I {&
Poštnina plačana v gotovini.
Štev. e.
i34
ktai,
I? V Ljubljani, dne 15. marca 1934.
Cena posamezni številki Din 3’—
leto. XVI.
.NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In • etnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ■■■ Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredniitvot Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Ali je dvojni zaslužek upravičen?
Nemška državna ministra za delo in za gospodarstvo sta konec minilega leta izdala javetn proglas, katerega v naslednjem v prevodu prioibčujemo: »Vprašanje dvojnega zaslužkarstva, s katerim se javnost v hudi povojni gospodarski krizi neprestano bavi, se je zadinje čase obravnavalo z veliko strastjo. Številni krogi so pod-vzeli korake, da bi odstranili dvojne zaslužkarje in izsilili odpust delojemalcev, katere so smatrali za dvojne zaslužkarje. Pri tem so določili meje celokupnemu dohodku, katerega naj bi smela imeti posamezna družina. V ta namen so zahtevali od delodajalcev, da izpolnijo kompiliciraine vprašalne pole za vse delojemalce. V drugih krajih so morali delojemalci sami podajati razne, prisego n adom es tu j oče izjave o svojih premoženjskih in družinskih razmerah. Pri tem se je hudi smatralo kot dvojni zaslužek celo dejstvo, če so imeli lastne1 dohodke že odrasli sinovi in hčere. Ostro se je nastopalo celo proti upokojencem in odpuščenim častnikom, ki so imeli poleg pokojnine še zaslužek od svojega dela, čeprav so šli predčasno v pokoj z majhno pokojnino in dasi so imeli le majhen postranski zaslužek. Primerov te vrste hi mogli našteti poljubno število. V mnogih primerih so si omenjeni krogi brez nadaljnjega in kratkomalo prisvajali pravico, da sami odločajo, ali je smatrati v posameznem primeru neki do-J-o d ek kot dvojno zaslužkarstvo, vsled česar je moral delojemalec zapustiti službo.
Taki izrodki niso utemeljeni v nobenem zakonu.
Da bi bil glede takega postopanja vsak dvom izključen, je prepovedal že pred kratkim predsednik državnega urada za posredovanje dela in zavarovanje brezposelnih v sporazumu z ministrom za delo in z ministrom za gospodarstvo vsem deželnim uradom za delo izdajanje takih ukrepov. Nadalje je bilo naročeno delavskim zaupnikom, naj z vsemi sredstvi preprečijo poseganje nepoklicanih v gospodarstvo. Ker so se pa še .nadalje podvzemale posebne akcije, sta ministra za delo in gospodarstvo dne 9. septembra 1933 podala javnosti izjavo, s katero se je Posebno z ozirom na dvojno zaslužkarstvo izrekla želja, naj se odlože vse namere v tem pogledu, ki nisoi povsem v skladu s socialno in gospodarsko-po-litično pravičnostjo in ki se ne morejo rešiti ali potom sporazuma prizadetih oseb v podjetju ali potom odločitve odgovornega vodje podjetja, za toliko časa, dokler o tem ne odloči drž. vlada.
Državno ministrstvo za defo je poleg tega v teku zadnjih let ponovno naprosilo ostala ministrstva, deželne vlade kakor tudi načelstva zvez za delo in gospodarstvo, da ne sprejemajo v službo dvojnih zaslužkarjev, oziroma 77 kolikor bi bilo to umestno — da jih odpuste. V javnih službah so se z zakonom podvzele potrebne mere, ('a se onemogoči neupravičeno dvojno Zaslužkarstvo.
Težkoče, .katere se pojavljajo v b°ju proti dvojnemu zaslužkarstvu, pa v pojmovanju dvojnega zaslužka. *7° se hoče dvojni zaslužek omejiti, je reha najprej rešiti temeljno vprašanju, kaj je smatrati kot običajni, redni Zaslužek. Točen odgovor na to vpra-j nje pa bi povzročil brezpogojno do-nnitev meje dohodka za vsakega po-auieznika in za vsako posamezno de-^avsk0 kategorijo, torej ustvaritev po-^ ne uredbe o prejemkih, katere ne-nnsel pa je na dlani.
k Uporaba pojma o dvojnem zasluž-doliStVU’ 110 ki ,se določila omejitev nodka, pa je nemogoča, ker se s sa-agotovitvijo zunanjih znakov dvoj-
nega zaslužka nikakor še ni rešil odločujoči problem. Tako n. pr. bi se moral smatrati za dvojnega zaslužkarja delavec, ki si poleg svojih 36 tedenskih uradnih ur zasluži še nekaj z nadurami, medtem ko bi drugi delavec z 48 tedenskimi urami normalnega dela veljal' za navadnega zaslužkarja. Isto bi veljalo za družinskega očeta, ki izvršuje akordno delo ali čigar žena ali otrok izvršuje kak poklic.
Boj proti dvojnemu zaslužkarstvu je nadalje povzročil opasnost, da se načeto delavnosti zmerom bolj potiska v ozadje. Tako so n. pr. često prizadeti ravno najboljši ljudje, ki so zmožni najuspešneje delovati, ki si skušajo z »dvojnim zaslužkom«, t. j. s povečanim naporom izboljšati življenski standard ali svojim otrokom preskrbeti boljšo vzgojo.
Mnoge družine so se mogle sploh ustanoviti le pod pogojem, da mož in žena še nadalje izvršujeta svoja poklica. Omejitev možnosti za skupni zaslužek bi pa razrušila eksistenčno podlago številnih družin. Poleg tega pa ogroža tudi skupnost družine same, katere okrepitev je pa bistveni smoter državne vlade, ki skrbi za to na različne načine s pomočjo državnih odredb.
Boj proti dvojnemu zaslužkarstvu pa hudo škoduje tako zdravemu stremljenju družine, izboljšati si življenjski standard, kakor tudi stremljenju po boljši vzgoji naraščaja.
Če naj pa bo odločilno dejstvo, da hči ali sin ne bi smela prevzeti nobenega dela več, če je oče še v službi, bi v bodoče otroci ne imeli več možnosti, pripraviti se za izvrševanje poklica.
Boj proti dvojnemu zaslužkarstvu je pa tudi nesocialen, ker kaznuje povečano delavoljnost posameznika ali družine, medtem ko se ne dotika dvojnega zaslužka, zvezanega z dohodkom iz glavniškega premoženja, kar pa mora ostati neokrnjeno iz razloga, da se more ustvarjati kapital.
Boj proti dvojnemu zaslužkarstvu je torej zelo pogosto proti odločilnim socialnim temeljnim načelom, tako tudi proti načelu, da je po možnosti pospeševati delavnost vsakega posamez-. nega državljana, ustvarjanje in vzdrževanje družine in proti temeljnemu načelu gojenja zdrave populacijske politike. Poleg tega zaide ta boj v gospodarskem pogledu tudi na stranpota. So namreč različna udejstvovanja (n. pr. znanstvena, pisateljska, umetnostna), ki se morejo izvrševati le v zvezi z glavnim poklicem kot postranska opravila. Ako bi se prepovedal dvojni zaslužek, ni pričakovati, da bi doslej nezaposleni sploh mogli v vsakem primeru zasesti izpraznjena mesta. Prepoved bi potem še bolj omejila zaposlitev in možnost pridobivanja. Končno je tudi treba upoštevatii, da ta boj ne zadene bistvo problema, temveč se ukvarja le z zunanjimi znaki. Če mora n. pr. gospodinja prenehati z delom izven hiše, bo odpustila posle iz gospodinjstva ali bo pa z lastnim domačim ročnim delom nadomestila dosedanji nakup mnogih potrebščin po tirgovinah. S tem pa dosežemo spet le to, da bodo zamenjali domači izdelki tovarniške.
