190
Politični pregled.
Naš parlament. — „Neue Revue" je nedavno objavila članek o naših parlamentarnih razmerah, ki je sicer precej oster ali nikakor neopravičen. Ta list pravi, da naši ljudski zastopniki nikakor niso tako resni in dostojni možje, kakor volilci v pokrajinah mislijo. Senat starega Rima je napravil vtis „zbora kraljev", v naši zbornici pa tujec nič kraljevega ne sliši in ne vidi. V dvorani ne vidi nikakega pravega zbora, ali le nekatere razstreseno sedeče ali p? po dvorani se sprehajajoče gospode. Ta čita kak list, oni piše kako pismo, tretji se pogovarja s svojim tovarišem, četrti kaj govori, kar pa nikdo ne posluša razen stenografov, ki zapisujejo. Še le ko je kako malo važno glasovanje prihite iz državnozborske gostilne ali pa iz hodnikov poslanci. Več poslancev je pa tudi, ki tudi tedaj ne pridejo, in tudi priti ne morejo, ker sploh v parlament ne pridejo, temveč rajši doma pri domačem ognišči porabljajo svoje dnevnice. Pri glasovanjih po imenih se kličejo imena, katerih poslancev niti najmarljivejši opazovalci našega parlamenta še niso mogli spoznati. Ko se je glasovalo o novi černovojniški predlogi, ki hudo zadeva prebivalstvo, manjkalo je nad 200 poslancev.     Ko je nedavno   govoril dr. Gressmann
ia je Lueger zahteval, da se koaštatuje sklepčaost zbornice, bilo je v zbornici celih 24 poslancev. Dr. Lueger je zaradi nesklepčnosti zahteval konec seje Predsednik je jel zvoniti in je zvonil in zvonil, da je spravil v zbornico toliko vernih privržencev koalicije, da je rešil sklepčaost zbornice. Seveda je lepo, da se mora gospodom tako zvoniti, da izpolnijo svojo dolžnost. — Mi mislimo, da je baš ta dogodek najboljši dokaz, da je treba resno gledati, da se z volilno reformo prenovi parlament, ker je v interesu države in narodov, da taki malomar-neži, ki sedaj narode zastopajo, narede prostor resnejšim možem.
Državni zbor je vsprejel valutne predloge, potem je pa šel na počitnice. Od 353 poslancev jih je 166 glasovalo za valutne predloge, 106 zoper in 81 jih je pa manjkalo. Večina 60 glasov je majhna, in sicer tako majhne večine še ni bilo pod koalicijsko vlado. Pomislilo je, da bi velika večina od tistih, ki se »iso udeležili glasovanja, bilo glasovalo proti vladi, da so mogli svobodno glasovati. Poljski in levičarski klub sta bila sklenila, da imajo vsi člani glasovati za vladne predloge, ali se pa odtegniti glasovanju. Sedaj je nam jasno, zakaj je grof Hohenwart tako pritiskal na svoj klub. Vlada se je že bala, da zgubi večino in potem bi bila se razbila koalicija. Nekateri poslanci so tudi proti svojemu prepri čanju glasovali za valutne predloge, da se le koalicija ni razbila. Od slovenskih poslancev je za valuto glasoval jedino profesor Šuklje, drugi so glasovali nekateri proti njej, nekateri so se vzdržali glasovanja. Baš ponosna vlada na to zmago biti ne more, ker je le preočitno pokazala, da še mej poslanci gre težko za večino za njene valutne predloge. Koliko sile je bilo treba, da se je spravila vkupe — ta bora večina. Od kluba do kluba je Plener beračil za glasove. Grof Hohenwart je porabil ves svoj vpliv, govoril je celo v zbornici, da prepreči, da jih preveč njegovih privržencev ne potegne z opozicijo.
Nemški konservativci in Mladočehi.    —     Pri   valutni debati so nekateri Mladočehi   poživljali nemške konservativce, da naj se   jim pridružijo.    Posebno je dr   Kramar opozarjal nemške konservativce, da s tem, da glasujejo za valutne predloge, ne utrdijo le stališča sedanji avstrijski vladi, temveč tudi ogerski   in to v času.   ko papež maščuje, da bi Wekerle podlegel. Nemškoliberalni listi se norčujejo iz teh  pozivov, češ, da bi bila lepa družba, če se združijo češki husiti z nemškimi ultramontanci     Hus   in Loyola združena   proti koaliciji   bil bi lep prizor, misli  „Neue Freie Presse".  Po našem mnenju pač ni nič manj čudna zveza mej  nemškimi liberalci, ki pri vsaki priliki   smešijo klerikalce,   in mej konservativci.    Sicer se   pa pač nemški liberalci tudi malo boje take zveze.
