nič škodoval. Zdravstveni krogi si še niso nikakor na jasnem, kje je iskati pravi vzrok. * Grozovitosti v rusko-perzijskem konfliktu. Poročila o grozodejstvih, ki jih zagreše Perzijci nad ruskim vojaštvom, presegajo da-leko ona, ki so govorila o obojestranskih nečloveških delih v Tripolitaniji. Tako se javlja iz Petrograda, da domačini postopajo s padlimi ruskimi vojaki tako kruto, kakor se doslej še ni čulo. V mestu Fidais so našle ruske patrulje tri trupla svojih tovarišev vsa razmesarjena, s porezanimi nosovi, ušesi, polomljenimi kostmi, iztaknjenimi očmi; po hišah se dobe ostanki sežganih ruskih vojakov; na dvorišču guvernerjeve palače so Rusi izkopali vojaka, ki je bil od perzijskih vojakov živ pokopan, ker se na truplu niso poznali nikaki sledovi nasilne smrti. V mrtvašnici mesta Tebris leži devet trupel ruskih vojakov, ki so jih potegnili iz vodnjaka v guvernerjevi palači. Tudi v vodnjaku policijskega ravnateljstva v Tebrisu so našli več utopljenih ruskih vojakov. * Prva železnica na evropskem kontinentu se je zgradila v Avstriji. To je bila železnica s konjskim obratom, medtem ko so na angleškem že 50 let imeli parne vozove. Ko sta se vozila cesar Franc in cesarica Karolina dne 21. julija 1832. od Magdalene do Anhofa (proga Linc-Budjevice, do leta 1867. železnica s konjskim obratom), je bila to prva osebna vožnja, medtem ko so prej mislili samo na prevažanje blaga. Toda že leto pozneje so pričeli z rednim osebnim prometom. Slavno občinstvo se je v voznih redih opozarjalo, naj se strogo drži točnosti, ker železnica ne more čakati. Pet minut pred odhodom se zapre blagajna, vsakdo naj pride četrt ure poprej k blagajni in naj si oskrbi vozni list. Postankov med vožnjo ni bilo, kajti vožnja ne pusti nobene zamude. Seveda tupatain je koči-jažem dovoljeno ustaviti se tudi med vožnjo, če bi bilo potreba. Kaditi se je smelo samo iz dobro zaprtih pip. Vzeti so morali seboj tudi' vzdigalo, če je voz skočil s tira. Kaka razlika je pa danes med našimi železnicami in onim nerodnim vozom!? + Kako se je iznašel brezžični brzojav. Daši je Gugliehno Marconi, iznajditelj brezžičnega brzojava, že precej odraščen človek in si pridobil že veliko slavo na svetu ter je že oče dveh otrok, ga njegova stara mama imenuje še vedno »otroka«; ni ga samo tako imenovala, temveč ga je vedno smatrala za otroka, zakaj do 18 leta je moral spati v njeni sobi. Kot izborna pia-nistinja ga je hotela napraviti za slovitega godca; zato ga je pustila učiti se glasbe pri mojstru Rudolfu Ferrari-ju. Toda mladi Marconi se ni učil mnogo, dasi je imel izredno razvit muzikaličen talent. Tem rajše se je pečal že kot deček največ z elektriko v največjo nevoljo strogega očeta, ki je videl v tem početju samo izgubo časa. Deček je sedel po ure in ure v podstrešju in delal poizkuse z raznovrstnimi lesenimi aparati ki mu jih je napravil neki očetov nastavlje-nec. Ce ga je kdo vprašal, kdaj se misli pravzaprav učiti, je odgovoril z resnim mirom: »Saj se vendar učim«. Kot štirinajstletni deček je nekoč pristavil: »Jaz vem prav dobro česa se učim; če se stvar posreči, mi bodo nekoč postavili v vsakem mestu spomenik«. Malo časa preden je razglasil svetu svojo velikansko iznajdbo, so bili njegovi v največji skrbi zanj, ker ni jedel, ni spal in ni izpregovoril besede. Sredi noči je nekoč skočil iz postelje in dejal materi, ki ga je začudeno vprašala, kaj mu je: »Danes ali nikoli!« Nato je poklical domačega oskrbnika, mu ukazal nesti vse aparate in lovsko puško na prosto polje. Ko sta bila na podnožju nekega hriba blizu Sassa, je naročil oskrbniku, naj gre za hrib in ga obvesti s strelom, če bi slišal u-darce enega ali drugega aparata. V strahu in trepetu se je začel baviti s svojimi instrumenti in je čakal par sekund ... Srce se mu je skrčilo od razburjenosti... Naenkrat poči pričakovani strel: Marconi je zmagal — izumil je brezžični brzojav. + Strah pred resnico. Ko je Galileo iznašel daljnogled, s katerim je opazoval mesece zvezde Jupitra, je pozval enega svojih učenih nasprotnikov, naj pride k njemu pogledat skozi daljnogled, da bo videl, da ima zvezda Jupiter res več mesecev. Oni možak se je zato odločno zahvalil, češ: »Ce bi jih enkrat videl, kako bi mogel ostati pri svojem mnenju, s katerim sem nastopil proti Vaši filozofiji.« * Verska tolažba. V Vilhelmsburgu pri Sv. Hipolitu se je ustrelil v srce 331etni menih. Rajši je umrl, kot bi bil počasi umiral v cvetju moških let. Kakšno starost doseže drevje? Smreka 700 let, srebrna jelka 425 let, bukev 245 let, breza 145, jesen 170, jelša 145, a hrastu se začne kvariti jedro v starosti 300 let. ZA KRATEK ČAS. Na deželi. Krčmar: »In kdaj naj vas hlapec jutri zjutraj zbudi, gospod doktor?