Iz vsega tega razmotrivanja o dvojnem zaslužkarstvu sledi, da bi zakonska ureditev izredno težkega in zamotanega problema dvojnega zaslužkarstva več škodovala kakor koristila!
Pa tudi upravnim potom izdana navodila, kaj je smatrati kot dvojno zaslužkarstvo, ne bi bila umestna. Vsled tega oboje ne pride v poštev.
Samo individualno, od primera do primera, bi ,se moglo odločiti, ali gre
v konkretnem primeru za neupravičeni dvojni zaslužek, pri čemer bi se pa morale vpoštevati vse posamezne okol-ščine. Odločati pa more v zasebnem gospodarstvu izključno le podjetnik, pri oblastvih pa le vodja. Vprašanje dvojnega zaslužka nastane redoma le pri novih nameščencih ali pri \ odpuščenih delojemalcih. Pri tem je dolžnost detodajalca vpoštevati zlasti osebe, ki so zaslužka potrebne, pri odpustitvah pa, katere so potrebne iz gospodarskih razlogov, predvsem socialno stran. Zamenjava oseb radi dvojnega zaslužkarstva se pa mora omejiti samo na posebno kričeče primere. Tudi v tem primeru pa sme odločati le delodajalec sam. Vsako vmešavanje tretjih oseb v omenjene pravice, pa naj bi imele te osebe še tako dobre
i namene, morajo prenehati, ker niso v skladu s temeljnimi načeli nove države.
Kot nedopustno vmešavanje je smatrati tudi zahtevek po izpolnitvi vprašalnih pol ali po oddaji sličnih izjav o pridobitnih, premoženjskih in družinskih razmerah poklicnih oseb.
Pričakuje se z ozirom na smisel za splošnost in požrtvovalnost državljanov, da vsak posamenzik pomaga državni vladi, da se bo izvrševala volja vlade v tem vprašanju.«
O tem važnem in nadvse aktualnem vprašanju, v kratkem kaj več. Za danes objavljamo samo prednji razglas nemške vlade, ki kaže, da v Nemčiji, kjer je 5 milijonov brezposelnih, ta problem resno — in samostojino obravnavajo.
Naše število in naše plače.
Malo statistike.
Iz poiročila finančnega odbora o predlogu državnega proračuna za leto 1934./35., ki je bilo predloženo Narodni skupščini, objavljamo nekaj številk, ki se tičejo stanja drž. uslužbencev in upokojencev ter višine njihovih prejemkov.
Skupni osebni izdatki znašajo nekaj nad 5 milijard Din, to je 50.35% celokupnega proračuna drž. izdatkov. Od tega prejmejo aktivni 3.9 milijard, upokojenci 1 milijardo, invalidi pa 100 milijonov dinarjev.
V	državni upravi sami je zaposlenih 128.338 oseb, v državnih podjetjih in zavodih pa je 78.792 uslužbencev. V ti številki so všteti tudi uslužbenci prometnega ministrstva, katerih je 10.505, ter uslužbenci minisbrstva za gozdove in rudnike, katerih je 10.319.
V	vrhovni državni upravi je 953 uradnikov, v prosveti 32.783, v pravosodju 10.524, v ministrstvu zunanjih zadev 538, v ministrstvu notranjih zadev 26.735, v finančnem ministrstvu 13.916, v vojski in mornarici 34.959, v javnih delih 3061, v kmetijstvu 909, v trgovini in industriji 1286, v socialni politiki 1873, v telesni vzgoji 25, v prometu brez železničarjev 778.
V	gospodarskih podjetjih države jih je v ministrstvu prosvete 1027, v ministrstvu financ 1200, v kmetijstvu 507, v trgovini in industriji 21, v socialni politiki 3832, v prometu 57.817, v ministrstvu za šume in rude 13.784.
Glede razdelitve navedenih aktivnih uslužbencev po plačilnih skupina h navaja statistika finančnega odbora Narodne skupščine naslednje številke:
Ministrov in banov je 27. V prvi skupini se nahaja 20 uradnikov, v 2. skupini 1. stop. 313, v 2. skup. 2. stop. 156, v 3. skup. 1. stop. 336, v 3. skup. 2. stop. 717, v 4. skup. 1. stop. 1226, v 4. skup. 2. stop. 1480, v 5. skup. 2439, v 6. skup. 9162, v 7. skup. 6857, v 8. skup. 12.252, v 9. skup. 13.674, v 10. skup. 5844, pripravnikov je 15.352, zva-ničnikov 34.984, služiteljev 11.075, kon-traktualnih in honorarnih uradnikov ter dnevničarjev in delavcev 20.824, ne-razvrščeinih uradnikov 2142, častnikov in vojnih uradnikov 10.107, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov 39.933, skupno torej 207.130.
Nadalje vsebuje navedeno poročilo tudi višine plač, katere prejemajo aktivni uslužbenci v raznih položajnih skupinah. Iz teh podatkov je razvidno, da prejema ministrski predsednik Din 15.960 67 na mesec, ministri in bani Din 9767 34, predsednik kasa-cije, predsednik državnega sveta, glavne kontrole, minister dvora Din 6520’67, pomočniki ministrov, državni svetniki, sodniki kasacije v II-l 5972 Din, uradniki v II-2 5428 Din, v III-l (načelniki v ministrstvih in finančni ravnatelji itd.) 5010 Din, uradniki v III-2 4540 Din, v IV-1 (svetniki, predsedniki sodišč, okrajni glavarji itd.) 3737 Din, uradniki v IV-2 2987 Din, v V. (višji tajniki, okr. sodniki, načelniki davčnih uprav, učitelji itd.) 2663 Din, v VI. 2319 Din, v VII. 2017 Din, v VIII. 1788 Din, v IX. 1561 Din, v X. 1380 Din. Zvanič-niki imajo od 1005 do 1297 Din, služi-telji od 803 do 967 Din, pripravniki od 1147 dd 1447 Din.
Iz proračunske razprave.
V naslednjem objavljamo nekaj najznačilnejših odlomkov iz govorov narodnih poslancev v skupščini, ko se je razpravljald o novem državnem proračunu. Izbrali smo (iz »Jutra«) samo tiste odstavke, ki govore o nas in naših zadevah.
Med razpravo o predlogu drž. proračuna je izjavil dne 27. februarja poslanec celjskega okraja, g. Ivan Pre-koršek tudi naslednje: »Sem iz tistlega dela naroda in tistih predelov naše države, kjer se je čula vselej ostra beseda kritike, kadar državni nameščenci in upokojenci niso vselej točno dobili svojih prejemkov. Oni pri nas, ki so vselej veseli, kadar je državno gospodarstvo v težavah, so imeli tu pa tam priliko, da so se cinično posmehovali in poizkušali eksploatirati gorje prizadetih. Moram pa ob tej priliki na čast slovenske uradniške inteligence podčrtati, da se nikdar ni dala tem demagogom zavajati ter lahko v imenu našega nacionalnega uradništva tu izjavim, da so vladi hvaležni, da je znala očuvati
| prejemke uradništva in da spada naša I država med one redke urejene države sveta, ki kljub najtežjim gospodarskim prilikam redno plačujejo svoje uradni-štvo.«
Narodni poslanec g. Albin Koman se je dne 28. februarja ib. 1. bavil tudi »z vprašanjem državnih nameščencev, navajajoč, da je mnogo primerov dvojnih zaslužkarjev. Zato je potrebna brezobzirna redukcija takih uradnikov. Taka redukcija bo vsem brezposelnim v zadoščenje. V državnih službah naj se v bodoče zaposli samo po ena oseba iz iste družine. Govornik se je zavzemal tudi za revizijo upokojencev. Vsak državni uradnik, ki je bil predčasno upokojen, se mora podvreči novemu zdravniškemu pregledu in se, ako je sposoben za delo, vrniti v službo, v nasprotnem primeru pa naj se mu odvzame pakojlnina.«
Narodni poslanec g. Alojzij Dr-melj je med drugim dejal: »V dravski banovini imamo 75 učiteljic za ženska ročna dela, ki so ostale po zakonu o
Poslanec g. dr: Vlado S taniš ić je proti temu, da se dajo vladi zahtevana pooblastila za izdajanje uredb z zakonsko močjo. Čestokrat se: izdajajo take uredbe preko noči in več. škodujejo ne^ go koristijo. Govoreč o štednji, je govornik predlagal, naj narodno predstavništvo gre z dobrim: zgledom naprej in sklene predvsem znižanje poslanskih in senatorskih dnevnic za 20%. Članom predsedstva obeh zbornic in članom vlade, ki imajo še posebne doklade, maj se poslanske, odnosno senatorske dnevnice sploh odvzamejo.