Spinčičeva zadeva, o kateri se je o svojem času toliko govorilo, se baje tako poravna, da Spinčič vsled Najvišjega cesarskega sklepa dobi 1000 gld. letne pokojnine. Spinčič je izjavil, da službe več neče nastopiti.
Šlezijski Slovani. — Dne 10. t. m. je bil shod zaupnikov šleških Čehov, katerega so se udeležili dr. Hruby in dr. Stratil. Shod se je izrekel, da se naj vsi čtški zastopniki združijo v jednotno in stvarno opozicijo proti koaliciji. Poleg tega se je na shodu posebno naglašalo, da morajo Čehi in Poljaki v Sleziji složno postopati, ker jih vežejo iste koristi. Zato se ne smejo pustiti dati od Nemcev razcepiti. Mi želimo, da se v Sleziji Slovani vedno ravnali po teh sklepih.
Poljaki. — Pod koalicijo je marsikaj čudnega, kar dokazuje tesni vezi Poljakov in nemških konservativcev z liberalci in prvenstvo levičarjev. Poljski listi se posebno zadnje dni pritožujejo, da poljski klub vsa svoja posvetovanja proglaša za zaupna. Vsled tega poljski listi od kluba ničesa naravnost ne izvedo, o čem so se posvetovali. Pač pa hitro vse na drobno prinese „N. Fr. Pr., kakor bi bilo glasilo poljskega kluba. To je pač jasen dokaz, kako daleč so že Poljaki zamotani v zvezo z levičarji, da že dajejo prednost židovskim glasilom pred domaČimi poljskim. Sedaj naj pa še kdo reče, da niso levičarji vodje koalicije.
191
Italija. — V poslanski zbornici razpravljal se je zadnje dni proračun za vojsko Vlada je bila odločno zoper to, da bi se ustreglo zahtevi in se zmanjšala vojska. Vlada je slednjič res zmagala in od vlade predlagan proračun se je odobril s 199 proti 135 glasom Bo li imela vlada tudi tako srečo pri Soninovih finančnih predlogih, ki pridejo v kratkem na vrsto, prav dvomimo. Takrat se vladi lahko primeri, da prav pošteno pogori, kar bi bilo prej v korist gospodarstvu v Italiji nego v škodo.
Rusija.             V Peterburgu in nekaterih drugih krajih
zaprli so več odličnih ©sob. Policija je prišla namreč na sled precej razširjeni zvezi, ki se imenuje „prijatelji politiške prostosti". Tej protizakoniti in skrivni zvezi pripadale so prav odlične osebe, mej temi v(č državnih uradnikov, profesorjev, zdravnikov in več dijakov. Tuji listi so vsi vprek zagnali krik, da je to nihilistiška zarota. Imajo li napominani „prijatelji politiške prostosti" kaj sličnega z nihilisti, pokazala bo preiskava.
Srbija. — Eadikalni centralni odbor sklenil je prirediti 17 javnih shodov po raznih krajih dežele, na katerih se naj bi slovesno protestovalo proti ukazu kvaljevemu, s katerim se njegovim starišem zopet podeljujejo stare pravice. Ni pa gotovo, če še vlada te shode dovolila.
Anglija. — Te dni razpravljal se je v poslanski zbornici državni proračun. Vlada se je že bala, da proračun ne bode dovoljen. Nasprotna konservativna stranka je celo s popolno gotovostjo računala na to, da se vladi ne dovoli proračun. Toda vladni nasprotniki so se prerano veselili. Proračun je bil sprejet z večino 14 glasov. Kosebery je izjavil, da ostane na krmilu, Če dobi le dva glasu večine. Eazmerie mej obema strankama na Angleškem ima torej, kakor je razvidno iz tega glasovanja,  skoro ravnotežje.
Turčija in Bolgarija. — Ugodna rešitev šolskega vprašanja za Bolgare v Makedoniji je Stambulova toli ohrabrila, da je pričel delati na to, da se napravi defenzivna zveza mej Turčijo in Bolgarijo. Vladno glasilo bolgarsko je že priobčilo načrt taki zvezi. Odpravila bi se carinska meja mej Turčijo in Bolgarijo ; častniki in uradniki turški in bolgarski, bi lahko se zamenjavali in druge enake stvari. Stambulov misli, da bi s to zvezo pridobil Turčije za to, da bi priznala Koburžana.  Bo li to  šlo, ne vemo.