Listek.
577
vojaški duhovnik«, sp. Fr. Kavčič. III. Poučni spisi: I. »Spanje in sanje«, poljudna razprava, sp. Iv. Stmkelj; 2. »Solnčnica — prekoristna rastlina«, sp. M. Cilenšek v Ptuji ; 3.   »Trije spisi o sadjarstvu«, sp.  Fr.  Praprotnik.
Poziv. Na obalah jadranskega morja smo dne 16. februvarija k večnemu počitku položili moža, kateri se je z besedo, pisano in govorjeno, z dejanjem izkazal izbornega rodoljuba, ki si je nevenljivih zaslug pridobil za vse Slovence, osobito za primorske, materi zemlji smo  izročili Frana   Cegnarja.
Dasi dobro prepričan, da bi že kot slavljen pesnik mogel izpolniti dolžnosti slovenskega rodoljuba, vender je drage volje stopil v vrste tistih mož, ki so snovali narodna društva; v Trstu in v okolici je navduševal in jioučeval Slovence. Več kakor 25 let je v Trstu kot spreten časnikar zastopal interese slovenskega in slovanskega življa ; pri vseh časnikih, ki so tukaj izhajali, imel je naj velja vnejšo besedo, in se je kot tak izkazal pravega narodnega učitelja, ne glede' na to, je li mu je to na korist ali ne. V mestnem zboru je v težavnih razmerah   govoril za Slovence.
Učil je več let na gimnaziji slovenščino in marsikateremu učencu v srce vcepil ljubezen do  domovine  in ga odgojil  v zvestega narodnjaka.
Cegnarju pa imajo hvaležni biti Slovenci tudi izven Primorskega. V viharnih letih 1848.—49. je kot časnikar v Ljubljani neumorno delal za prospeh slovenskega naroda; v lepih,  blagoglasnih pesmih je bodril Slovence pevaje :
»Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče« ; v izbrani obliki nam je presajal cvetlice iz tujih slovstev na naše domače gredice; njegove pesmi, v slovenskih društvih govorjene in spevane,  polnile so z ognjenim rodoljubjem   srca mladih  in starih  Slovencev.
Dolžni smo tedaj vsi Slovenci postaviti pesniku in zagovorniku našemu sedaj oskromen spomenik   tam,  kjer
v črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce   njemu sije, Lepša zarja rumeni.
Dokler je živel in delal, ni mu sijala lepa zarja, pa vender je bil nepremakljiv kakor kraška skala; tem več smo mu hvale dolžni za  njegovo življenje,
Podpisani odbor se torej obrača z uljudno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, osobilo do narodnih društev, naj blagovole poslati primerne doneske, da postavimo Cegnarju vsaj  oskromen spomenik.
Darovi se bodo naznanjali po   »Edinosti«.
V Trstu,  dne"   IO.  avgusta   1892.
Začasni odbor: Gr.  jfereb,                               Dr. K.  Glaser,                                Dr.   Gregorin,
tajnik.                                            predsednik.                                             denarničar.
Kateri bo? Prizor iz domačega življenja. Po Bogosl. Rogačkem predelal y.pl. K(leinmayrJ. V Celji, 1892. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 29 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. — Manjšim čitalniškim odrom po kmetih, kjer ni posebnih zahtev, utegne igra ustrezati. Kakor pravi g. pisatelj, igrala se je po tej izpremembi že večkrat z dobrim uspehom na Goriškem,  na Krasu,  v Istriji  in na Koroškem.
»Fr. Levstik kao pesnik«. Gospod Fr, Selak v Zagrebu, ki je nedavno o izdaji Levstikovih zbranih spisov priobčil dva podlistka v praški ,,Politiki", spisal je za 34.. številko zagrebškega ,,Vienca" lepo razpravo o Levstiku pesniku. Oceno Levstikovih pro-zajiških del obeta,   kadar   izideta poslednji   dve  knjigi,   vender priznava že sedaj,   ,,da  je