Notranji minister g. Lazič je najprej poudaril, da so se tudi v njegovem resoru določili izvestni prihranki. Največ se je prihranilo v izdatkih za orož-ništvo. Letos se reducira 223 orožnikov, častnikov, podčastnikov in vojakov. Lani smo imeli skupno 18.210 orožnikov, letos pa 17.977. Notranje politični položaj v državi je tako zadovoljiv, da bi bilo mogoče reducirati še večje število orožnikov, če bi na žalost ne bilo treba vzdrževati mnogo orožnikov zaradi nezgod, ki se doga-
jajo na< naši meji, preko katere nam izvestni sosedi pošiljajo vse mogoče elemente, da bi rušili naš mir.
Nar. poslance; g. 'dr. Vekoslav Miletič se je zavzel za državno uradni-šfcvo, ki jo bilo v načelni debati na splošno napadeno, češ, da take obtožbe niso bile upravičene. Treba je razlikovati med uradnikom in uradnikom. Naše uradništvo se zaveda svoje dolžnosti, še prav posebno danes, ko vidi težke gospodarske in socialne razmere. Če. pa. se je vgnezdiilo med uradni-štvom kako zlo, ga je treba odstraniti, ne pa zaradi njega obsojati ves uradniški stan. Država mora jamčiti uradniku minimum za njegovo eksistenco. Če je ta eksistenčni minimum uradniku zagotovljen, bo vsakdo nedvomno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Če pa kljub temu ne bi vršil pošteno svoje naloge, je potrebno, da se enostavno požene na ulico.
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
Socialna samopomoč.
uradnikih iz- leta 1931. nerazvrščene. Ker se za te učiteljice tudi ni nič ukrenilo na osnovi § 182. zakona o narodnih šolah in itiorej še niso izdane nikake določbe glede njihovega zvanja,, jim je onemogočeno vsako napredovanje.. Sleherno utemeljevanje upravičenosti za=-bfcev teh 75 učiteljic glede inj ihovega napredovanja, ki je sicer zagotovljeno vsem ostalim uradnikom, je popolnoma odveč. Že čut pravice zahteva, da končno uredimo tudi to vprašanjem
Naj večjo skrb je treba: posvečati nameščanju učiteljskih moči na narodnih šolah. Pri nas je več primerov, da je na eni šoli nameščenih preveč učiteljskih moči, na drugi pa premalo, da so ponekod inameščani sami učitelji, drugod pa izključno učiteljice. Znane so mi tudi šole, na katerih bi morale poučevati po štiri učne moči, pa deluje le po ena. Da pri takih razmerah ne more biti dovolj pozitivnih uspehov, je jasno.«
Narodni poslanec g. Karel Gajšek, zastopnik konjiškega okraja, je med drugim tudi obširno obravnaval čl. 48. fin. zakotna, ki se nanaša na redukcije javnih nameščencev in upokojencev. Navedel je primer nekega državnega upokojenca s 4500 Din pokojnine, ki zasluži v nekem ministrstvu kot dnev-ničar po 2000 Din na mesec. Na drugi strani so v državni službi žene, katerih možje v svojem privatnem gospodarstvu mnogo zaslužijo. Stotine mladih intelektualcev s strokovno izobrazbo, pa je brez zaslužka. Pri redukciji dvojnih zaslužkarjev pa je vsekakor potrebno, da se zaščitijo oni, ki so materialno slabo fundirani in bi brez dvojnega zaslužka nikakor ne mogli izhajati.
Poslanec g. Ignjat Stefanovič je rekel, da bi bilo treba glede na sedanji gospodarski položaj najprej oceniti narodne dohodke in šele na osnovi te ocenitve določiti višino državnih dohodkov, potem pa po teh državne izdatke. V nobenem primeru pa se ne smejo zmižati dohodki državnih uslužbencev in upokojencev, ki so pri nas znižani že daleč pod povprečno evropsko mero. V zadnjih štirih letih so do-sedaj padli za celih 30 odstotkov, tako da dejanjsko predstavljajo skrajni minimum, ki je uradniku potreben za njegovo eksistenco. Preko tega ni mogoče, če nočemo, da se ves državni aparat kompromitira. Govoriti bi bilo mogoče le o redukciji števila državnih uslužbencev, vendar pa je treba ireor-ganizirati .Vso administracijo. Črtajo1 se lahko tudi razni osebni izdatki, ki niso nujno potrebni. Tako je določenih 125 milijonov le za selitve državnih nameščencev, za druge posebne izdatke pa še okrog. 150 milijonov, za honorarje in nagrade 29 milijonov. Takih v proračunu vnesenih izdatkov je še mnogo in če bi se ti izdatki opustili ali pa reducirali do skrajnosti, bi bilo nedvomno mogoče doseči prihranek več sto milijonov.
»Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine« je polagalo v nedeljo 4. t. m., v beli dvorani hotela. »Union« v Ljubljani na četrtem rednem občnem zboru obračun svojega delovanja ter ponovno dokazalo, da je prepotrebna ustanova, ki pomaga svojemu bližnjemu v največji sili, stiski in potrebi. Dosedanji razvoj je jasno posazal, da je osnova, ki temelji na načelu vzajemnosti, čvrsta in zdrava.
Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika gosp. Janka Dolžana je poročal tajnik g. Viktor Markič o delu vseh odsekov, , zlasti izčrpno o odseku pogrebnega in bolniškega sklada. V prvem, je 1295 rednih in izrednih članov (otroci), v drugem pa 917 članov. Odbor je izposloval znižanje zdravniških taks in honorarjev ter prav tako dosegel višji popust pri dobavi zdravil, izvzemši specialitet. Društvo je po tov. predsedniku v več primerih uspešno posredovalo pri kr. banski upravi za znižanje oskrbnin bolnih članov v zdravilišču na Golniku, izposlovalo brezplačna obsevanja članov v bolnicah, podeljevalo v svojih odborovih sejah, ki jih je imelo 17, v smislu pravilnika bolniškega sklada na prošnjo mnogim članom in članicam podpore v svrho zdravljenja, porodniške podpore ter podpore za specialno zdravljenje. Tudi je priskočilo mnogim članom na pomoč z dajanjem posojil. Tudi odsek za zobozdravniška dela, ki se je v preteklem poslovnem letu osnoval v okviru bolniškega sklada, bo predvidoma ugodno razvil in razširil svoje poslovanje. Zdravniške in lekarniške nakaznice je izdajalo članstvu društvo v svoji pisarni v Ljubljani, Križev-niška ulica 5/II, ter društveni poverjeniki, ki so požrtvovalno in v cilju medsebojne pomoči delovali v vseh večjih krajih dravske banovine.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Viktorja Bischofa, ki je jasno prikazal razveseljivo finančno stanje društva. Vkljub velikim izdatkom minulega poslovnega leta za
zdravila in zdravnike v znesku Din 91.995, za podpore v znesku Din 7715, za posmrtnine v znesku Din 35.584, znaša čisti prebitek društva (vseh odsekov skupaj) v enem letu Din 105.314. Skupna društvena imovina od ustanovitve pa znaša 352.348 dinarjev.