« Gost: »Ni treba, jaz se sam vedno prav rano zbudim.« Krčmar: »No potem pa bodite tako dobri in zbudite še hlapca, ta vsako jutro zaspi.« ^ Migljaj. Gospod: »Bil sem dober prijatelj vašega umrlega soproga; ali nimate česa, kar bi mi mogli prepustiti kot drag spomin nanj?« Netolažljiva vdova: »Oh, jaz sem njegov najdražji spomin!« Dobro odgovoril. Učitelj: »Mnogo stvari je, katerih ne moremo seštevati. Recimo: krava in konj se ne moreta seštevati, ker nista dve kravi niti ne dva konja. A kdo mi zna povedati, kakšne stvari se dado seštevati, dasi so različne?« Učenec: »Mleko in voda — ker liter mleka in liter vode dasta dva litra mleka.« ZLATA ZRNA. »Človek se je rodil z dvema očesoma in le enim jezikom, zato da bi dvakrat videl, preden enkrat spregovori.« »Še noben človek ni zapel verige okrog vratu svojemu bratu, ne da bi bila prijela božja roka drugega konca tlačitelju za vrat.« »Vedno sem se držal načela, da nisem za nobeno stvar nikogar prosil, kar sem mogel narediti sam.« »Če bo Evropa kdaj uničena, ji narede to njeni brambovci. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Pozor! |jr*^ v sredini mesta, v kateri je že več let illSd dobro vpeljana gostilna, se proda. Pogoji jako ugodni. Natančneje v „Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8. Išče se tiskarna ki bi hotela izdajati političen dnevnik v velikosti »Družinske pratike". Ponudbe na naslov: „Pikolo, pikolo, cink, cink, cink," poštno ležeče, Trst. Srečno novo leto želimo vsem stavzfnm mojstrom in hišnim posestnikom, pokrivalcem vsake vrste streh s Škrljem in opeko ter z asbest cementnim škriljem. Poprave dobro, hitro in ceno. Mihael Prestenjak in drug Ljubljana, Kolodvorska nliea 28. Spretna šivilja želi šivati pri kaki rodbini na domu. Ponudbe pod „Šivilja“ na »Prvo anončno pisarno*1, Frančiškanska ulica 8. Upravništvo „Dneva“ sprejme več zanesljivih za Ljubljano. Ponudbe na upvavništvo »Dneva**, Frančiškanska ulica št. 8. Upravništvo „Dneva“ sprejme takoj več spretnih akviziterjev, Plača, oziroma provizija po dogovoru. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno1*. H. odprto 4/ ?0 odprto FR. P. ZAJEC optični zavod Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. <4 se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Specialna trgovina finih ročnih del Samo O dni z brzoparniki francoske družbe? 11 voSjat« Havre v New York. j Veljavne vozne^ liste (Šifkart)*za vse razrede | | f^aBii E». ’ŠMABBA jf oblastveno potrjena potovalna pisarna | Ljubljana, Dunajska c. IS. 1 Vozne listke Iz Amerike v staro domovin« § po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh | -o-—- 111 železnicah za prirejanje zabavnih in romar- | skih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno. B Velika zaloga pohištva in tapetniškega blaga FR.EAFOS V Ljubljani, Židovska ulica itev. S. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje I Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) |p8MMwal Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. Varčne gospodinje! Jako zanimiv, zabavei la poučen Ust s slikami jc U khaja vsak petek ter stane četertletno K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem) Naslov: llnstrovani Tednik, Ljubljana. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Siapšak: Tiirkl pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 120 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre za mladino. 1*50 K. Stupar: 0 prvinah in spojin«h, ilustrov. Cena 1-50 K. Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Marolt: Zgodo vinske ut ne slike. Cena 2 K. linji/sržni Učiteljskega komikfa: Julčka Mišjakovega zbrani spisi L, II. in HF. zvezek. Cena 1*50 K. — Kape: Mladinvt. Cena 1*50 Ii. — (»angl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Žirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena b 20 vin. Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 4 K. — Stesedilo V. Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Bretl: Kako si o-hranimo zobe Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Razni napisi na lepenkah za šole. ^Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil Vse tiskovine za knjižnice. Vse najnovejše ti skovine za o brtno - nadalje valne šole. Uradne tiskovine za županstva. V ,,Učiteljski tiskarni« se tiskaio: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš Slovenski llnstrovani Tednik, Budar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik Saša Bodočnost, Ciasilcc, Zarja, Tobačni delavec.