Ko je bila dosedanjemu odboru na predlog revizorja g. Mirka Česnika soglasno podeljena razrešnica z zahvalo, so sledile dopolnilne volitve dveh elanov odbora, dveh namestnikov in dveh pregledovalcev računov. V odbor sta bila izvoljena dosedanja odbornika gg. Josip Hočevar in Janez Poje, kot namestnika gg. Ferdinand Kokot in Stanko Rotar ter kot pregledovalca računov gg. Mirko Česnik in Albin Zajc.
V	nadaljnji debati je občni zbor sklenil, da more pristopiti k društvu do 31. maja letos vsak državni in banovinski uslužbenec ter njihovi svojci z znižano, enkratno pristopnino, ki znaša Din 40.—. Pristop je v smislu društvenih pravil za sedaj mogoč le osebam, ki niso prekoračile 45. leta starosti. Vendar je prejel društveni odbor na občnem zboru polnomočje, da po dobljenih smernicah izdela osnutek dodatka k členom 7., 8., 9. in 12. društvenih pravil, izvede kalkulacijo in ustvari možnost pristopa v društvo tudi osebam v starosti preko 45. let ter nato skliče izredni občni zbor, ki bo o tem končnoveljavno ukrepal.
V	nadi, da bo postalo društvo v doglednem času pribežališče slehernega državnega in banovinskega uslužbenca dravske banovine, ker je le v slogi rešitev in v skupnosti moč in sila, je g. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Zadružne vesti.
Članom ljubljanske Nabavljane zadruge! Občni zbor se vrši že v sredo, dne 21. t. m. O tem obveščamo vnovič vse zadružnike, zlasti še tiste, ki redno in stalno ku-
pujejo v zadružni proda-jalnii V svojem'lastnem interesu se morajo občnega zbora udeležiti, da: slišijo poročilo odbora, da sode- 1 lujejo: pri,- izvolitvi novih odbornikov in. da stavijo svoje zahteve in predloge na; zborovanju. Doslej se je le prepogosto dogajalo,. da so se občnih zborov naše zadruge udeleževali predvsem tisti člani, ki so člani le po imenu, ker nikdar sploh v zadrugi kupovali niso. Če se zborovanja udeleže res vsi kupujoči zadružniki, bo mogoče, da se na skupščini razpravljajo važne življenjska^ vprašanja zadruge preudarno in trezno, dostojno stanu drž. uslužbencev in upokojencev. Zato veljaj vsem: poziv: Vsi na občni zbor!
O. Č.:
Zadružna misel zmaguje.
Zopet je v življenju naše Nabav-1 jalne zadruge preteklo leto težkega in, kakor kaže bilanca, uspešnega dela; zopet se je pokazalo, da ta naša ustanova, ki igra poleg Hranilnega in posojilnega konzorcija v gospodarskem življenju našega drž. uslužben-stva zelo važno vlogo, ni nikakor več kilavo dete, ki bi ne bilo zmožno življenja in napredka, ampak da je to dete že ozdravelo in se razvilo v krepkega mladeniča, ki gleda z bistrim pogledom in vedrim čelom v svojo božajočo se moško dobo.
Razveseljiv je pojav, da je število zadružnikov že tako lepo naraslo, da se množi od meseca do meseca, kar do-skem življenju ljubi j. drž. uslužben-bemstvo dobilo definitivno vero v zadrugo. Vendar iskreni prijatelji zadruge ne morejo biti povsem zadovoljni, saj število aktivnih zadružiniikov še zmerom ni dovolj naraslo, in še v srce vsakega drž. uslužbenca prodrla stanovska zavesti, ki bi znala po eni strani neustrašeno čuvati svoje posestno stanje, in bi se po drugi strani borila za izboljšanje svojega gmotnega položaja, kateri je vse prej kot rožnat; saj je sam finančni minister poudaril, da se drž. uslužbencu ne da od plače nič več vzeti, če inaj ne trpi služba.
Lani smo pri vsem tem svojem sla-bem položaju morali z indignacijo opažati, kako so glasila pridobitnikov skoro v vsaki številki napadala naše zadruge, češ, da uživajo neke privilegije. In ta gonja je rodila sadove. Zadruge naj se sedaj najprej degradirajo v podeželske branjarije ibrez »luksuznih« predmetov; potem seveda članov ne bi mogle več zadovoljiti in bi morale same od sebe zaspati. Sovražniki naših zadrug ne pomislijo, da je minister, me vem, kateri je že bil, ustvaril za drž. nameščence zadruge z res lepimi privilegiji — ki jih pa po večini sploh nikoli niso bile deležne, ker so privilegiji ostali le na papirju — le zato, da jih na ta način gmotno nekoliko podpre, ker drugače ni mogel. Koristbi, ki jih imajo člani od zadrug, so torej
P. LEROUK:
Dar usode.
Henri je pripadal ljudem posebne vrste, ki so nam v Suejevih ali Hugojevih romanih simpatični, ki pa se jim, če jih srečamo ponoči na neobljudenih krajih, prav radi izognemo. Bil ni obdarjen z zemeljskimi dobrinami, toda imel je dosti življenjskih izkušenj, ki si jih je bil pridobil s stalnim občevanjem z ljudmi in stražniki. Rad se je imenoval filozofa, čeprav o ti znanosti ni nič vedel. Po večini grenke posledice, katere je povzročalo neprestano pomanjkanje denarja, je prenašal Henri z zavidanja vrednim mirom, kajti tega normalnega stanja svojih financ ni smatral za nadlogo, temveč za neke vrste individualno zasebno posest, ki je ne gre kar tako zametavati.
Baš danes mu ni šlo prav dobro. Ni sicer preklinjal noči, ki jo je prebil skrajno neudobno. V somrak pariškega jutra ga je postavila noč z bolečimi nogami. Pa Henri je bil navajen gostoljubja, ki so mu ga nudile prazne klopi, vreče, napolnjene z gnijočo zelenjadjo in oboki mostov, ki so bili čisto brez slehernega sloga. Skrušeno se je plazil naokoli, kjer je bil duh po življenju in nesnagi. In ko se je zdaj prerival, tresoč se v jutranjem hladu, med stojnicami in odpadki, na glavi brezoblični klobuk, roke v preluknjanih žepih, mu je napolnil zmrznjeno klateško dušo spet stari optimizem pravega potepuha. Vedel je: na cesti, po deželi kot po mestnih ulicah, je čakalo naključje ljudi njegovega kova. Le naključje, ki so ga imenovali bogatini božja
previdnost, mu je moglo prinesti kaj dobrega v življenju.
Vse, v kar so verovali meščani, ga je dražilo: mesarske izložbe, svilene nožice mimo hitečih žensk, debeli kožuhi gospodov z obilnimi trebuhi. Zaničljivi, skoraj grozeči pogled očesa postave se mu je zdel, da ga hoče v imenu nesmrtnih načel kar pogoltniti. V edino tolažbo mu je bil sivi mladi dan.
Šel je. Pri vsakem koraku so mu odstopili razcefram podplati na spolzsem uličnem tlaku. Prispel je na cesto ob Seini in zavil na umazan zakotni trg. Nenadoma je obstal z izbuljenimi očmi in privzdignjeno nogo. Brez življenja je bila cesta. Ni bilo videti niti zaspanega obraza kakega vratarja. Suh maček je obupno vohal okoli zarjavele posode za odpadke, nekaj mačk je nestrpno čakalo pred kanalsko mrežo. Pred varno zaprtimi vrati hišice še izza časov gospe de Maintenon je zagledal Henri z utripajočim srcem odposlanca naključja.
Pokojno je stal tam mal ročni voziček na dve kolesi, in na vozičku je bil, dobro privezan — zaboj. Henri je spoznal dobrotljivost usode in je jel najprej oprezno ogledovati predmet. Kaj neki je v zaboju, ki je bil tako čeden in tako trdno prevezan? Mastne klobase ali steklenice žlahtnega vina? Porcelanasta posoda ali sočne pomaranče? Ugodje mu je navdalo srce. Karkoli hrani skrivnostni zaboj, — vse pride prav in se da spraviti v denar. Končno stopi, tresoč se, tik ob voz in prime za povodec; čisto nalahko, kot da bi božal preperel les. Nikogar ni blizu ... ali? Henri izpusti povodec, obriše roko ob roko in se
postavi s hrbtom ob voz. Preži. Iz zaspane sosedne ulice pripelje avtomobil in se ustavi par korakov pred vozičkem. Spredaj sedita vozač in mlad mož v oguljeni obleki. Henri je baš premišljal, ali bi se dalo tu dobiti kako cigareto. Da bi svoj zaboj brezplačno odpeljal... ali ? Mladi mož, suh gizdalin, stopi predenj: »Je-li ta zaboj vaš?« Henri v zadregi zamrmra, da to seveda nikakor ne. Mladec se spogleda s šoferjem. Hoče Henri cigareto? Kar zareži se. Prišlec mu da pet zmečkanih frankov in ga pošlje po dva zavojčka cigaret. V bližini so prav kar odprli trafiko. S polzečim korakom, kakor da zapušča nekaj, zelo dragocenega, stopa Henri čez cesto in ravno hoče stopiti v lokal, ko se zgodi nekaj strašnega. Onadva sta z ropotom pognala motor. Zaboj je zaropotal na asfaltu. Ko se Henri ozre, vidi, da je voziček prazen. Zaboj hočeta odpeljati — baš zapirata vrata taksija. Čuje porogljiv smeh. Divje se spusti za njima in se vzpne zadaj na voz, od strahu in mraza mu šklepečejo zobje. Hoče se boriti za zaboj, pa naj velja, kar hoče. Za svoj zaboj! Ta dva tu spredaj sta roparja, čisto navadna razbojnika, — hop, — skoraj bi bil padel. Prispeli so ven na bulvarje in drve naprej. Zdaj pridejo prva vrata trdnjavskih nasipov. Mitniški uradnik kriči. Toda ne ustavita. S čim dalje večjim strahom vidi Henri, da jih hoče zasledovati stražnik na motornem kolesu, ne more pa pognati vozila. Zato skoči v avto, ki privozi mimo. Aha, kujona sta sumljiva. Ujemo jih in on bo dobil nazaj zaboj, svoj zaboj. Čisto službeno... Na levi in desni švigajo mimo topoli ob cesti. V daljavi vidi točko, ki postaja čezdalje večja: zasle-
dovalci. S težavo se vzdrži z nohti na tako neudobnem sedežu. Toda — zaboj... Glasen signal začuje. Ropot in žvenket. Silen sunek ga vrže v velikem loku v zrak. Trdo zadene z glavo in omedli...
Znan vzduh zakurjene stražnice, kjer tako prijazno diši po črnilu, lepu in znojni oblasti, mu boža nozdrvi. Prebudil se je in previdno odpira cko. Ni dvoma. Ravno nad ležiščem visi najnovejša odredba proti pi' jancem. In vonj. Da, to je čisto prava stražnica. Roka, široka kot vladarjeva vest. trda kot diamant, neizprosna kot sam Beg’ prava stražnikova roka ga pograbi za tilnik, ga dvigne in postavi na noge. Zdaj je prišel za Henrija trenotek, da odpre tudi drugo oko. Pogleda in prebledi. Ni se Pa prestrašil bradatega komisarjevega obraza. — temveč zato, ker stoji pred tem stebrotf1 zakona — zaboj. Zaboj je odprt in iz nje' ga prihaja silen smrad, ki bi mogel zadn šiti tri bataljone. Henri urno premisli'- v zaboju je ali delikatni sir ali kaka ne p°v' sem neoporečna riba. Poznal je predmestja-kjer prodajajo v kolibah nesrečnežem 0 padke, ki niso nič več užitni. Mogoče pa > bil v zaboju kake vrste umetni gnoj, ki . se ga dalo dobro prodati? Vzdihnil je, :Prl jel se za glavo in najprej voščil dok,^ jutro. Potem je skromno sklonil glavo vprašal, če sme vzeti svoj zaboj. re.
»Dovolj! Norčujete se iz javnega da!« Komisarjeva, pest je udarila na ©i ■ ’ da so akti frčali naokrog. Stražnikova P® pa je — najbrže kot daljni odmev sP?^a. vanja — močno stresla Henrija za P Nato je mogočnež planil pokonci, pogr .j med papirji zamazan listič in ga P° nesrečnemu klatežu pod nos:
skromen prispevek k njihovim skromnim plačam. Nikoli še na žalost nismo slišali, da bi bili ti krogi, ki hočejo biti sedaj grobokopi naših zadrug, kdaj posredovali na naj višjih mestih, da se drž. uslužbencem premajhne plače zvi šajo. To si je treba zapomniti. Drž. uslužbenstvo je vsestransko le objekt ekploatacije, odkod pa naj jemlje sredstva za to eksploatacijo, za to se ne vpraša.
Mi drž. uslužbenci se dobro zavedamo, da je treba dati »kralju, kar je kraljevega«. Naše plače so na dlani in se davek v polni višini kar sproti odteguje (tudi kuluk!), tako da ni prav nič zaostankov. Prepričani smo, da bodo omenjani krogi, ki so olajšali ku-mrne žepe drž. uslužbencev za nekaj 10.000 Din letno, v rodoljubni želji, da se okrepi drž. budžet, pri prvi priložnosti na merodajnem mestu predložili, da se hočejo z nami izenačiti in da hočejo plačevati davek po točnem pregledu knjig po davčnem oblastvu. Davek bo potem vsestransko pravično razdeljen. Nihče potem ne bo smel dvomiti o požrtvovalnem patriotizmu vseh državljanov. Mi bi bili tega prav iz srca veseli, če bi le mogli verjeti, da bo pava začela 'teči iz Ljubljane pitati Kranju.
Kako stališče naj zavzame drž. uslužbenec v tej nelepi borbi? Na dlani je in mu ni treba prav nič razmišljati: njegova čast zahteva, da se oklene sedaj še s fanatičnejšim žarom svojih gospodarskih ustanov, kdor je že član zadruge, naj postane tudi vnet pobornik ustanov, kdor je že član zadruge, naj postane tudi vnet pobornik zadružne misli, in vsi skupaj ne mirujmo prej, dokler ne bo sleherni ljubljanski drž. usilužbenec aktiven član Nabavljal-ne zadruge. To bo naš najdostojnejši odgovor.
Ti pa, član in članica, ne išči 21. marca miikakšnega izgovora; pusti vse drugo na stran in pridi na občni zbor zadruge! Tam povej, kar ti ne ugaja, saj ni na svetu nič popolnega. Premisli pa dobro prej, kaj in kako nameravaš Povedati ali morda grajati; graja ti naj bo vedno le dobronamerna, dostojna; pusti vnemar vse osebne ambicije in osebna nasprotstva, ki so grobokopi dobre stvari; bodi velikopotezen in ne išči dlake v jajcu; pokaži sam dobro voljo, ceni pa tudi dobro voljo svojega tovariša. Ce boš tako oborožen prišel na občni zbor, boš žel s svojimi izvajanji obče odobravanje; demagoška gesla niso vredna izobraženega človeka. Vedi tudi, da vsem ljudem še večni Bog sam ne more ustreči, kaj šele minljivi člani upravnega in nadzornega odbora. Če si se prepričal, da so delali nesebično, dobro, priznaj jim to, če pa morda niso, postavi na njihovo mesto boljše. Ne misli, da so odbomi-ška mesta korita, kjer se grabi z veliko žlico; so to odgovorna mesta, ki delajo mnogokrat sive lase ali celo pleše!
»Ali znate brati?«
Henri je to znal, četudi pomanjkljivo. Toda stene in vse reči naokoli so se mu Pričele vrteti pred očmi, ko je z velikim trudom razbral naslednje:
»Najditelju zaboja!
Ta najdba naj te ne razveseli, če si upal, da dobiš v zaboju bogastvo, niti naj te ne užalosti, če izgubiš s tem poslom pre-cej časa. Tu so smrtni ostanki mojega ubo-Bega Kikija, ki je poginil zaradi starostne onemoglosti. Bil je ščene izmed tistih mešancev, ki so v življenju deležni več brc, Oego kurjih bederc. Teda lizal mi je roke deset let in lajal nad policisti, ki jih kar nagonsko ni mogel trpeti. Ne morem ga aam pokopati. Naj tisti, ki je dolgo vese-lega srca računal, koliko mii bo nesla tatvi-na ali utaja najdbe, naj lopov, ki ukrade zaboj v nadi na denar in dobiček, iz-^aže mojemu Kikiju poslednjo čast in ga dostojno zagrebe tam, kjer se je mislil ve-?edti najdbe. Hippolite — imenovan Po-'devni.«
Listek mu je padel iz rok. Z grozo in § n Usom se je ozrl na pasje truplo, ki mu le držal policist za konec repa pred no-^0rn. še od avtomobilske nezgode je Hen-’Ja hudo bolela glava. Zunaj sneži. Mala ec v stražnici gostoli kakor prepelica. ra Llenri je spoznal, da se naključje ni jeVn° Ponorčevalo iz njega. Na ves glas n- 'fPričal čuvarjem reda svoje zaničeva-p® ,n imenoval komisarja nesramnega psa. Ije 6111 Se Je nasmelinil in se dal z vese-go? odvesti v zapor, kjer je bilo tako lepo letp , Dobro se bo spalo tam. Morda dobi alu toplo kavo ali prežganko ...
Ljubljanskim zadrugarjem!
V zadnji številki smo navedli nekaj podatkov, iz katerih je bilo posneti, kako lepo napreduje ljubljanska Nabavljalna zadruga. Pokazalo se je, da se je maša zadruga navzlic hudi gospodarski krizi in že kar obupnemu gmotnemu položaju vseh aktivnih in upokojenih drž. uslužbencev prav zadovoljivo razvijala in dosegla nad vse pričakovanja lepe uspehe. To je v prvi vrsti zasluga zadružne zavednosti in discipliniranosti kupujočih članov, ki so stalno nabavljali svoje potrebščine v zadružni prodajalni, hkrati pa z besedo in vzgledom pridobivali nove člane. Živa beseda in dejavni vzgled sta najboljše priporočilo.
Stalno pristopanje novih članov, ki vsi tudi res kupujejo v zadrugi, je najboljši dokaz, da je članstvo s poslovanjem zadovoljno. Sicer je res, da prav vsem ustreči ne more indhče in nikdar, in da se tudi pri najbolj vzoir-nem podjetju morejo najti napake, toda vsak objektivni opazovalec bo priznal, da se je odbor resno in vestno trudil, da napake sproti odpravi in dovede poslovanje v vsakem oziru do popolnega reda. Uvidevni člani, ki v zadrugi vidijo lastno ustanovo, odbor podpirajo s tem, da opažene nedostatke takoj javljajo poslovodji oz. pisarni in da odboru pomagajo z nasveti, kako olajšati in poenostaviti poslovanje. Posamezne manjše pogreške se bodo pa ponavljale tudi pri najbolj vzornem poslovanju.
Nekateri člani se pritožujejo, da je odpravljanje kupcev v trgovini prepočasno, tako da je treba dolgo čakati, preden kupci prejmejo naročeno blago. Temu bi se moglo zlahka odpomo'-či, če bi se članstvo' privadilo, da ne prihaja vse hkrati ob istih dneh ob začetku meseca v prodajalno. Če bi se člani po ra z vrstili na ves mesec, bi šlo odpravljanje kupcev v prodajalni gladko in brez čakanja. Tako imajo urejeno druge velike zadruge, kjer je članstvo po abecedi urejeno in so za vsako črko določeni posebni nakupni dnevi.
Tudi glede dostavljanja blaga na dom so še poedine pritožbe zaradi počasnosti. To bi se dalo odpraviti z nabavo lastnega zadružnega avtomobila. Zadruga izda mnogo za prevažanje blaga s kolodvora in od dobaviteljev v svoje skladišče, mnogo pa izda tudi za dostavljanje blaga članom. Treba bo to vprašanje čimprej rešiti, da bo dostava čim hitrejša in točnejša.
Odbor bo moral v najbližjem času razmotrivati tudi združitev skladišča in trgovine v celoto, kakor je to urejeno pri mariborski Nabavljalni zadrugi. S tem bi se poslovodji omogočil vsak
čas popoln pregled vsega blaga v trgovini. Mnogo pisarije bi s tlem odpadlo, zlasti obremenitve in razbremenitve, ker bi se trgovina obremenjevala naravnost s fakturami, kar bi tudi pocenilo režijo.
Preskrbo članstva s sadjem in sploh poljedelskimi pridelki bo treba bolje organizirati in zadostno razglasiti. Vidna opozorila v izložbenem oknu, v »Našem Glasu« itid. so potrebna.
Tudi zadružno točilnico bo treba čimprej s primerno notranjo opremo napraviti prijaznejšo'. Lokal naj bo odprt ves dan, postrežba pa solidna in brezhibna. Za prodajo vina čez ulico naj bi se določile nižje cene, kakor je to običajno pri privatnih vinotočih. — Razpravljati bo treba tudi vprašanje, če ne bi bilo potrebno, da se za prodano kurivo priznava članom ob koncu leta primerno povračilo, ki bi moglo biti glede na to, da se 'kurivo plačuje v daljših mesečnih obrokih, kar zmanjša dobiček zadruge, nekaj manjše od povračila za nakupljeno špecerijsko blago. Isto velja tudi za vino, prodano članom čez ulico.
Izredno važno je vprašanje kupovanja za gotovino. Redna postavka »dolžniki« absorbira ves pri Zvezi nabavljalnih zadrug izposojeni kapital, katerega bo pa treba v 10 letih vrniti. Ker mora zadruga dobavljati blago iz najcenejših virov, kar je mogoče le proti takojšnjemu plačilu, ji je potreben likvidni kapital, zlasti da me pride v odvisnost od kogarkoli. Zato je treba gledati, da se bo nakupovanje sčasoma vršilo samo proti gotovini. Z mesečnimi 'doplačili morejo člani prihraniti potrebni mesečni znesek za kupovanje proti gotovini. Zaradi razlike v povračilu, ki se je lani kupcem proti gotovini priznala za 1% višja, kot pa kupcem na kredit, se je pokazalo, da je število proti gotovini kupujočih članov znatno naraslo.
Še več je morda želja in zahtev in tudi upravičenih pritožb, katere imajo člani. Možnost, da jih javno povedo in zahtevajo remeduro, da stavijo predloge in nasvete, je na bližnjem občnem zboru, ki; bo dne 21. marca (v sredo) ob žž8. uri v Delavski zbornici. Ta občni zbor naj bo veličastna manifestacija zadružne misli drž. uslužbencev in naj strme vse naše zadirugarje v krepko falango, ki bo mogla uspešno odbijati koncentrične napade, ki se zadnji čas pojavljajo proti našim zadrugam. Zato je treba, da se na občnem zboru pokažemo kot dositlojni elani človečanskega zadružnega gibanja, ki je utemeljeno v idealizmu, vzajemnosti in bratstvu,
Vestnik«
Ljubljanskim zadrugarjem! Člane naše ljublj. Nabavljalne zadruge opozarjamo na njen občni zbor, ki bo v sredo 21. marca ob /420. uri v Delavski zbornici. Udeležite se ga vsi!
Ljubljanskim upokojencem! Podpisano društvo opozarja vse čalnstvo, da se bo vršil v sredo, dne 21. marca ob 148. uri zvečer v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22, občni zbor ljubljanske Nabavljalne zadruge. Vse naše člane, ki .so včlanjeni v navedeni zadrugi, vabimo, da se Zanesljivo udeleže občnega zbora. — Društvo drž. upokojen-cev(-enk) v Ljubljani.
Nov grob. Na zagrebški kliniki je dne 9. marca nenadoma umrl predstojnik ljublj a niškega okrajnega sodišča, dr. Ernest Kobe. Pokojnik, ki je bil po rodu iz Novega mestla, je slovel kot visoko izobražen pravnik, moder sodnik s širokim obzorjem in kot resnično socialno čuteč človekljub. Med stanovskimi tovariši je veljal za vzornega kolego in ljubeznivega šefa, katerega so vsi prideljemi uradniki spoštovali in ljubili. Enako priljubljen pa je bil pokojni idr. Kobe zaradi svoje duševne plemenitosti pri vseh, ki so ga poznali. Vzornemu tovarišu, ki je vselej stal v prvih vrstah organizacije, naj bo ohranjen trajen, svetal spomin!
Jubilej. V nedeljo dne 4. marca je praznoval v polni telesni in duševni svežosti osemdesetletnico rojstva upokojeni lustrator davčnih uradov gosp. Ivan Skušek. Ko je jubilant pred dve-
ma letoma definitivno zapustil' finančno službo in se po več kot 60-letinem nepretrganem in vzorno vestnem službovanju umaknil v pokoj, smo o tem izrednem primeru vzgledne uradniške zvestobe in požrtvovalnosti obširno pisali v našem listu. Jubilantu, ki si je s svojim vzglednim, kolegijalnim in kon-cilijantnim nastopom pridobil nešte-vilne prijatelje med' tovariši uradniki, kakor tudi v najširših krogih občinstva, želimo v imenu našega lista (čigar zvesti inaročnik je že 16. leto) in vseh slovenskih državnih uslužbencev in upokojencev: Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Naj bo g. svetniku Skušku dano, da po svojem plodovitem, vselej dela in truda polnem službovanju še dolgo uživa zares zasluženi pokoj!
Novo zakonsko tolmačenje § 263. ur. zak. Zakon o naknadnih in izrednih kreditih od 18. febr. 1934. ima v § 4. sledečo določbo: »Civilni drž. uslužbenci in uslužbenci drž. prometnih naprav, ik po uveljavitvi tega zakona napredujejo ali se imenujejo v zvanje višje skupine in dobe s tem večje prejemke, ostanejo eno leto s prejemki, zvezanimi s skupino, ki so jo do tega dne imeli, neglede na to, ali so dobili tako povišapa prejemke prvič po 1. aprilu 1931., ali ne. To velja tudi glede periodskih poviškov.« — S tem je to vprašanje dokončno rešeno in je nasprotujoča interpretacija fin. mini-
stra s tem razveljavljena. Odslej bo treba ob vsakem napredovanju (po skupini ali period, povišku) čakati polnih 13 mesecev na višjo plačo. — Zakon je objavljen v ljublj. »Služb, listu« od 14. marca t. L, 21. kos.
Pri pošti ni več služb. Upirava pošte in tlelegrafa je vnovič razglasila, da so vsa mesta uradnikov, zvaničnikov in služiteljev v poštni, telefonski in telegrafski stroki zasedena. Zato je vlaganje prošenj za sprejem v p. 1.1. službo brezpomembno.
Vrhovna ocenjevalna komisija pri fin. ministrstvu. Za člane so bili posta vi j eni načelniki gg. R. Poič, VI. Gli-šić, B.. Mijnškovič, Dj. Didič in pom. načelnika K. Grbovič, za namestnike pa gg. P. Petrovič, viš. svetnik in Lj. Popovič, viš. tajnik.
Upoštevanje izvenšolskega dela pri namestitvah učiteljstva. »Učiteljski tovariš« objavlja: »Ministrsittvo prosvete je izdalo odlok O. N. br. 7825 od 6. II. 1934., v zmislu katerega morajo šolska upravite!jstva pri vseh učnih osebah, ki prosijo za premestitev, piriložiti uradno potrdilo o sledečem izvenšol-skem udejstvovanju: 1. Da je prosilec (prosilka) aktiven član Sokola kraljevine Jugoslavije in kako se udejstvuje; 2. da je proisilec(ka) aktiven član drugih kulturnih in humanih društev in kako se udejstvuje; 3. za one učne osebe, ki se udejstvujejo v nasprotnem zmislu, je treba priložiti obširnejši referat. Za verodostojnost navedb morata odgovarjati šol. upravitelj in sre-ske šol. nadzornik, ki morata uradno poročilo potrditi s podpisom.«
Uporabljajte samo domače izdelke! To geslo velja tudi za vsakdanji zajtrk. — Domače poljedeljstvo podpirate, ako pijete »Kathreiner Kneip-povo sladno kavo« s pravim »Francko-vim« kavnim pridatkom!
Poštarski dom. Že zadnjič smo poročali o resnih prizadevanjih zadruge p. t. t. uslužbencev »Poštni dom«, da si zgradi zadružno poslopje. Poročajo, da se bo z zidavo pričelo že letos. Poštni dom bo stal na oglu Dunajske ceste in Smoletove ulice v bežigrajskem okraju. Stavbno dovoljenje za poslopje, ki bo v dve nadstropji, je že izdano. Dograjeno bo menda že do jeseni. V L nadstlr. so določeni prostori za pisarne, sicer bodo pa v domu družinska stanovanja.
Občni zbori.
Članom Nabavljalne zadruge v Kranju!
Redna letna skupščina se vrši v torek, dne 27. marca ob 20. uri v prostorih dijaške kuhinje z običajnim dnevnim redom. Zanimive so točke: določitev zneska, do katerega se sme zadruga zadolžiti; odobritev naročitve časopisov za okrepčevalnico in sklep o naročitvi »Zadrugarja« za članstvo: sklepanje o opustitvi prodaje vina in lu-ksusnih predmetov in spopolnitev pravilnika o posmrtnini in pravilnik o penzij-skem fondu. — Če skupščina ob napovedanem času ne bo sklepčna, se vrši pol ure kasneje in sklepa polnoveljavno pri vsakem številu prisotnih članov.
Zadruga za nabavo stanovanj drž. uslužbencev v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek dne 27. marca t. 1. ob 19. uri v zadružni pisarni. Podroben dnevni red je razobešen v pisarni, kjer so članom na vpogled sklepni računi.
Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru ima svoj 5. redni občni zbor v petek 6. aprila ob 19. uri in pol v zadružni pisarni na Rotovškem trgu 2. Dnevni red je običajen. Sklepni računi so zadrugarjem na vpogled 14 dni pred občnim zborom med poslovnimi urami v zadružni pisarni.
Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vabi svoje člane k XIV. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v nedeljo, dne 18. marca 1934. ob pol 14. uri v prostorih gostilne »Špeglič« v Celju, Gosposka ulica.
Zborovanje davčnih uradnikov.
V nedeljo dne 4. marca 1934 se je vršil v hotelu »Metropol« v Ljubljani občni zbor ^druženja davčnih uradnikov, poverjeništva v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo okoli 70 delegatov iz vse dravske banovine, kar je dokaz, da vlada med davčnim uradništvom lepa sloga in stanovska disciplina.
Občni zbor sta počastila s svojo navzočnostjo finančni direktor g. dr. Ljudevit Valjavec in lustrator davčnih uprav g. finančni svetnik Miroslav Pirkmajer.
Ob pol 11. uri je otvoril zborovanje predsednik g. Stanko Ribnikar. Pozdravil je predvsem gospoda finančnega direktorja in se mu je toplo zahvalil za njegovo dosedanjo ljubeznivo naklonjenost, katero je celokupnemu davčnemu uradništvu dokazal že v neštetih primerih. Nadalje je pozdravil predsednik finančnega svetnika g. Pirkmajerja in vse tovariše. Spomnil pa se je tudi bivšega dolgoletnega zaslužnega lu-stratorja davčnih uprav g. Ivana Skuška, ki je praznoval ravno na ta dan 80 letnico svojega rojstva. S spontanim aplavzom je bil sprejet predsog, da zborovalci g. Skušku brzojavno čestitajo k jubileju.
Nadalje se je s toplimi besedami spominjal predsednik v minulem letu umrlih tovarišev: Vidmarja, Cejana, Strnada., Ser-neca, Perhavca, Lavriča in Weixlerja. Zborovalci so počastili njihov spomin s klici: Slava jim!
Za zapisnikarja je imenoval gg. Meška in Marinca, za overovatelja zapisnika gg. Klemenčiča in Starina, za skrutinatorja pa gg. Koritnika in Fajdigo..
Prvi se je oglasil k besedi finančni direktor gosp. dr. Valjavec, ki je navzoče davčne uradnike zelo laskavo pozdravil. V lepem govoru je povedal marsikaj zanimivega ter zaključil svoj govor z zahvalo davčnemu uradništvu za vestno in požrtvovalno delo v prid domovini. Globoko zasnovani govor g. direktorja je na navzoče zelo ugodno vplival. Predsednik se mu je v imenu vseh toplo zahvalil za lepa in zanimiva izvajanja.
Sledilo je poročilo tajnika, ki je poročal o delu upravnega odbora v minuli poslovni dobi. Dela je bilo mnogo, zlasti v pogledu napredovanj. Trud odbora pa je imel lepe uspehe, kar so vsi navzoči tudi soglasno priznali. Tajnik je poročal med drugim tudi o pogajanjih glede preosnove pogrebnega sklada. Zbor je pooblastil novi upravni odbor, da končnoveljavno uredi to vprašanje. Razpravljalo se je mnogo in so se sklenili predlogi glede vštetja volonterskih let za odmero pokojnine, glede napredovanja v V. polož. skupino i. t. d. Med tem je prišel brzojavni pozdrav tovarišev iz Gornjega grada in pozdravno pismo tovariša Jana iz Beograda, kar je vzel zbor z zadovoljstvom na znanje.
Zelo podrobno poročilo je podal blagajnik g. Klemenčič. V minulem poslovnem letu je imelo društvo prejemkov 131.683 Din 15 p, izdatkov pa 120.062 Din 30 p. Samo na posmrtnih prispevkih se je izplačalo 96.565 dinarjev, kar je dokaz, kako velevažna je ta dobrodelna ustanova, pa se je kljub temu tovariši ne oklepajo ravno z dobro voljo.. Od časa obstoja pogrebnega sklada je društvo izplačalo po umrlih članih na pogrebninah že ogromno vsoto 400.000 Din.
Jasno in pregledno je podal nekaj strokovnih navodil gosp. finančni svetnik Pirkmajer.
Poročila so bila sprejeta soglasno brez debate. Tudi razrešnica odboru je bila sprejeta na predlog tovariša Čuša soglasno.
Volitve so se izvršile z vzklikom in so bili izvoljeni v upravni odbor gg.: Ribnikar, Fajt, Mešek, Klemenčič, Koritnik, Germov-
šek in Machtig; v nadzorni odbor pa gg.: Vardjan, Čuš, Vošnik, Vajdetič in Žmuc.
Razvila se je nato še debata o raznih internih važnih vprašanjih.	M.
Zdravstveni drobiž.
Napačno je, če denemo na svežo rano kresilno gobo ali pajčevino.
*
Pitje destilirane vode proti zvapnenju cevi nič ne pomaga; nič se ne trudi in pij kar navadno vodo.
*
Bitje srca moreš čutiti in videti med peto in šesto rebrjo na levi strani.
*
Akutno športno srce, to je akutna obolelost srca, povzročena po gojitvi športa, moreš spraviti v red razmeroma lahko z absolutnim mirom (postelja) in z digitalinom. Kronično športno srce je pa resna obolelost srca in potrebuje temeljitega zdravljenja.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana.)
Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge. Zadruga je nabavila večjo količino suhe svinjine in jo prodaja: vratovina 16 Din, carsko, Šink, pleče 18 Din, kare 20 Din. V zalogi ima tudi: suhe slive po 10 Din, rozine po 12 do 18 Din, mandeljne po 32 do 48. — Velikonočne šunke se lahko naročijo do 24. t. m.
m*
Gostilna pri Kolovrata rju Lj u bi j a n a
Pred škofijo 14
Toči pristna štajerska in dolen ska vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj
XA SPOMLAD!
Obleke, površnike, modne potrebščine, vseh vrst manufakturo in perilo iz lastne tovarne „TRIGLAV" si nabavite po konkurenčnih cenah v trgovinah
JOS. OIvUP*
LJUBLJANA.
Trgovski prostori: Stari trg št. 2 Pod Trančo št. 1 Kolodvorska ulica št. 8
Obleke in perilo izvršuje tudi po meri v najnovejših fazonah in najnižjih cenah. Čast. duhovščini priporočam prvovrstno blago za talarje.
DEŽNIKE
NOGAVICE
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi
oddajamo po tovarniških cenah
V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
JOSIP VIDMAR
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
IVAN PERDAN NASL.
LJUBLJANA
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA
Učiteljska
tiskarna
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
======= (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	—=
Ljubljana
Frančiškanska ulica
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
Poravnajte naročnino!
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
KROJAŠKI ATELJE
FjTcUT Icjllč* Ljubljana
,,,.	.	.	,	Pražakovaulica
izdeluje se za dame in gospode po najno-	m—.	—■
vejših krojih Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874.
Poštni čekovni račun štev. 10681 / Telefon štev. 3413
Posojila tudi ranžijska (do Din lO.COO--) vsem javnim nameščencem po 8% proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek rač. obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, po 5 % — 6 V2 °/o. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
S Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
S
Izdaja za konzorcij ,Naš Glas" odgovorni urednik -*r. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubliant