■> "uministracion: A N BLAS 1951 O. T. S9-3EC7 Bs. Aires ★ A R o č N I N A Za eno leto $ 8,— Za pol leta $ 5,— Za inozemstvo 2 Dolarja LETO (ASO) I. M A N i F I E S T 0 A LOS 1NMIGRANTES YUGOSLAVOS Y A LA OPINION PUBLICA DEL PAIS INMIGRANTES INDESEABLES EN LA ARGENTINA El Comito Central de la Agrupacion "Yugoslavia Libro", en su reunion 0fOinarict del 1* de iebrero resolvič, despužs de una breve discusion scbre el °rden del dia c) varios, “llegada de los inmigrantes indeseables a la Argentina” dirigirsa a la colectividad yugoslava y demds habitantes democrdticos del pais, con el siguiente mamfie3to: Que, habiendo en los ultimos dias llegado a la ^r3entina un considerable numero de yugoslavos que residian en Italia, refugia-d°s en el Vaticano como proiugos de su pais de origen, Yugoslavia; siendo estos 60 su mayoria criminales de guerra y algunos jovenes engaiiados por sus jelos, ^Uo el mismo Gobierno do Yugoslavia denunciara ante la Santa Sede, ante el kontrol aliado en Italia y ante el gobierno de Gran Bretana, para que entregara ®stos a las autoridades yugoslavas para llevarlos anto los tribunales competente3 su pais, para que respondan de lesa traicion a su patri, asi como por las airocidades cometidas durante la acupacitSn nazi-fascista y por haber colaborado c°n los gobiernos titeres de Nedič y Pavelič a las ordenes de sus amos Hitler V Mussolini. Que consideramos a estos inmigrantes indeseables para esta nuestra segunda Patria porque ellos constituyen un peligro permanente entre la comunidad ya quo Pfaiesan ideologias extranas al espiritu y tradicion del pueblo y de la Consti-'ucion Argentina. Los ejercitos victoriosos de las Naciones Unidas, el Ejercito Nacional de Liberalen de Yugoslavia y los pueblos subyugados por el otrora arrogante nazi-|ascismo, han tenido que pagar caro el precio de la vietoria obtenida sobre los “aros invasoros. Millones y millones do vidas han sueumbido por causa ds ®stos miserables del siglo XX. Los pueblos amantes de la paz y el progreso, que lucharon contra esta plaga, P°r intermedio de sus representanles en las historicas Conferencias de Teheran, -alta y Potsdam, han convenido extirpar las raices del nazH'ascismo. Las Nacio-1163 Latmo-Americanas que suseribieron los acuerdos internacionales, se compro-““etieron de igual modo a suprimir las causas que engendran la guerra futura; ^ue no iban a permitir que de nuevo brotara el peligro que engendro la segunda ^ la mas cruel guerra mundial. Constatamos que estos acuerdos no se cumplen, por el contrario son violados 611 mi! diferentes formas ce AC°!° 103 verdugos £Jue ajusticiaban a sus victimas en los campos de con-^ntracion, en las edmaras letales, que asesinaban de la forma mas inhumana Dir denl6cratcl3 Y patriotas, 4NO MERECEN EL MISMO CASTIGO QUE SUS GENTES condenados a la pena mdxima por los tribunales de Niiremberg? lr La denuncia hecha por el Gobierno de la Rep. Federal Yugoslava de que el ^Onsatldntico italiano "Andrea Grili" condujo a la Amčrica del Sur gran cantidad yugoslavos busedos por 1 polici yugoslava y norteamericana como criminales del9Uerra’ se con*irmado y entre ellos so encontrarian tres minisrlro3 y el jete e Sobieino colaboracionista croata, Ante Pavelič. ■ fes-"*0 Uegada de t,stos Yugoslavos en la Argentina son, sin duda, entre ellos los ^»Ponsables direetos de la masacre de los siete mil compatriotas de la ciudad ce °uievnc' do los asesinatos de los 600 mil patriotas en el campo de con-n racion de Jasenovac y responsables de la muerte de mds de un millčn y con.’0 ^ yt'Efoilavos CIU0 Pordieron la vida en manos de estos y otros verdugos, ^ _ lituyUn pura la colectividad yugos!ava en la Argentina que manifestd su total que°iqi,iVOCC adhe“i6n moral Y material nuestros pueblos y su nuevo ržgimen, trge ° P°' 'a Pa,riQ Y P°r la Democracia> serio peligro por cuanto ellos ^ mstrucciones y directivas para perturbar el orden y la tranquilidad nuestra de °niCtF: habl[anten del pais que en su mayoria son democrfiticos y qus en mas “Ua oportunidad repudiaron la tooria racial y el nazifascismo. Ueotra Col 0111Q ha Sldn Hiomnro trrfkfrirr/J/M-« __ l___i es 1®S» Ueslra colonia ha sido siempre trabajadora, honesta y honrada; por eso cri!r!ela?a de’ puobl° Y au‘oridades: la justicia argentina nunca tuvo trabajo minaies yugoslavos. del Sc?alamos ante nuestros inmigrantes y ante la opiničn sana y democrdtica on(t PaiS‘ qUe estos lnmigrantes indeseables y criminales de guerra estdn demds cacjJ n°sotros; apelamos ante las autoridades argentinas para que sean embar-n0c°S nuevamenle a su Pais de origen, porque estos no son los que el pais ^tldo^68'0 qU° d6ben reSP°nder an,e su puebl° P°r la traici6n Y los crimenes ^ ^Llamamos la atencičn a las Agrupaciones y Organizaciones yugoesIavas, 9fant°S-h0mbre3 democr6licos en general, para que no permitan a estos inmi- V mdeseables inerustarso en sus filas porque ellos traen una mision especial a de DESUNIR Y SEMBRAR ODIO ENTRE NUESTRA COLECTIVIDAD. ICuidado, pues, con esto3 renegados de la patria! °Pudiarlos en todo momento y en cualquier lugar. toncion hermanos yugoslavos del interior del pais. Atenci6n companeros de IZSELJENCEM POVODOM SVEČANE PROGLASITVE PRVE USTAVE N. R. HRVATSKE 18. januarja od 6 do 7 ure se je vršilo svečano zasedanje Ustavodajne skupščine N. R. Hrvatske, na kateri je bilo izvršeno zgodovinsko dejanje proglasitve Ustave N. R. Hrvatske. Temu svečanemu in zgodovinskemu dejanju so prisostvovali inozemski ar plomatični zastopniki_ predstavniki Jugoslovanske Armije, predstavniki narodne oblasti mesta Zagreba, N. Fronte, Zedinjenih sindikatov, Narodne mladine in drugih masovnih organizacij, kakor tudi mnogoštevilno občinstvo. Narodni zastopnik Mikac Špiljak je prečital predlog narodnih zastopnikov, članov kluba Narodne fronto, o proglasitvi Ustave N. R. Hrvatske kateri se glasi: Ustavodajna skupščina Narodno Republike Hrvatske, kot predstavnik narodne suverenitete in izraz enoglasne velje naroda N. R. Hrvatske na svečanem zasedanju, održanem 18. januarja 1947. leta l?glasŠEaamdameeiA oduš- neen E ODLOČUJE da se Ustava N. R. Hrvatske, katero je odobrila Ustavodajna skupščina N. R. Hrvatske_ proglasi in objavi narodu Narodne Republike Hrvatske." Narodni zastopniki so sprejeli ta predlog z navdušenim odobravanjem. Vstali so in z dolgotrajnim ploskanjem so dali duška svojemu navdušenju in scglasanju s predlogom o proglasitvi Ustave, nakar je predsednik Ustavodajno skupščine, Dr. Zlatan Sremec, s povzdignjenim glasom objavil da je Narodna Republika Hrvat-ska prvič v zgodovini dobila svojo pisano Ustavo. P° govoru predsednika Ustavodajne skupščine Drja. Klatana Sremca je bil poslan pozdravni brzojav Predsedniku Vlade F.N.R.J., Maršalu Josipu Brozu - Titu. Narodni zastopniki so pozdravili tu ta brzojav z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem in z vstanjem. Po zbornici so se razlegali vzkliki "Živio Maršal Tito!". Nato je narodni zastopnik Juhica Knez predlagal da se pošlje poslanica našim izseljencem. Obrnil se je do narodnih zastopnikov s sledečimi besedami: Tovariši in tovarišice narodni za-, stopniki. Predlagam da se pošlje poslanica našim izseljen.cem, kateri se nahajajo v tujini. V teh zgodovinskih trenotkih, ko hrvaiski narod preko svoje Ustavodajne skupščine podaja Ustavo Narodne Republike Hrvatske, spominjamo se naših izseljencev po vsem svetu, kamor jih je z rodnega ognjišča odgnala potreba iti razni tuji in nenarodni režimi, in jih toplo in bratsko pozdravljamo. Narodi Jugoslavije preživeli so težko in krvavo borbo, v kateri so dali mnogo žrtev_ Borba katera je proslavila naše ime širom svobodoljubnega sveta. V tej borbi so naši narodi, zahvaljujoč se bratstvu in edinstvu med vsemi naredi Jugoslavije, zahvaljujoč se modremu vodstvu velikega sin^r naših rrarodov Maršala Josipa Broza Tila, dosegli popolno svobodo in neodvisnost, uresničili svoje stoletne težnje, ustvarili novo Titovo Federativno Narodno Republiko Jugoslavijo, v kateri je tudi hrvatski narod postavil temelje svoji svobodi in državnosti. Našemu narodu je poznana rodoljub-nost naših izseljencev in njihova ljubezen do domovine. Naš narod niti v tem svečanem tren.otku ne more pozabiti svojih sinov kateri se nahajajo daleč od domovine in on iim zagotavlja, da hoče iti dalje po poti, po kateri je hodil in katera vodi v bodočnost naših narodov, tako, da bodo nasi izseljen.ci lahko se naprej ponosni na svojo domovino in se lahko vrnili, ako to zaželijo, v prenovljeno, dograjeno in srečnejšo". Narodni zastopniki so pozdravili s ploskanjem in odobravanjem besedi- lo poslanice, a zatem je narodni zastopnik Ivica Gretič predlagal, da se Narodni skupščini bratske N. R. Srbije pošlje brzojav sledeče vsebine: “V teh zgodovinskih dnevih, ko srbski in hrvatski narod proglašujejo Ustave svojih narodnih republik, mi narodni zastopniki Hrvatske pošiljamo Vam tople pozdrave, izražajoč bratske občutke napram junaškemu srbskemu narodu_ kateri se je vselej znal samozatajevalno boriti za svobodo. Hrvatski narod dobro zna da je dočakal velike dneve narodnega preporoda zahvaljujoč se borbi pod genij alnim vodstvom maršala Josipa Broza Tita skupno in s pomočjo ostalih narodov Jugoslavije, posebno pa svobodoljubnega slavnega srbskega naroda. Hrvatski narod isto tako zna, da je njegova svoboda in neodvisnost mogoča edino v okviru Federativne Narodne Republike Jugoslavije, in da je njegova bodočnost, ozko povezana z bodočnostjo ostalih narodov Jugo- fabricas, frigoriiicos y talleres: no permitan a estos elementos entrar en nuestras filas ni fratemizar con ellos. Llamamos la atencidn a laB empresas imperialistas anglo-yanqui y a los ministros de Dios, fray Blaž Stefanič, y otros, asi como a las hermanas yugoslavas del Templo Yugoslavo de Dock Sud para que no protejan a estos inmigrantes indeseables que causaron tantas ldgrimas y sufrimiento a nuestro pueblo-LA JUSTICIA TARDA, PERO LLEGARA INEXORABLEMENTE, para todo aquel que dane a su prdjimo. Franqueo Pagado Concesion 3159 Correo Argentino Central B. Tarifa Reducida Concesion No. 1551 REGISTKO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAI, No. 225027 Num. (Štev.) 12 i S, A V M £ Bi S B, O V ENA) PEKIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (VUGOSLAVA) PAIiA TODA SUD AMERICA ORGANO DEL CON SEJO ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS BUENOS AIRES, S DE MAHZO (MARCA) 1947 Mednarodni Velesejm v Zagrebu Pretekle diii se je održctl sestanek naših izseljencev, po večini trgovcev, z namenom da se ustanovi Informacijski Komitet za obisk Mednarodnega Velesejma v Zagrebu, kateri bo na svečan način otvoren 31. maja. V tem Komiietu so razdeljeno razne posamezne naloge oziroma delo, ki se tiče časopisja ir?, radia, zveze z raznimi ustanovami, kot trgovske zbornice, in financijsko delo za zbiranje potrebnih sredstev za redno poslovanje lega Komiteja; kakor tudi Tajništvo katero vzporeja sve tekoče posle ir: daje informacije. V to cviho rojak Matej Bojaaič, kot vodilni član tajništva bo bil dnevno nc razpolago od 10—12 ure, v ulici Charcas 1705, U. T. 41 -Plaz« 8104. Kakor je razvidno, cilj terrg MEDNARODNEGA VELESEJMA v ZTGKE-BU, jo dokazati inozemstvu ponovno in hitro dviganje trgovskega in industrijskega življenja Jugoslavije; cii še več: dokazati kaj so bili sposobni jugoslovanski narodi ustvariti v kratkem času mira, in kako se oni še danes lahko postavljajo na isto višino z najnaprednejšimi ir, civiliziranimi narodi. Torej, cilj je izvanrednega pomena, a namen je nadvse upravičen. Takoj j etreba dokazati duh Nove Jugoslavije in njeno glavno nalogo: HITRO PREDELATI A ŠE HITREJŠE GRADITI. Za dosego tega glavnogia cilja jugoslovanski narodi delajo po dnevi in ponoči, z istim navdušenjem in srčnostjo, kakor so se na bojišču borili za osvoboditev naše rodne grude, naše domovin,e. Jugoslovanski izseljenci v Argentini in v vseh ostalih južnoameriških republikah se morajo v polnem številu odzvati apelu Organizatornega Odbora Mednarodnega Velesejma v Zagrebu, in stopiti naj intenzivnejše na delo za njegov popolen razvoj in uspeh. Jugoslavija je ena izmed prvih držav, katere so bile v vojni, katera se^ lahko v tako kratkem času pokaže na mednarodnem sejmu,- dokazujoč z dejanji in delom, pred vsem svetom, kaj in kako se že danes normalno dela v Novi Jugoslaviji, in katere so njene težnje in nameni. Jugoslovanski narodi malo govorijo in pišejo, pač pa delajo in to vsakdan konstruktivnejše. V vojni so zadivili ves svet, a še več ga bodo zadivili v miru. Vsi izseljenci smo lahko ponosni z delom naših bratov v domovini in za- to jim moramo v vsem in vedno stali ob strani, za našo čast in ponos nas samih. Danes je potrebno da delamo čimveč toliko na gospodarskem polju kolikor na moralnem in kulturnem; i vse to je potrebno da vzamemo v pošlev sedaj ko smo srečni da imamo spet svobodno in neodvisno domovino, našo Novo Jugoslavijo. slavij e, posebno pa z bodočnostjo srbskega naroda. In kakor je borba in bratska sloga omogočila srbskemu in hrvatskemu narodu proglasitev Ustave, tako im bo omogočila da na podlagi teh ustav razvijajajo dalje pridobitve Narodnoosvobodilne borbe, da poglabljajo bratstvo in edinstvo, da gradijo našo skupno domovino, novo Jugoslavijo, krepko, napredno in močno skupnost bratskih narodov." Svi narodni zastopniki in prisotno občinstvo so z vstanjem in burnirft odobravanjem pozdravili ta pozdrav naj višjemu predstavništvu bratskega srbskega junaškega naroda vzklikajoč bratstvu in edinstvu Hrvatov in Srbov. Na kraju je sprejet predlog narodnega zastopnika Ivana Kuzmiča s katerim se Ustavodajna skupščina N. R. Hrvatske spremeni v Skupščino N. R. Hrvatske in v svojem dosedanjem sestavu nadaljuje z delom za dobo pred-vidjeno v Ustavi. SPORAZUM Z VLADO LR ALBANIJE O KOORDINACIJI GOSPODARSKIH NAČRTOV TER UKINITVI CARINSKIH MEJ IN CARIN BEOGRAD, 10. dec. — Vlada FLRJ in vlade LR Albcnlje sta izdali naslednjo skupno uradno poročilo: V skladu s tesnimi odnosi med narodi obeh držav, ki so se ustvarili v skupni vojni proti istim fašističnim okupatorjem, v skladu z istovetnimi interen! in iieljami po krepitvi miru in vzpostavitvi čim boljših odnosov med svobodnimi narodi Balkana in vsega sveta ver v želji po dosegi čim večje medsebojne pomoči in tesnega sodelovanja na vseh področjih, zlasti pa za čim popolnejšo ekonomsko sodelovanje in vzajemno pomoč pri obnovi in izgradnji obeh deežl, sta imeli vlada FLRJ in vlada Ljudske republike Albanije v zadrtem času tozadevno razgovore- V prisrčnem ozračju in ob polnem medsebojnem razumevanju sta se odločili, da skleneta sporazum o koordinaciji gospodarskih nečrtov obeh drav ter o učinitvi carinskih mej in carin med obema državama. Prav tako je prišlo do polenga soglasja glede vskladenja važnih finančno-valutnih ukrepov. S tem sporazumom nudi FLRJ široko podporo in pomembno pomoč v proizvajalnih in ostalih sredstvih Ljudski republiki Albaniji za njen čim hitrejši in popolnejši gospodarski dvig. SporazJm je bil podpisan dne 27. novembra 1946. V imenu vlade FLRJ je pogajanja vodi! ter sporazum podpisal predsednik gospodarskega sveta in minister za industrijo Boris Kidrič, v imenu Ljudske republike Albanije pa predsednik gospodarskega sveta in načrtne komisije, minister za gospodarstvo Nako Spiru. OBNOVA STANOVANJ V BEOGRADU Beogradski delavci gradbene stroke so prve dni decembra s svečanostjo zaključili novembrsko tekmovanje. V dobi tekmovanja so v Beogradu obnovili 632 zgradb, ki imajo skupaj 1598 stanovanj. Razen tega so popravili 36 ulic in odstranili ruševine n d 450 stavbiščih. Dela za obnovo stanovanj se sedaj nadaljujejo na 236 zgradbah, ki imajo 1373 stanovanj. Poleg tega obnavljajo 73 javnih zgradb. Pri obnovitvenem delu so gradbeni delavci dosegli lepe uspehe. Za izvršena dela je bilo predvidenih 4,319.000 delovnih ur, delo pa je bilo izvršeno v 3,773.000 urah. Kot najboljši delovni kolektiv se je izkazal kolektiv gradbene podružnice pri tovarni papirja Vapa, ki je prejel prehodno zastavico. Ta kolektiv je obnovil tovarniško zgradbo, ki jo bila ob bombardiranju uničena do 65%. Poleg tega je zgradil novo skladišče s prostornino 1000 kubičnih metrov. TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 12S5 U. T. 59-1892 NOV ZLOČIN NA GORIŠKEM Fašisti so še vedno r,a delu in sk® raj ni ga dneva, da bi ne kronika 1 ležila o rovarenju in celo zločinih naši Primorski. Ena zadnjih žrtev je bil v Gorič naš rojak Franc Baša, doma iz Ajsf vice pri Dombergu. Tukaj v Ar g® Uni je bil pokojni poznan med Sl0, venci, ker je bil zaposlen kot kub&j na parnikih, ki so sem prihajali pr®1 vojno. Sestal se je vedno tu nami in imel v Argentini brata, se' stro in mnogo prijateljev. Vojna ga jo zajela v domačem ju in kot zaveden Slovenec je tako stopil v partizanske dete in se hrabf boril. Imel je za to tudj več zasM Prve dni decembra so se fašisti pomoč o belogardistov maščevali rad njegovih idej ter ga v Gorici na da? velike manifestacije zahrbtno umoril1 Zgodilo se je to na večer v neki k8 varni. Njegovo truplo so pr'peljali don^1 in ga pokopali na Ajševici. Pripra^ so mu tudi časten pogreb, kakor si spodobi junaku, ki se je boril za sv5 bodo naše domovine. Zapušča ženo in mladoletne otrok* Slava junaku tov. Francu’ Baša! Kalrisno valuto dobi Tržaško svobodno F- Po neuradnih vesteh iz New Yorka so se štirje zunanji ministri sporazumeli, da bo veljavnost italijanske lire kot zakonitega plačilnega sredstva na tržaškam svobodnem ozemlju prenehala 20. februarja. Do tega dne bodo morali gospodarski izvedenci, ki jih je imenoval Svet šitirih, predložiti svoje poročilo o gospodarskih in finančnih potrebah Tržaškega svobodnega ozemlja. Po vsem tem bi Tržaško svobodno ozemlje 20. februarja moralo dobiti novo valuto. Kakšna bo ta valuta, kakšni fondi bodo tvorili njeno podlago, ali bo Tržaško svobodno ozemlje za to najelo potrebno mednarodno posojilo in s kakšnimi pogoji mu bo posojilo dovoljeno, ali bo v ta namen S. P. 0. “Ivan Cankar” VABI NA DESETO OBLETNICO ustanovitve društva v SOBOTO 29. MARCA 1947 ob 9 uri zvečer v dvorani Uni6n Vecinal, Avda. del Tejar 422 L L. M. Saavedra. SPORED: 1. Pevski mešan, zbor "I. Cankar", pod vodstvom B. Cibiča. 2. Pevski zbor G.P.D. Slov., pod vodstvom J. Krebelja. 3. Pevski mešan zbor "Lj. Oder", pod vodstvom J. Samca. 4. Otroški zbor "Lj. Oder", pod vodstvom J. Samca. 5. Solospev, Vera Leban, Federacija Slov. Mladine. G. Solospev, Zoika: Sulič. 7. Deklamacija "Partizanska pesem", Mary Suban. 8. Igra: “Rojstvo Hlapca Jerneja” Spisal I. VUK. OSEBE: I. Cankar ................ Franc Sulič Mož iz dežele ............... Ciril Ličen Dobri mož .............. Franc Boštijančič PO SPOREDU PROSTA PLESNA ZABAVA DO JUTRA. ORKESTER “JOSE SAMEC" VSTOPNINA: Moški $ 1.50 — Zenske $ 1.00 Vljudno vabi Odbor "I. Cankar" VOZILA do Saavedre in dvorane: Vlak L. M. Saavedra, 2 kvadri Colektivi: št. 31, 67, 25 — Omnibusi: št. 47, 71, 54. ustanovljena posebna tržaška "nar<^ na banka" — vse to so težka vprs sanja na katera danes še ne moreC' odgovoriti. Gotovo pa je; da za nov° rojeno tržaško državico vsi ti prebil že obstojajo in da so za njen obst() nek temeljnega pomena. Zaradi te? je toliko bolj potrebno, da jih rešuj6 jo resnični predstavniki Tržaškega svc bodnega ozemlja, ki se zavedajo je odgovornosti nasproti delovne^ ljudstvu, ki edini lahko po svoji ^ devnosti razpolagajo z njegovim i^e tjem ter mu javno polagajo rač^ Prebivalstvo Svobodnega tržaški' ozemlja vsekakor odklanja takšne & tode reševanja teh problemov, koj? šne so uporabljali oni, ki so Svetu s rih v New Yorku predložili masten čun 20 milijonov dolarjev za civi111' upravne stroške v coni A za časa zC vezniške vojne uprave. Kakor rečeno, valutno vprašanje f deva sam materialni obstanek trZ‘, škega prebivalstva, to se pravi vS njegovo imetje. To občuti danes V . bivalstvo vsega ozemlja cone A, imetje je bilo prisilno povezano z uS do razvrednotene italijanske lire po osvoboditvi izpod fašističnega ) ma in mora, ne po lastni krivdi, n°p'.: breme gospodarskega zloma PreIj| gane države. Ne pretiravamo, ko mo, da je zaradi razvrednotenja lijanske lire prebivalstvo cone A P, šlo malodane ob vse svoje prih1’ \ ke. Kakor da bi ta gospodarska Z9j ba ne bila zadosti, oblastva še dOn trpijo bombastično reklamo za J italijansko posojilo po tržaških ^ j matografih. Oz tej priložnosti hočemo nav®| primer o umnem gospodarstvu z . jansko liro, ki ga navaja dopisnik s J carskega lista "Journal de Gen®'. Jules" — Albert Jaeger. Neka urd" f oseba mu je v Rimu izjavila, samem Rimu na stotine tiskarskih st(: jev stalno tiska ponarejene bank°v "Amgota" (Zavezniške vojne UP, ve) po 50 in 100 lir, ki jih je lahko Pl narejati. Po neki drugi cenitvi, daljuje dopisnik, se s ponarejeno tega denarja peča po vsej Italiji 0 > li 4000 tiskarjev. 4 Str. a Vesti iz Organizacij Pust je ža za nami. Ni ostalo drugega od nie9a kot rudeče zaznamovani dnevi v kolarju. Velike priprave, željno pričakova-n)®. Itd. a danes imamo le spomin nanj. Pa nic za to saj pride drugi, tretji, in že več. Mi Slovenci ne izostanemo in pusta praz- Naše pustne zabave nad odrom lep star mlin na veter. Ni bil pa na veter, ker čeprav je pust, za norca imeti se, ne pustimo, bil je pa napravljen, da je motor gonil veternice. Pa nič za to, dobro se je sukal in ker je bil tudi lepo razsvetljen in na visokem se ga je opazilo iz SLOVENSKA JIJRIDICNA PISARNA ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 ! DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 89 - Escritorio 823 Buenos Airej j Nasproti Obelisku U. T. 35-6243 y 35-2918 n U D O L F K I, A K I t INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV )SE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES Comision Coordinadora de Ayuda a Yugos!avia MOVIMIENTO DE CAIA DESDE 1 DE ENERO DE 1946, HASTA 30 DE DICIEMBRE DE 1946 INCLUSIVE Aprobado por la Secretaria de Trabajo y Frevisičn, "Orden Social". TOVARIŠEM IZ CORDOBE Za spomenik Jožefu Srebrniču, padlemu partizanu smo prejeli iz C6rdobe nabiralno polo štev. 27 z zneskom $ 114.—. Najlepša hvala za nabiranje tovarišem Josipu Vever in Rudolfu Mozetič ter onim kateri so za to prispevali. Za Srebrničev odbor: G. Srebrnič. Slovenski Dom in &P.D.S. so skut.no organizirali 5 pustnih zabav. Dve so se vršile v prostorih prvega in ostale v G.P.D.S. ?ro3tori so bili tudi okusno okinčani z ale- j ČLANOM III ČLANICAM LJUDSKEGA ODRA Sporočamo, da so bo vršil dne 18. marca ob 4 uri pop. redni letni občni zbor D.K.D. Ljudski oder. Dolžnost članstva Ljudskega odra je, da se občnega zbora udeleži v polnem številu. Odbor. pa vredno delati." To je tudi :.j so ravne trio pleše v na-vcrdni> kakor v ’:••• rvhu obleki. Mladini bi tu priporočali v bodoče da ne napravi r.i resnica. Pa Del prisotnih na pustni zabavi v G.P.D.S. goričnimi slikami in dobro razsvetljavo. Udeležba srednja in največ je bila obiskana zadnja zabava v nedeljo v G.P.D.S. Maškeradnih oblek smo malo opazili in več deklet je reklo: "Za se lepo obleči danes, so letos stroški veliki in če se lepe obleke poskrbi za večje navdušenje potom mikrofona. Lojkov orkester ni pa letos kaj preveč zadovoljil navdušenih plesalcev (vsaj tako so se nam izrazili!) in ne vemo kam piipi-sovati to krivdo. Iz pusine zabave v D. K. D. "Ljudski Oder'' nuierno. To so dnevi veselja in zabave. Ne samo mladina, da se v pustu veseli in za-ava> temveč tudi naši starejši, ki včasih P°zabijo na resnost, čutijo se mladi med Nadini in se na vse načine v zadoščenje **aavjo. Pa nič za to, saj je "pust", po-tein bodemo spet resni. bližnjih ulic. Delavci (t. j. mladina) so se čutili ponosni za svoje delo in mi jim od naše strani za to uspešno delo častitamo. Zabave, izvzemši na pondeljek in zadnje nedelje, so bile še precej dobro obiskane. Tudi že precej mask smo opazili med navzočimi. Posebno pa pridne mamice so pripra- ENTRADA: Saldo en Caja —el dia 1? de enero de 1946 $ 360.87 Ayuda en efectivo —por las donaciones durarite ese periodo ................ „ 217.756.27 Entr. por paquotes familiares —cobrado por paquetes por flete y otros gastos durante ese periodo ................ „ 196.972.69 Entrada por iestivales —entradas por fiestas realiza- das durante este periodo , . „ 6.111 30 Banco do I.ondres —cheques librado3 durante ese periodo ............... „ 321.996 .15 T o t a 1 $ 743 197 28 S A L I D A : Gastos generales —trdmites de permiso, admi-nistracičn, sueldos, alquile-res, jornales de obreros por trabajo de paquetes ............ $ 24.978.76 Propaganda —afiches murales, revistas y Titulos Patričticos ........... ,, 8.887.87 Imprenta por bonos —pagado por bonos de medi- camento y bonos de ayuda „ 2.530.— Adqui3iciones de ropa —pagado por compra de ropa y flete a remitir a Yu- goslavia .......................... „ 345 851 33 Banco do Londreg —depčsito efectuado durante . ese periodo „ 356 456.58 Enviado en efoclivo —enviado cn efectivo a Yu-goslovia „ 978.20 Mueblcs v ulilea -gastos po- ose cohsopto ,, 1.118.75 Saldo en C:; a • „ 2.395.79 T o t a 1 $ 743 107 28 ANTONIO ZANETIČ D1NKO FILIPOVIČ FRANCISCO KOREN Teaorero General Administrador Prosidento Revisadores de Cuentas MIGUEL FREDOTOVIČ — M. TUREL — N. K AT A VIČ Skupina malčkov v D. No jt Pa P°9leimo kako smo v naših dru-Pusta praznovali. v J11 sk* oder je naznanil 6 pustnih zabav ruotvenih prostorih, skupno z društvom 2ejQri Cankar" iz Saavedre. Mladina se je oki ?°trudila- 1:101 '®PŠe in okusnejše prostore. In res jim je tudi to kajti manjkalo ni velikih humoristič-^Qjv v in dobre razsvetljave. Kar je pa ec klicalo pozornost je bil pripravljen 0 tfilc^0^ dru®tvo “Samopomopoč" ni prireja °bičajnih pustnih zabav, izvzemši ene, stn 16 '9 sredn^e °biskana. Videli PO ^ubiteije Plesa tega društva na Oh drugih naših bratskih društev. ^Qkor p0 navadi, tako tudi letos na vseh K. D. "Ljudski Oder" vile lepe obiekce svojim malčkom. Mlad' plesalci in plesalke so bili zelo razpoložen1 in zabave ni manjkalo. Oparili smo med navzočimi tudi še precej tujcev, oziroma Argentincev iz Devot-skega okraja, kar pomeni, da v naših društvih tudi tujci najdejo primerne zabave. Samčev orkester je prav pridno vršil svojo nalogo in zadovoljil ljubitelje plesa. * naših društvenih zabavah so se naši rojaki res zabavali in za dvigniti dober humor so uporabljali "serpentine" in "papel picado". In na kar smo lahko ponosni, je to, da v naših društvih ni manjkalo zabave in veselja vedno pa to v dostojni meri, kakor je naš kulturni narod vajen. Pik-nik Slovanov Kot je bilo javljeno, v nedeljo dne 23. II. Se je vršil prvi veliki pic-nik organiziran po odboru "Slovansko Edinstvo" (Uni6n Eslava) s sodelovanjem vseh pri omenjenem odboru včlanjenih društev. Dasi vreme je bilo zelo ugodno — za prebiti en dan med drevjem ob vodi v bratski družbi slovanskih narodov — bil je pa drugi faktor, ki kot je bilo prvotno misliti je imel uplivati nasprotno, ker pa volja Slovanov je bila, da pic-nik se mora uspešno vršiti, tako se je tudi zgodilo. Nedelja 23. to je bila prva po pustu, č$ Raznovrstne zabave ni primanjkovalo, kakor tudi pečenih jančkov ne. Radi vroče soparnega vr^nena v popoldanskih urah je pričela primanjkovati mrzla pijača, zato smo pili gorko in to z gotovostjo, da se ne bo nihče prehladil. Ob uri 17.30 je brat Šostakovski nazdravil: naši drugi domovini Argentini, nakar je nazdravil Rdeči Armadi ob priliki svoje 29. letnice ter naprosil prisotnega tajnika. Sovjetskega poslaništva naj odpošlje častilke in solidarni pozdrav isti v imenu tu kajšnje velike slovanske družine; končno je Matosovich, Jos6 Klunich, Federico Jazbec, Juan Ottachian, Martin Ferlin, Marija Ferlin, Anton Ferlin, Erminio Ferlin, Maria Fer-» lin, Mirte Ferlin, Francisco Debeljich. Ivan Jugovac, Ivan Mihaljevich, Mateo Ljubičič. Skupaj $ 825.—. Ženski odbor Udr. Svob. Jugoslavijo je razprodal sledečim tov.: Po $ 25: Mahnič Franc, Ana Vidmar, Karel Žiberna, Anton Markič, Ivan Podbrišček, Karel Portela, Družina Rajer. Po $ 10: Peter Špacapan, Miro Špacajan, Josip Gulič, Dr. Hinko, Marija Antonič, Alojzij Može, Rudolf Komel, Stanislav Saksida, i Vladimir Lojk, Josip Kodelja, Marija Krpan, j Stanislav Lavrenčič, Ivan Lavrenčič, Katarina Colo, Anton Markoč, Franc Božič, Ciril Markič, Avguštin Kuljat, Eugenja Simčič, Jo-slp Jevšček, Angel Hrovatin. Skupaj $ 385.—. Blag.: O. Štanta. Izdatki: Januar $ 464.80 Februar 289.50 Marec ■ ■ • n 25." April n 634,70 Maj h 60.30 Junij ............................. n 1879.05 Julij .. 218.50 Avgust ........................... >, 2130.20 September . . ,, 116.80 Oktober ..................... ■ » 1702.6® November » 158.90 December » 114.95 San Martin. Dno 26. II. so je vršil širši sestanek članstva "Udr. S.-ob. Jugoslavija" — Slov. pododbor v San Martinu. Ta nova ustanova ima pred se!: oj velike naloge, katerih se pa članstvo ne straši- Da je temu tako nam je 3oV;::al !a prvi rostcnek, na katerem so se orrlcisih razni tov. in tovarišice povdarjajoS potrebno pridobiti čim večje števiio član-j "tva, najeti sobo in izdati letak. Končno je ■ bil pomnožen odbor z tovarišico Marijo Kr-pan in tov. Rihardom Rožanc. Bi'i opremljen s izkaznico “Udr. Svobodne Jugoslavije" znači solidarizirati in podpirati Federacijo Ljudskih Republik Jugoslavije, zato nobeden zaveden Slovenec ne sme biti brez iste. Dohodki Izdatki $ 7795.30 $ 9354.95 „ 7795.3° V blagajni 31. 12. 19-i6 . $ 1559.65 Izročeno Centrali 5. januarja ,, 1000." $ 559 65; Opoldne pri kosilu na pik-n,iku Slovanov pomislimo, da po raznih društvih se je plesalo cel pust, in da v nameček se je raznesel še glas, da picnik bo odnešen in končno pa smo videli ,da se je isti vršil uspešno v materialnem kot moralnem oziru, kar znači, da bratstvo in enotnost med Slovani postaja z vsakim dnem večje. Najeto zemljišče je bilo obširno, toda za ogromno množico vsekakor premajhno, zato za v bodoče bi bilo priporočljivo precej bolj obširno, vsaj deloma s travo obraieno in z razgledom na Rio. nazdravil za uspešen razvoj Slovanskega Edinstva v Argentini. "Slovanski orkester" kot "Macedonski" in tamburaši so nam krajšali že itak prekratke ure. Treba je bilo se odpraviti domov čeprav je to bilo težko, toda odšli smo z upa-n;;m, da odbor "Slovanskega Edinstva" bo ob priliki organiziral drugi picnik ter tako dal možnost do čim večjega medsebojnega spoznanja Slovanskih narodov. $ 6189.6° -k. IZ UDRUŽENJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA — SLOVENSKI ODBOR OBČNI ZBOR V zadnji št. "Slov. glasa" je bilo pomotoma javljeno, da se bo vršil občni zbor dno 3. marca; zato tem polom povdarjamo, da redni občni zbor "Udruženja Svobodna Jugoslavija" — Slovenski Odbor se bo vršil v prostorih D.K.D. "Ljudski Oder" v nedeljo dne 9. marca ob 13 uri, s sledečim dnevnim redom: 1. Olvoritev in pozdrav tov. predsednika. 2. Izvolitev predsednika omizja in dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo glavnega tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo Zenskega odbora. 6. Volitev novega odbora. 7. Bodoče delovanje. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora točno udeleži. Patriotični ’ titclni. Razprodaja titelnov potom društva “Ivan Cankar" in Pododbora iz Saavedre. Kupili so sledeči tovariši: Po $ 50: Štefan Engler, Ivan Makuc. Po $ 25: Josip Japelj, Andrej Božič, Ivon Benedetič, Alojzij Strgar, Josž Japelj. Po $ 10: Mirko Turel. Skupaj $ 235.—. Tov. Slavko Bratuž je razprodal sledečim tov.: Po $ 50: Ferdinand Prekržleš. Po $ 25: Dominik Žigon, Ivan Bratuž, Josip Trampuž. Po $ 10: Henrik Lasič, Rosa Ferjančič, Ivan Mislej, Fran Terbižan, Josip Vouk, Ed- vard Seražin, Arcel Barnoba, Miroslav Bratuž. Skupaj S 205.—. Tov. Vilko Štanta je razprodal sledečim tov.: Po $ 50: Ludovik Lasič, Franc Kurinčič, Ivan Kutin. Po $ 25: Ivan Bajt, Amalija Kocjan. Po $ 10: Fran Jurinčič. Skupaj S 210.—. Tov. Odon Štanta je razprodal sledečim tov.: Po 15 100: Franc Birsa. Po $ 50: Djuro Kovač, Blaž Bobinac, Po $ 25: Anton Koren, Albin Rebec, Emi- lijo Štubelj, Anton Milost, Franc Humar, Leopold Brankovič, N.N., Srečko Krusič, Družina Plesničar, Štefan Vešligoj, Ferd. Hor vat, Proka Savi. Po $ 10: Ivan Prodan, Marija Ščuk, Albert Baučar, Marija Špacapan, Alojzij Špacapan, Marij Ivančič. Skupaj $ 560.—. Istrijanski Pododbor je razprodal sledečim, tovarišem: Po $ 50: Juan Erman, Mateo Hroglia. Po $ 25: Josš Zvitko, Eufemia Matosovia, Santiago Biglieta, Jos6 Smogliani, Ivan Or-Jich, Jos6 Rudan, Anton Bersich, Boris Ro-sonda, Ivan Zdarvič, Juan Subiotto, Vence Lazarič, Loronzo Perusco, Juan Cabelich, Antonio Mazzan, Mateo Benkovich, Antonio Mikovilovič, Jos6 Brasan. Po $ 10: Maeo Conutasich, Martin Čerin, Eugenia Janskejvič, Pascual Rubba, Jorge Drucetich, Mateo Klalič, Josž Hečiž, Carlo Damianich, Fidel Bresich, Aiton Brosman, Juan Vretenar, Marko Toncovich, Luis Bsr-gliofa, oJs6 Drusetich,, Milan Lisjade, Juan UDRUŽENJE SVOBODNA JUGOSLAVIJA — SLOVENSKI PODODBOR Pl£EYRO — Udr. Svob. Jugoslavija - Slovenski Pododbor Pineyro je pred kratkim imel svoj redni občni zbor ob prisotnosti precejšnjega števila članov in ob navzočnosti delegatov Centrale kakor Slov. Odbora U. S. J. Zborovanje je otvoril tovariš predsednik ki je v kratkih besedah objasnil delovanje v preteklem letu, za tem je dal poročilo tajnik. Njegov reforat o napredovanju naše podružnice, o številu novih članov, ki so pristopili v preteklem letu v našo podružnico je bil od prisotnih burno pozdravljen. Nato je tov. blagajnik podal poročilo o finančnem stanju kar je bilo tudi odobreno. Po končanem dnevnem redu je tovariš delegat Centrale U.S.J. v kratkih in jedrnatih besedah vspodbudno dotaknil naših tukajšnjih in domovinskih dolžnosti. Prišlo se is nato do volitve novega odbora, ki se je na splošno željo članov vršila ojvno. Izvoljeni so bili sledeči člani v novi odbor: Predsednik: Anton Štangelj; podpredsed.: Anton Hrvatin; tajnik: Liberat Tavčar; podtajnik: Vladimir Iličič; blagajnik: Peter Hauptman; podblagajnik: Anton Boras. Odborniki: Juriševič, Gregorčič, Blažič, Simič, Ivanoff, Peruško, Kresevič, Frol, Gustinčič, Kostevič in. Šegota. Pregledovalci računov: Guštinčič in Blažič. Tajnik propagande: Heda Pejakovič in Anton Hrvatin. Tajnik: L. Tavčar Predsednik: A. Štangelj U. S. Jugoslavija - Pododbor Slovencev Filial Pineyro Bilanca za leto 1946 Dohodki: Januar .............. $ 844.15 Februar ,, 381.50 Marec ......................... i, 431.05 April ................. „ 160.90 Maj .......................... ,, 639.50 Junij . . . . .................. „ 1620.10 Julij ....................... i, 1111.— Avgust ............. „ 667-40 September ...................... „ 656.— Oktober ....................... „ 1004.90 November ....................... ,, 595.95 December ....................... „ 1242.50 V blagajni 5. 1. 1947 Izročeno na C. Centralo Izročila H. Pejakovič Izročeno v obleki Izročeno v denarju in obleki za leto 1946 $ 6796.6» U.S.J. - Pododbor Slovencev Pmoyro Nabrano za Patriotične Titelne Prispevali so sledeči: Po $ 100: Josip Guttmann. Po $ 50: Josip Š'temberger, Ciril Štembef ger, Jakob Matjažič, Vladimir Skabič, JoslP Šegota, Josip Ivančič, Peter Štraus, Rodotf0 Družina, Anton Stančič, Miho Šegota, Gre’ gor Vlašič, Josip, Bratina, Franc Logar, A# drej Fatur, Miro Mandič, Franc Cigoj, Aloi* Cigoj, Josip Cigoj, Stanislav Cigoj, Fratf Brecelj, Franc Reja, Anton Boras, Ilija =j‘ mič, Jure Jelinčič, Marko Čutura, VladiB1^ Iličič, Ivan Begič, Šimori Begič, Jurij ZorfJl Jakob Zouč, Stanko Mijatovič, Josip Tom0' Mate Macan. $ 9354.95 Po $ 25: Ivan Mohorčič, Janko Novost Anton Mihalič, Franc Frol, Mate Rudin, Žabot, Josip Cvik, Liberat Tavčar, Josip Bul' Josip Špigič, Valentin Kralj, Eugen Valenti11 Andrej Valentin, Josip Maslo, Franc Re)«c Franc Tomšič, PVanc Zalar, Franc šešnj^ Mirko Kresevič, Franc Erlauer, Josip Toms»' Franc Rotar, Roke Peruško, Josip Gril, Iv j Šircelj, Ivan Ivanoff, Ivan Žurga, Jurij količ, Rafael Jerič, Fran Kukovič, Mart Armaninin, Mirko Bubnič, Franc Gregorc11"1 Ivan Kralj, Anton Šajn, Ivan Vainič, J°6J Radeka, Štefan Ceglar, Maria Hvala, Jaka"j Peruško, Anton Saftič, Anton Šafor, Ilija ^ kotovič, Josip Brecelj, Anton Hrvatin, J°s1'-Česnik, Matija Samsa, Josip Zupančič. l°sl‘ Kavalor, Ivan Tomšič, Ivan Delast, P0* ! Keš, Josip Fatur, Ivan Čendak, Josip SorbO11 Alojz Lovšin, Josip Butinar, Ivan Batf0' Ivan Nadoh, Heda Pejakovič. , Po $ 10: Josip Martinič, Nikola Maskdf j Milan Šemola, Anton Česnik, Josip Del^i Slava Schrayer, Anton Celedin, Peter j Kan, Ivan Samsa, Lidio Tomašič, Gabri® j Stančič, Luis Družina Matija Maslo, Mor'| Može, Mihael Cucek, Anton Kovačič, Ru Babuder, Jcsip Tušar, Alojz Jazbec, Vin ^ Jazbec, Ivan Prelc, Josip Gombač, Platiše, Luis Bunčič, Josip Milgram, An Jankovič, Adant Hus, Ivan Grlj, Anton 1 jer, Josip Šimčič, Josip Hrabar, Anton P' j Sredo Popovič, Janko Janjac, Josip Rein® Franc Gustinčič, Ivan Muževič, Simon J Rudi Mezgec, Franc Mljač, Franc ^ Vinko Saksida, Stanislav Trebeč, Alojz, So tina, Josip Škrinjar, Jovan Filipič, Tosip , I Upič, Albin Filipič, Stanislav Metlka, <5° Bordan, Miha Matko, Marko Orlič, Maskarič, Josip Lipec, Anton Škrjanc, K j Mezgec, Romano črnqrič, Anton Kreb ■ Rozina Trebeč, Franc Golja, Franc ^C> > Franc Škamperle, Franc Filipič, Miha Ana j tič, Anton Šegota, Anton Gustinčič, An (Nadaljevanje na 5. str.) SiomsKt Glas Propictario: CoiNSi^JO lioLOVEISu Director: JOSE NOVINC — Administrador: M ETO O KRALJ c PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Shnbron 5148. U. T. 64-1509. Ivan Cankar’’: Ramallo 4962 — Saavedra. “JUdski Oder: Coronel liamon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. “‘ovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. “druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502. ZASTOPNIKI: ?a Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639, a Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y IIorqueta. „a Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. * Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. „a Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. „a Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 5 de Maržo de 1947 No. 12 Pfctvi, c do njega S podpisom mirovne pogodbe Jugoslavija se ne odreka pravic do ozemlja ki ji pripada Po dolgih pogajanjih je bila vendarle podpisana mirovna pogodba, r,ctvzhc zapostavljanju in intrigam onih imperialističnih služabnikov, ki jim Usoda opustošenih narodov deveta biiga. Ceremonija podpisa mirovne P°9odbe se je vršila v dvorani Ministerstva zunanjih zadev Francije, in je v Iršičem podobna enaki ceremoniji, ki se je vršila v Versailesu o priliki P°dpisa mirovne pogodbe, tudi takrat so bili odvzeti raznim državam dsii ^ihovega ozemlja, kateri so bili oddani tujim imperialistom. Ta pogoaba je ustvaiila izrodek "proste države Danzig”; seme nesporazumljenja, motilni kamen druge svetovne vojne. 2 novo mirovno pogodbo se ponavljajo stare krivice, navzlic groznim 12kusnjam in, trpljenju ki ga je doživelo človeštvo. Tega pa nočejo razumeti Sotovi državniki. To prvo, jasno izpričuje dejstvo da ustvaritev "proste države j sUi" ^ p0tem še nova demarkacijska črta, oziroma državne meje med Ju9oslavijo in Italijo, potom katere se odtrga od Jugoslavije velik del svojega Remija, kateii ji pripada po vsej pravici, preide na tisoče Jugoslovanov ki *VQio na tem ozemlju nad 13 stoletij, pod italijansko dominacijo. Jugoslovanska delegacija je podpisala mirovno pogodbo, kar je preselilo vse prisotne zastopnike, a prej je formulirala svoje zadržke in podučila da ne priznava one določbe ki škodijo istovetnim interesom in pravi jugoslovanskih narodov. V tem pogledu je minister zunanjih zadev lu9oslavije tov. Kardelj, kot šef jugoslovanske delegacije izjavil sledeče: .. "Vlada FNRJ ugotavlja da še potem ko je bil napisan tekst končnove-*avne mirovne pogodbe z Italijo, navzlic temu da je Svet zunanjih ministrov, 2a časa svojega zasedanja cv New Yorku napravil gotove pozitivne spie-ftlGrnbe načrtov mirovne pogodbe sprejete na konferenci v Parizu, predlogi ln 2ahleve F.N.R.J. niso bili vzeti s zadovoljstvom v poštev. To se dogaja pred' v političnih, ekonomskih in vojaških klavzulah pogodbe in predvsem ■ a v teritorij a Inih določbah, ki odvzemajo Jugoslaviji ozemlje ki je etniško taSlovansko' kot ie okrai Gorice itd. F.N.R.J. se nahaja pred dejstvom, da 0ra podpisati z Italijo mirovno pogodbo, ki ogroža najelementarnejše atodne interese svojega naroda. FNRJ se čuti istočasno primorano podpi-Pogodbo, podčrtava pa, da narodi Jugoslavije sprejmejo to novo žrtev sa-g ® radi tega ker v današnjih momentih nočejo prevzeti odgovornosti, da no* e)o od svoje strani ničesar doprinesti do vzpostavitve mednarodnega miru. vlada FNRJ izjavlja da s podpisom te pogodbe, narodi Jugoslavije /^akor se ne odrekajo ozemlja ki jim etniško pripada, in se ne odrekajo v Izjava tov. Kardelja je pač jasna in. izraža kakšno je stališče jugoslo-. ^skih narodov in kakšni so bili razlogi, ki so jih dovedli da podpišejo lt°vno pogodbo ki škoduje upravičenim pravicam in interesom. v.v Toda Jugoslavija se ne odreka svojim pravicam do ozemlja ld ii upra-*^no pripada. _____________________________________ GLASBENO ŽIVLJENJE V SLOVENSKEM PRIMORJU Vse sedanje glasbeno življenje Slovenskega Primorja nosi pečat dveh dejstev, ki odločilno vplivata na vse narodovo življenje in zaradi tega tudi na glasbeno življenje. Ta dva laktorja sta: 1. petindvajsetletno zatiranje vse-kega samostojnega slovenskega glasbenega življenja in 2. sedanji neurejeni politični položaj. Prvi faktor — fašistična tiranija — je krivec, da danes nimamo primernega strokovno naobraženega glasbenega naraščaja da nam primanjkujejo tehnični pripomočki ter da moramo vse glasbena življenje organizirati prav iz temeljev. Drugi faktor — sedanje prehodno politično stanje — pa vse napore našega ljudstva na polju galsbene kulture (kakor tudi na vseh ostalin) občutno zavira, včasih naravnost onemogoča. Oba skupaj pa povzročata, da nosi vse/ kar je doslej primorske .ljudstvo ukrenilo s svojimi prosvetnimi organizacijami, značaj improvizacije in negotovosti. Kljub oviram, izvirajočim iz bližnje preteklosti in sedanjosti, pa kaže primorsko ljudstvo — prav tako kakor v komaj končani narodno osvobodilni borbi — tudi v organizaciji svojega prosvetnega in kulturnega življenja veliko žilavost in vztrajnost in lahko kljub vsemu beleži vidne uspehe. Oglejmo si nekoliko delo na posameznih toriščih glasbenega življenja. Vokalna glasba Zborovsko petje je pri Slovencih od nekdaj najpopularnejša panoga glasbenega izživljanja. Naravno, da je ob osvoboditvi zavzelo najširši obseg. Pevski zbori so zrasli s tal preko noči. Danes na Primorskem skoraj ni vasi, ki ne bi imela svojega pevskega zbora. e je pa res brez njega, potem je to gotovo zaradi tega ker nima pevovodje. Prav pomanjkanje pevovodij je bilo najhujša ovira, na katero je Primorec naletel ob poživljanju svojih nekdanjih pebskih zborov. Kakor vse slovensko izobraženstvo, tako je fašistični režim dosledno preganjal tudi pevovodje. Toda ljudstvo je hotelo obnoviti svoje pevske organizacije in so vse mobilizirali, kar se je le dalo: organiste, župnike, učitelje in posebno številne pevce samouke. Da slednje vsaj za silo usposobi za delovanje, je Prosvetna zveza organizirala dva pevovodska tečaja, združena z internatom. Prvi je bil v Borštu v novembru in decembru, drugi pa v Koj-skem v januarju in februarju. Oba je obiskovalo po 25 tečajnikov. Danes ti večinoma delujejo kot pevovodje .in so s tem vsaj ponekod odpomogli pomanjkanju. Vendar sta bila spričo ootreb tudi ta dva tečaja le kapljica v morje. V poročilih prosvetnih društev se kakor refren ponavlja zah te- Wj RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske izlete '• TiVr«. . Prevoz s 7'ipfre F.C.C. A. tl > Va#***{»3 in S 1.— za .otroke $ L. .SO Lastnika: MATA ROVTAR Tipne FCCA. U.T. 749-589 Rio Carapachay va: ''Pošljite nam sposobnega pevovodjo." Ne moremo mimo dejstva, da je pgremna večina pevovodij le za silo kos svojim nalogam ter da se i oni i pevci prav dobro zavedajo, da so potrebni spopolnjevanja. Saj so ponekod celo večji centri brez primerno usposobljenega strokovnjaka. Druga težava, ki jo vsaj za silo rešuje Prosvetna zveza, je preskrba pevskih zborov z notnim materialom. Fašistični režim in vojne operacije zadnje vojne so skoraj popolnoma uničiil vse še tako skrite pesmarice. Iz redkih izvodov, ki so se še našli je Pro- svetna zveza pričela razmnoževati pesmi in jih je do sedaj poslala med primorske pevce že blizu sto tisoč. Toda tudi to ima značaj improvizacije in zasilne rešitve. Glasbe so razmnožene na.razmeroma slabem papirju, ki hitro razpada, in čitljivost not je tudi vse prej kot idealna. Samo po sebi se razume, da se zbori bore tudi s težavami za pevske prostore. Večinoma gostujejo zbori po zasebnih hišah. Posebno živo pa se čuti pomanjkanje primernih prostorov po večjih mestih v coni A, kjer marsikatero društvo splch ne more delovati samo zaradi pomanjkanja prostorov. Prošnje in predlogi naših prosvetnih ustanov pri zaveznikih ne najdejo nobenega razumevanja_ zasebniki pa, ki razpolagajo s primernimi prostori, so nam delno sovražni — fašistično ali monarhistično usmerjeni elementi — in nas dosledno sabotirajo. In vendar deluje kljub vsem gori navedenim težavam danes na Primorskem nič manj kot 145 (248) pevskih zborov, ki sodelujejo z dramskimi in godbenimi odseki na raznih uri-.reditvah resnega ali zabavnega značaja. Ob primernih prilikah se zbori (Nadaljevanje s 4. str.) Furman, Karlo Kotnik, Josip Špigič, Josip Grlj, Anton Boštjančič, Miro Brumnič, Alojz Brumnič, Ivan Družina, Anton Novak, Vinko Kovačič, Josip Poropat, Ivan Slavec, Ludvik Šajn, Josip Menrath, Mate Škabič, Josip Volk, Alojz Francin, Josip Šuber, Josip Grzetič, Franc Matešič. Skupno titelnev od $ 100 ........ 1 „50 ............. 33 „ ,.25 ............. 60 „ 10 86 Domače vesti POROKA Dno 1. februarja sta se poročila Karel Bru-mat in Elza Louro. Svatba se je vršila na domu neveste v ulici Zegueira 6814. Novoporočencema želimo obilo sreče! IŠČEJO SE Išče se Ivan Volk, doma iz Bača na Pivki št. 61. r-lr-rrV-a. Pr M 'Yrina!"ti’r.i leti r.o jo n-ihcjal v prov. Santa Fe, F. C. Santa Fe Km. 213. Če bi kateri vecbl za: njegov naslov naj sporoči na uredništvo Slov. Glasa. Išče se Anton Smole, doma iz Istre. Kdor bi vedel za njegov naslov naj sporoči na uredništvo Slov. Glasa. KUHARJA ALI KUHARICO za gostilno rabim. PlcJam dobro. Ogalsiti so na: Independencia 4202. SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO VČERAJ IN DANES Dr. Lemež Milan DR. LEMEŽ MILAN, rojen. 6. septembra 1891 v Mar.boru. Študiral univerzo v Pragi in Dunaju, kjer je promoviral za doktorja prava 1. 1916. Po razpadu Avstrije je bil komisar pri poverjeništvu za socialr,o skrb v Ljubljani, leta 1920 je bil odpuščen iz državne službe in se posvetil odvetniškemu poklicu. Kot študent je sodeloval pri socialni!, reviji “Naši zapiski”, ki jih je urejeval dr. Henrik Tuma. Proti koncu prve svetovne vojne je sodeloval pri organizaciji mlajše socialistične generacije in ustanovil mesečnik “Demokracijo”. Ta mlajša socialist:čna gencran ja se je zavzemala v svojem listu in s članki v “Napreju" za demokratično ureditev Jugoslavije in za ideje ruske revolucije. Kot delegat je sodeloval na ustanovnem zboru stranke v Vukovaru, nato ie bil izvoljen v oblastna izvršni odbor stranke v Sloveniji. B'l je ponovno aretiran in preganjan. Po:eli 1942 je odšel v partizane. Bil je član študijske komisije pri predsedstvu sveta narcdnega osvobojenja Slovenije, po osvoboditvi je bil imenovan za predsednika komisi je za upravo ljudskega imetja in od meseca februarja 1946 vodi oddelek za zadružništvo pri predsedstvu ljudske vlade Slovenije. r.; Zamisel vzajemne pomoči in samoobrambe širokih ljudskih množic v zadružni organizaciji se je pojavila že v prvih pričetkih kapitalističnega ' gospodarstva. Oprijeli so se je tako oni, ki jim je kapitalistično gospodarstvo izpodnašalo tla gospodarskega obstoja, kakor tudi oni, ki so postali žrtev kapitalističnega izkoriščanja. Zgodnji kapitalizem je pričel pronicati na slovensko ozemlje že v prvi polovici 19. stoletja. Na njegov razvoj so odločilno vplivali: gradnja južne železnice Dunaj-Trst, ki je stekla do Celja leta 1846, do Ljubljane 1849 in do Trsta 1857; kmečka odveza leta 1848 in obrtni zakon iz leta 1859, ki je uveljavil načelo obrtne svobode ter oprostil rokodelca spon srednjeveških cehov, svoječasnih prisilnih obrtnih združenj. Vsi ti dogodki so iz dna spremenili osnove našega gospodarskega. in družbenega življenja. S tem pa so bili seveda prizadeti bistveni življenski pogoji najširših ljudskih množic slovenskega naroda. Železnica je prinesla v deželo industrijske proizvode s Severa in je s tem izpodkopala razširjeno domačo obrt na podeželju in starodavno fuži-narstvo. Pričelo je propadati prevozništvo, ob katerem je živelo prebivalstvo ob našem cestnem omrežju. Po železnici so prišli v našo deželo tujerodni obrtniki, trgovci, uradniki in tudi delavci. Avstrijski vladi je služila, nova železnica kot sredstvo za načrtno germanizacijo, zlasti slovenskih mest in trgov in ozemlja ob železniški združujejo v večje množice. Tako je samo nekaj mesecev po končanih vojnih operacijah v Trstu skupno nastopilo 500 pevcev, za mesec dni kasne-,je v Bazovici blizu 2000 pevcev, na Vojkovem pogrebu v Št. Vidu pa več fisoč pevcev. Negovanje solopetja žal ne gre vzporedno z zbornim. V prvi vrsti zaradi tega, ker zahteva solopetje daljši studii pod vodstvom sposobnega strokovnjaka, ki ga pa danes Primorska ,ne Premore. progi. Kmečka odveza je prinesla slovenskemu kmetu svobodo kretanja in mu omogočila priseljevanje v naša mesta in trge, kakor tudi izseljevanja v druge kraje. Istočasno pa je postal slovenski kmet lastnik zemlje, s katero je svobodno razpolagal. Kapitalistični gospodarski sistem pa je prinesel v deželo tudi denarno gospodarstvo in z njem denarno in blagovno oderuštvo. Pod temi prelomnimi gospodarskimi in družbenimi spremembami se je pričela borba obrtnikov za gospodarski obstoj in pričelo se je bohotiti naj-brezobzirnejše izkoriščanje, zlasti slovenskih kmetskih množic, ki so v oni dobi predstavljale slovenski narod. Spričo tega gospodarskega in družbenega razvoja ni prav nič čudno, da se je med Slovenci že zelo zgodaj pojavila zadružna zamisel vzjaemne samopomoči in samoobrambe. Samoniklo so se oklenili zadružn'e organizacije ljubljanski obrtniki že leta 1856, ko so radi konkurence velikih tujih industrijskih in prometnih središč zabredli v težak gospodarski položaj in so jim manjkala potrebna denarna sredstva v njihovih obratih. Ustano-. ili so si obrtno kreditno zadrugo kot pomožno blagajno v obliki gospodarskega društva, ker to na drug način takrat še ni bilo mogoče; Avstrija namreč v oni dobi še ni imela svojega zadružnega zakona. Ta prvi pojav slovenskega zadružništva pa je ostal dolga leta osamljen. Zadružna organizacija — sredstvo gospodarske samoobrambe in osamosvojitve slovenskega naroda Revolucionarno leto 1848 je sicer prineslo kmečko odvezo in s tem končno osvoboditev slovenskega kmeta iz spon srednjeveškega tlačanstva, ven- dar dogodki tega prelomnega leta še niso bili v stanu politično in gospodarsko razgibati slovenske kmečke množice. Šele v 60-ih v dobi “narodnih taborov” je uspelo sprožiti razgibano ljudsko gibanje med Slovenci pod vodstvom maloštevilnih intelektualcev in deloma malomeščanov. V to dobo pade obsežnejše priseljevanje slovenskega kmetskega prebivalstva v naša, ta krat še tujerodna mesta in trge, nastajanje slovenskega meščanstva ii obenem prva zamisel zadružne organizacije kot sredstva za gospodarsko samoobrambo in narodno samoosvoji-tev slovenskega naroda. To idejo je prinesel iz Češke dr Josip Vošnjak, eden izmed političnih voditeljev iz dobe taborov. V slovenskem tisku je pričel propagirati ustanavljanje zadružnih posojilnic po češkem vzorcu, ki bi naj ustvarile ma terijelno neodvisnost slovenskega naroda. V zvezi s takratnim političnim gibanjem je zlasti povdarjal, da n< zadostuje ljudstvo samo buditi po veselicah, čitalnicah, razgovorih na taborih itd., ker navdušenost za psakc novo idejo trpi samo nek čas, na kai sledi treznost. Dr. Vošnjak je stremel za tem, da postavi takratno politične gibanje na gospodarsko osnovo in j-radi tega zastopal stališče, da je ob stoječe samo to, kar mat'erijelno sta nje naroda boljša in kar pomaga vsakdanjim praktičnim potrebam ljudstva. Po njegovi zamisli bi naj posojilnice prihranile slovenskemu ljudstvu pridelan denar in bi v sili nudile vsakemu potreben kapital kot posojilo. Deloma pod vplivom Vošnjakovih idej, deloma pod silo gospodarskih razmer so se v letih 70ih in 80-ih nato pojavile prve slovenske posojilnice pod vodstvom slovenskih intelektual- Krojačnlen S. E O P O L D e/ & A J A vda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VII.LA DEVOTO Secci6n YUGOESLAII Atendida por experto personal de esfa nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS da Ayuda Familiar a Vugoeslevia. CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos megntflcos Servicioi a disposicidn de la Colectividad Yugoaslava. SECCION DESCUENTOS. El Banco alanderf de inmedialo tu Solicilud de Crčdilo. cev in premožnih meščanov ter kmetov. Sistematične organizacije teh posojilnic pa se je lotil Miha VosnjaK, znan kot “oče slovenskih posojiimc , o katerem pravi njegov sni ur. liogu-mil VošnjaK, da je s pomočjo slovenskih posojilnic ustvaril osnove slovenskega kapitala, ie Vošnjakov® posojilnice, ustanovljene po naših metih m trgih so sluzile prvenstveno slovenskemu meščanstvu m njegovemu nastajanju m razvoju. Z njiaoVO pomočjo so se osamosvojili siovensKi obrniKi m trgovci, z njmovo pomočjo ai je slovensKO meseanstvo ULraiio svoje gospodarske položaje. VošnjaKove posojilnice so postal odskočna ueska za gospodarsko m politično zavojevanje tujerodnih mest m trgov na slovenskem ozemlju. podrejeno so t'e posojilnice služil* množicam malih in srednjih kmetov, ker so bili krediti prvenstveno na raZ‘ polago trgovcem, obrnikom, gostim1" carjem in premožnejšim kmetom, im* di tega je bilo tudi vodstvo teh posojilnic v rokah teh slojev. Vošnjakove posojilnice, naše prve zadružne orgo-nizacije so služile tedaj prvenstveno Kot gospodarski instrument za nastanek in razvoj slovenskega meščanstvo- Samoniklo pa so se pojavile v L/jub-Ijani v letih < U-ili obrtno-proizvajaiii® zadruge posebno med krojači. Zgodaj so pričeli hoditi v tujino naši obrtui pomočniki. Tu so Se navzeli idej zo-drugarja Schulze-Delitsclia in neift' škega delavskega voditelja FerdinaB' da Lasalla. Gesla teh dveh mož, ki sto v oni dobi vodilno posegala v življe' nje nemškega naroda, so prinesli nam, vračajoči se slovenski obrtn* pomočniki, med katerimi je bil p°' sebno vodilen krojaški pomočnik MO' tija Kunc. Vse te obrtno-proizvajal«6 zadruge pa so imele le kratko živijeh' sko dobo in so se kmalu razšle. Njiii°' vi člani pa so si ustvarili samostojn® obrtna podjetja. Tako so te obrtno* proizvajalne zadruge rokodelskih p°' močnikov dejansko služile istemu na' menu kot Vošnjakove posojilnice-Ustvarile so nam kadre slovenskeg8 meščanstva. Zemljiška odveza slovenskemu km®' tu ni prinesla gospodarskega napredka. Gospodarstvo zgodnjega kapitO' iizma je izpodrinilo srednjeveški nO' čin izmenjavanja blaga v naravi. ' slovensko vas je pričelo pronicati de[ narno gospodarstvo in kapitalistični kreditni sistem, ki je gospodarsko slo* bejšemu prebivalstvu nudil potrebe*1 | denar po posredovanju posameznik0 proti visokim oderuškim obrestiflj-Težke gospodarske prilike, v kateri? so živele slovenske kmetske množice * prvih desetletjih po kmečki odvezi, s i Miha Vošnjak je naslonil svoje posojilnice na meščanstvo in izročil njihovo vodstvo premožnim slovenskim podjetnikom in intelektualcem. Dr. Janez Evangelist Krek je naslonil zadružno omrežje na široke kmetske množice, vodstvo pa je izročil župniščem in visoki katoliški duhovščini. Razen tega pa je vso zadružno organizacijo vključil v politično stran" karsko organizacijo slovenskeva klerikalizma. Politična razcepljenost našega zadružništva V kasnejši dobi, zlasti pa v desetletju pred prvo svetovno vojno je strankarsko politična usmerjenost popolnoma zavladala v slovenskem zadružništvu. Strankarsko politični bo.j v slovenskem zadružništvu so se posebno zaostrili, ko se je pojavil v političnem življenju dr. Gregor Žerjav in mlada talcozvana narodno-radikal-na inteligenca. Dr. Gregor Žerjav je v družbi s predstavniki mlade slovenske buržuazije ustanovil Zvezo slovenskih zadrug, ki naj bi služila kot protiutež klerikalni Zadružni zvezi. Nova zveza jc pričela z ustanavljanjem vzporednih liberalnih zadrug Beležke z dežele •••“Nazadnje mu jc (Bogu) ostalo; P°lno perišče lepote, razsul jo je naj se štiri strani, od štajerskih goric do »■me tržaške obali ter od Triglava do , 0t‘jancev in je rekel: “Veseli ljudje °tlo živeli tod; pesem bo njih jezik in ■M pesem bo vriskanje... Vse kat' l'ekel, se je zgodilo; bogatejši so pač ‘"^i jeziki; pravijo, da so milozvoč-^eJsi jn |J0jj pripravni za vsakdanje ^b° ajj slovenska beseda je be- da praznika, petja in vriskanja. L. same zveni kakor velikonočne P°trkavanje in zvezde pojo, kadar se a svv°j i svetli poti ustavijo ter sc ozro a čudežno deželo pod seboj.” iako je napisal Ivan Cankar, v loera izmed tistih mnogih momentov, " radostno objel svojo domovine narod. Pravili, so mu, da jc pesi. j vker je v njegovih spisih mnoge tv zgodb. A kako naj bi on pre- : ^ arJal resnico, ko je prav radi nje št Lase pozabil, ko je prav radi nje trpei krivico in ponižanje, a ga je to zadnje moglo doseči. m jj akor za časa borbe v domovini, ta-sttio se tudi te dni spomnili na nje. ’ «0 smo videli, da je naš narod do-e novo krivico, toliko bolj vel ko , vnebovpij°čo krivico, če računamo, Vse štiriletne borbe zastavil g0, Sv°3e najboljše sile, da se po^ dol-.'ein suženjstvu končr.o osvobodi. ve®^:°li v zgodovini, ni stopal slo. v.. 3ki rinrnrl ir tolikšnem številu, sa- narod v tolikšnem številu, sa-avestno ramo ob rami v borbi za ^02; na!)0(*n.e ® socialne pravice, kot je to Pravil v zadnji vojni. Kateri narod i ValSor^znierno prelili več krvi, žrtvo-; Ve° sinov in hčera kot je to napra. i Bl°venski skupno z jugoslovanski- f ‘narodi?! lCa.rav zato upravičeno vprašamo, za-1 viceSt mu’ danes kratii° njegove pra. ; W Si iih je s trpljenjem in krvjo s tei^ril? se hoče menjati vloge iv, da se da rnpadalcem zadoščenje , * se cla r.apai : j<,uatl^2ne obsedi! smo izjavo italijanskega zuna- čitu Sodh millistra. češ, da je mirovna poje fia struP za italijanski narod. Strup 1 a> toda v obliki potuhe, ki se je s pogodbo dalo reakcionarnim stran, kam. Včeraj sem čital pismo, ki je pisal brat sestri. Med drugim pravi: “Naj brž bomo zopet ostali pod Italijo; dvt tretjini Gorice, potem Štandrež, Sovo dnje, Podgora, Pevma, Oslavje in Ste. verjan.” Torej upoštevajoč to informacijo, si že lahko ustvarimo povprečno idejo kod bo tekla nova meja. Ali jc sploh mogoče si misliti bolj bedasto črto! ★ Iz poročil, ki prihajajo od doma je razvidno ,da so si “Zavezniki” na Primorskem zapravili vso “slavo" svoje demokracije. V starih zgodbah o tamo, da bo prej šla “kamela” ali volblod, skozi ši-/ankino luknjo, kot pa bogatin v ne. besa. Tako se bo tudi zgodilo, da bo ,la kamela prej skozi šivankino uho, -ct pa da bi Primorci in sploh Slovenci in Jugoslovani (k tem lahko prištejemo tud Grke in šs marsikateri drugi narod) še kdaj verjeli v ameri. ško-angleško demokracijo. Kajti vi večjega dokaza kot je oni, ki ga v izkušnji doživimo. ★ Iz Gorice poročajo sledeče: “Danes pa je zapadna demokracija pokazala svojo kulturnost v vsej goloti. Vojaki 18. div. so namreč odna. šali arhive, knjige in ostalo privatno i mo vi no organizacij, ki so imele svoje prostore v Ljudskem domu, na občinsko smetišče. Tu so vse knjige, brošure, revije, zastave, slike naših ljubljenih voditeljev maršala Tita in tov. Kardelja in drugih zažgali. Nekaj, kar se niso upali fašisti, smo doživeli danes! Knjige Franceta Bevka, Otona Župančiča in drugih uglednih slovenskih književnikov so postale žrtev “so. dobne inkvizicije”. Tomy, Tomy; Lincolna, tvojega ve-I likega prednika bi bilo sram! Čudno pa je, da pri tolikih stotnijah j ameriških novinarjev, ki se prepirajo kdo bo šel v Moskvo in pa onih, ki silijo na Balkan iskat senzacij, ni bilo v Gorici pri občinskem smetišču no. benega zraven. B. Golobov poleg že obstoječih klerikalnih. Na ta način se je silno pojačala s i ankarska politična razcepljenost našega zadružništva, ki j’e radi tega zabredli) v težke gospodarske prilike. Naša zadružna organizacija je na ta način spolzela v roke strankarsko političnih klik, ki jim je služilo zadružništvo kot sredstvo za zavojeva-nje in utrjevanje njihovih strankarsko političnih položajev. Vsa pozornost tako klerikalnih, kakor tudi liberalnih političnih klik, ki so obvladale slovensko zadružništvo, je bila osredotočena predvsem na kreditne zadruge, in so postale bogata zakladnica prihrankov drobnega človeka. Težki milijoni naših kreditnih zadrug so posebno vabljivo vplivali na špekulativne elemente mladega slovenskega meščanstva klerikalne in liberalne politične usmerjenosti. Visoki katoliški duhovščini pa je omrežje kreditnih zadrug, razmeščenih po župniščih služilo kot posebno uspe* šen politični instrument za zasužnje-vanje slovenskih kmetskih množic v službi reakcionarne, protiljudske in protinarodne politike klerikalizma. Kadi tega je bilo tudi vrhovno vod stvo zadružne organizacije klerikalne politične semri pretežno v rokah vi soke katoliške duhovščine, pri posa mezni zadrugi pa v rokah župnika ali kaplana. ■ , ■ . Tako je postalo ogromno zadružno premoženje slovenskih ljudskih množic žoga v rokah majhne klike reakciu narnih in špekulativnih elementov k k' rikaln'e in liberarlne strankarsko po litične usmerjenosti. Te- klike so pri čele že med prvo svetovno vojno, zla sti pa v dobi versajske Jugoslavije na debelo .špekulirati na račun zadružne organizacije in prihranikov našega drobnega človeka. Polastile so se po polnoma zadružnega vodstva in odri nile predstavnike ljudstva, ki je ustva rilo to organizacijo in prineslo v njo sadove svojega dela in prihranke svo je varčnosti. Klerikalna duhovščina in špekulativno meščanstvo sta odločala o usodi slovenskega zadružništva. Ljudski denar se je zlorabljal v sebične svrhe posameznikov, za jačanje finančnega kapitala, izgrajevanje in utrjevanje gospodarskih in polithičnih položajev slovenskega kapitalističnega razreda in končno v reakcionarne po litične svrhe utrjevanja in izgrajeva* nja politične oblasti raznih strankarsko usmerjenih protiljudskih klik zlasti pa slovenskega klerikalizma. V dobi fašistične okupacije so isti klike postavile zadružno organizacijo slovenskega naroda v službo fašističnega okupatorja, belogardizma in domobranstva. Zlorabljale so na ta način zadružništvo v protiljudske in proti" narodne svrhe. Sebični gospodarski .in politični reakcionarni interesi teh klik niso mogli imeti ničesar skupnega z F. H R A D I L A K ★ FIAMBRERIA — Puesto N? 8 Mercado "LAS MAGDALENAS Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 TRGOVINA JESTVIN ‘JUGOSLOVANSKA ZVEZDA' Mifčssih H vsi ni SARACHAGA 4800 U. T. 67-69C8 FertUutm d Coiič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 ljudskim stremljenjem po svobodi in po borbi proti izkoriščanju. Radi tega se je tudi prvotna ljudska usmerjenost našega zadružništva izmaličila v špekulacijo in politično reakcijo. Da se je moglo to zgoditi, jc iskati v veliki meri vzrok v okolnosti, da ljudske množice niso bile zadostno budne in borbene, radi česar so se pustile odriniti od vodstva in od odločevanja v zadružni organizaciji. II. Narodno-osvobodilna borba — Prelom v našem zadružništvu Klike, ki so našo zadružno organizacijo skozi desetletja zlorabljale v svoje sebične gospodarske in politično reakcionarne svrhe, so povečini zbežale skupno z vojaško poraženimi fašističnimi okupatorji, ali pa so se umaknile v svoja skrivališča. Že na osbobojenem ozemlju ro r.e pojavili za' ;netki novega ljudskega zadružništva. Konferenca ljudskih predstavnikov v Srednji vasi v Čremošnjiški dolini novembra leta 1914 je zabila tem'elje naši novi zadružni organizaciji in ustvarila zamisel novega zadružnega vodstva v obliki Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo. Zadružništvo se je kot pojav gospodarskega udejstvovanja širokih ljudskih množic vrnilo v ljudske roke in postaja ponovno gospodarska organizacija delavcev, kmetov in delavnih intelektualcev. Zadruga pa danes ni več samo sredstvo samoobrambe in samopomoči ljudstva v borbi za gospodarski obstoj iu proti gospodarskemu izkoriščanju, zlasti pa proti njegovim izrastkom v ode-ruštvu. Zadružništvo postaja gospodarska organizacija potrošnikov in drobnih kmetskih in obrtnih proizvajalcev za izboljšanje gospodarskega položaja najširših ljudskih množic na področju proizvodnje in razdeljevanja blaga. Ena izmed prvih nalog zadružništva ,je danes, da mobilizira osnovne ljudske množice, da s samopobudo od spodaj pristopijo k obnovi domovine in našega gospodarstva. Zadružništvo mora postati čvrsta opora ljudske države in ljudske oblasti v izvajanju gospodarske politike v prid širokih l.jud-s’ ih množic. Zato pa ljudska oblast in ljudska država pomagala zadrugam pri izvrševanju njihovih nalog. Zadruge najožje sodelujejo z državnim gospodarskim sektorjem in ga dopolnjujejo na področju proizvodnje, zlasti v kmetijstvu, na področju obnove in razdeljevanju blaga. Ob tej novi vlogi zadružništva pa ostane nedotaknjeno osnovno ljudsko demokratično načelo prostovoljnosti, vzajemne samopomoči in načelo, da ni smoter zadruž' ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Tradue-tor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario J O Y E R I A "IGUAZU" de JUAN KOSLOVIč Alhajas - Relojes - Brillantea CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I U. T. 38-2to4 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fcreyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires nega dela ustvarjanje dobička, ki vodi v špekulacijo. Ko se zadružništvo vrača v ljudske roke, postaja zopet organizacija za gospodarsko udejstvovanje najširših ljudskih množic, zlasti pa potrošnikov ter drobnih kmetskih in obrtnih proizvajalcev. Zadružna organizacija je v dobi ljudske demokracije pokli" cana, da sprosti vse ustvarjalne, organizacijske in strokovne sposobnosti najširših ljudskih množic in da pomaga ljudstvu, da se dvigne splošna blaginja in njihova življenska raven. Zadruga — mogočno sredstvo za utrditev ljudske oblasti V tej vlogi pa postaja zadruga mogočno sredstvo za utrditev in izgraditev ljudske oblasti. Najožje sta namreč povezani vprašanje dviganja ljudske blaginje in ljudske živi jensko ravni na eni strani ter utrditve ljudske oblasti na drugi strani. Ljudske množice imajo silno natanko razvit čut za gospodarska vprašanja, radi česar tu silno naglo reagirajo, če se ta vprašanja pravilno ne rešujejčo. V to pod' Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono Defensa 1155 U. T. 34-5319 Corporaeion Medica "SUIPACHA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Dircctores: Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puentc Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACIIA 28 SLOVENSKA BABICA E^ilomena tteneš de Hilek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires FARMACIA "SOLEH" Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-207S Reinaldo Wasserman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2815 Dr. Hinko lialpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Zobozdravnik a J9ra. Samoiltfvie E&r. Feliks V ulico v Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAHEZ 2181 .:'*Š ročje pa ne spada samo vprašanje pravilne in zadostne proizvodnje, marveč zlasti vprašanje zadostne in enakomerne oskrbe širokih ljudskih množic z življenskimi potrebščinami in vprašanje dviganja splošne življenslce ravni teh množic. Morda ne stopa nikjer tako ostro v ospredje ozka povezanost med gospodarstvom in politiko, kakor i ravno na področju razdeljevanja bkr [ ga industrijske in kmetske proizvodnje. Ker pa so zadruge ravno poklicane, da igrajo odlično vlogo pri razdeljevanju blaga in pri organizaciji kmetske proizvodnje, je razumljivo, da igra zadružništvo odločilno vlogo pri utrjevanju in izgrajevanju naše ljudske oblasti in ljudske demokracije. Čim Večjo aktivnost bodo pokazale ljudske množice v svoji zadružni organizaciji, tem uspešnejše bomo v stanu obvladati. vsa gospodarska vprašanja, tako na področju proizvodnje, kakor tudi na področju razdeljevanja blaga. Če bomo ta gospodarska vprašanja rešili v prid ljudskim množicam, bomo s tem največ prispevali k utrditvi naše nove ljudske demokracije. Ker so nosilci tako ljudske oblasti, kakor ljudske demokracije isto ljudske množice, kakor pri zadrugah, ne obstoja nobeno vprašanje glede zastopanja interesov. Jasno je namreč, da streme tako organi ljudske oblasti in ljudske demokracije, kakor tudi zadruge za tem, da se dvigne ljudska blaginja in da se enakomerno porazdele proizvodi kmetske in industrijske proizvodnje med osnovne ljudske množice. Edini problem obstoja samo v tem, da smo sposobni zaktivizirati te množice v gospodarskem udejstvovanju, za katero piidejo v poštev zlasti naše nove ljudske zadruge. V današnji dobi pa je seveda mnogo odvisno tudi od tega, da premagamo veliko gospodarsko krizo, ki je posledica fašističnega razdejanja, da dvignemo proizvodnjo in da ustvarimo sposoben in prožen ljudski razdelilni aparat. Da bomo kos vsem tern nalogam, je potrebno, da združimo vse svoje napore, in tu je ravno zadružništvo poklicano, da igra posebno odlično vlogo. Zadružna organizacija je poklicana, da zaktivizira gospodarsko udejstvovanje najširših ljudskih množic v smeri navedenih naporov in da istočasno ustvari aktivno ljudsko kontrolo v proizvodnji in na področju razdeljevanja blaga, če bo zadružništvo te naloge izvršilo, bo odločilno sodelovalo pri utrditvi in izgraditvi ljudske demokracije in posebej naše ljudske oblasti. Osnovni temelj ljudske oblasti predstavlja zveza delavcev, kmetov in delavnih intelektualcev Ena izmed bistvenih pridobitev naš* narodno-osvobodilne borbe in obeneH tudi eden izmed osnovnih temeljev »8' še ljudske oblasti predstavlja zvez* delavcev, kmetov in delovnih iiateliek tualcev, skratka ozka povezanost mestom in podeželjem. Ta povez8' nost nas je osposobila v dobi fašistiČn1 okupacije in narodno-osvobodilne bor be, da smo bili v stanju uspešno diti borbo na življenje in smrt protl fašizmu in njegovesmu izdajalskem11; zavezniku iz vrst domače reakcije. Ta povezanost nam je omogočila, smo prenesli vse nadčloveške napo1'*} in uspešno zaključili herojsko dobo n8i rodno-osvobodilne borbe. Ta povez8-nost pa nas je tudi rešila reakcionan nih, strankarsko-političnih klik h predvojne strankarske politične ra2; cepljenosti, ki je bila v kvar ljudstv": in v korist politični reakciji doma ^ v svetu, kakor tudi vsem ljudski81 izkoriščevalcem .Na osnovi teh prl' dobitev ljudske enotnosti in poveza^ osnovnih ljudskih množic je naše vo zadružništvo nastopilo svojo nov® pot in ustvarilo osnove za enotno lj’1^' sko zadružništvo. V sklopu te zadrti* j ne organizacije ni več mesta za stra^ karsko • politično usmerjene zadrug® PISMO IZ DOMOVINE E)r. A. Kirsehbmun It rti. Maria Kirschbaunt DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 Rojak Anton Podlogar je prejel od brata pismo, katerega vsebino prinašamo v celoti, radi velike važnosti iste, za naše čitatelje, * * Kočevje, 10. decembra 1946. Dragi brat in družina! Zanimaš se v svojem pismu o naših razmerah v katerih živimo in o naši borbi. Zato Ti bom skušal v kratkih vrsticah to vsaj delno prikazati, kajti da bi ti hotel vse opisati, bi rabil cele ducate velikih knjig. Po kapitulaciji stare in gnile Jugoslavije dne 6. aprila 1941. v kateri sem bil tudi jaz, osebno zadnja leta posebno preganjan, radi svojega demokratičnega delovanja, smo pričeli takoj organizirati in pripravljati oboroženi upor, ter se je vršil že 27 aprila 1941 tozadevni sestanek predstavnikov vseh strank, na katerem se je ustanovila Osvobodilna Fronta. Jaz se tega sestanka sicer nisem mogel udeležiti, ker sem si dne 5. aprila 1941. dvakrat zlomil nogo na motornem kolesu, ter sem zato ležal skozi več mesecev doma na postelji. Že 12. julija 1941. i leta so me pa Italijani odpeljali v zapor, čeravno sem komaj malo hodil ob palici. 'Že po. nekaj dneh so me pa zopet izpustili. Jaz sem imel tedaj nalogo da v družbi profesorja Seškota iz Kočevja, s katerim sva že pred vojno veliko let skupaj delovala, ter so ga Italijani v aprilu 1942 potom izdaje ujeli, nečloveško mučili več dni nakar so ga ubili, da organizirava upor v okraju, kateri naj bi se spomladi leta 1942 spremenil v splošni narodni upor, zato nisem smel iti v gozdove, temveč sem moral ostati med ljudstvom. Tako so me dne 8 aprila 1942., bilo jo prav veliki pondeljek zjutraj, Italijani na postelji aretirali, odpeljali v zapor, prvo v Kočevje, nato v Ljub ljano, ter končno v internacijo v Italijo, kjer sem ostal vse do kapitulacije Italije, nakar sem pobegnili iz taborišča v hribe v italijanske partizane, kateri so se prav ta čas organizirali. Po devetih mesecih italijanskega partizanstva smo se pretolkli skozi nemško fronto v srednji Italiji, prešli k Angležem, ter nato skozi Bari po morju na otok Vis, kjer se je ta čas nahajal -naš vrhovni štab, odkoder smo nato vodili operacije na ostale otoke, pozneje na celino, osvobodili Dalmacijo, nato Hercegovino, del Črne Gore, Bosne, nato se vrnili v Liko, Hrvaško Primorje, Reko, kjer nas je v borbi za Reko dotekla kapitulacija Nemčije. V oktobru leta 1945 sem odšel v civil kot poročnik ter sem ves čas zaposlen na Okrajnem izvršnem odboru kot član istega in predsednik okrajne načrtne komisije. Sedaj pa še malo o življenju pri nas. Ako le malo površno pogledaš okoli sebs takoj opaziš da se je struktura našega go spodarskega in družabnega življenja temeljito spremenila. Nekdanjih oholih gospo dov v naših uradih kakor tudi v industriji ni več. Odnesla jih je vojna. Vse je tovariško. Tovarne in rudniki so ljudska last ter ima le ljudstvo od njih koristi. Trgovine in gostilne prihajajo prav tako v obče-ljudsko last. Delavstvo sicer še ni plačano tako kot bi bilo želeti, kar so krive povojne razmere in opustošenje, vendar pa mnogo bolje kot nekdaj. Delavske organizacije kakor sploh delavno ljudstvo ima glavno besedo pri izvrševanju oblasti. Res je, da so še velike teškoče pri prehrani. Občuti se pomanjkanje obleke, čevljev, orodje, stroje, prevoznih sredstev itd. toda v tem letu in pol jpo osvoboditvi se je že ogromno naredilo. Če pomislimo da je bila skoraj vsa industrija janičena, prav tako mostovi, ceste in železnice. Na primer na progi Novomesto—Karlovec ni bilo od Rožnega dola do Bobnarcev niti enega šve-lerja na progi, še manj pa šine. Porušen je bil predor pri Semiču. Most v Otočcu in most čez Kolpo, ter vse žolezniške postaje. Danes že vse železnice obratujejo, prav tako ostale industrije. Gradijo se že nove tovarne, nove ceste in železnice. Primanjkuje nam predvsem inženirjev in ostalih strokovnjakov, tuda tudi v šolah se z po spešenim tempom učijo mladi inženirji iz vrst delavnega ljudstva. Naša država ima brezmejna naravna bogastva Da bomo pa lahko mi sami izkoriščali to bogastvo to bogastvo v korist ljudstva je potrebna industrija. Zato si je dala naša ljudska oblast za nalogo, da se naša zemlja industrializira in elektrificira. K temu delu smo že pristopili. Primanjkuje nam pa delavne sile. Naše delavstvo se zaveda velikih nalog katere se postavljajo pred njega, zato vrši veliko prostovoljne^ to je brezplačnega dela. Tako se je primer zgradila z popolnoma brezplačni1* delom 90 km dolga železniška proga Brč» Banoviči, ter se na ta način prihranilo žavni blagajni nad 400 milijonov dinarj^j Izdelal se je petleten gospodarski načrt, se predvidevajo dela o katerih včasih 111 sanjati nismo mogli. V boljši pregled naj ti omenim nekaj P datkov iz okraja Kočevje. V času borbe je padlo v našem okrdl11 1525 partizanov. Pogrešanih je 1058 oseb. Popolnoma porušenih je bilo v okf°l j 2354 hiš. Poškodovanih je bilo 1310 hiš. Gospodarskih poslopij je bilo 3269. Poškodovanih pa 1470. Javnih zgradb je bilo uničenih njimi 9 cerkev). Poškodovanih javnih zgradb je bilo (med njimi 39 cerkva). Uničenega je bilo popolnoma nad 600 h j gozda. Odpeljanega je bilo 233250 m3 lesa. Uničenih je bilo 113700 sadnih dreves. Odpeljanih 1322 konj, 13158 glav goV*jfy živine, 11350 svinj, 1850 ovac, 700 koz, 82-7 ( kom. perutnine, 12089 panjev čebel itd. } Vso škodo ki je bila narejena našel11! ljudstvu se pa sploh ne da oceniti in m pisati. Toda vse to nas ne moti. Na teh raz^i linah si bomo zgradili nove hiše, kjer domoval nov rod, kateri se bo s ponos® ?! spominjal na herojsko borbo naših narod®*. Izseljenci v razne evropske države se J vračajo v domovino. Posebno iz Francije ) ( prihaja zadnji čas mnogo. Pričakujemo tudi vas, ki se nahajate preko luže. Za vse bo dovolj dela in kruha, toda uničen'',- 36 1 ba je da pridete čimprej da si z združen' ki bo v P0*11 iii ] močmi zgradimo tak dom poznim rodovom. Ime! bi Ti pisati še mnogo, iuuu — ogromno dela, zato več drugič. Prilaga111 f tudi eno sliko, katero imam še iz časa be. Piši mi kaj kmalu zopet. Sprejmite srčne pozdrave vsi skupcfl nas vseh. Pa za špekulativna stremljenja v zadružništvu. Enotna ljudska zadru-8a Ustvarja stvarno osnovo za trajnost 2Veze delavcev, kmetov in delavnih mtelektualeev, za trajno povezanost mesto in vasjo. Zadružna organizacija jc poklicana, (*a zlasti v nabavno-prodajnih zadru-gospodarsko povezuje široke mno-Z1.ce_ potrošnikov mest in vafei s širo" Kitni množicami drobnih kmetskih prodajalcev. Nabavno-prodajne zadruge j2r°Čajo na podeželju vodstvo in kon-na področju radeljevanja blaga ^Udskim množicam, predvsem pa ma" lito i (j s*a Povezava ljudstva v nabavno-pro-■| ajnih zadrugah, ki zavzemajo vedno | razmah, bo cementirala zvezo j JUdskih množic z delavskim razredom ij na čelu. Preprečila bo, da bi š'e kdaj j UsPelo fašističnim in reakcionarnim J j^tiljudskim silam, tla bi razbile v tl °žki]1 borbah pridobljeno ljudsko j« p,1°tiiost, zlasti pa zvezo med delavci In kmeti. Na ta način pa bo tudi orno-*J0c°tio najožje sodelovanje med zn" ^Užno organizacijo in strokovnimi r8anizacijami ddavcev m namefičen-1 ev- Povezanost in enotnost, ne bosta J/Parjena samo med ljudskimi mno’ rj Zlcami. marveč turi med njihovimi i' 1 ,f1rizičnimi organizacijami, ki jih i ^r^dstnvliajo sindikati in zadruge. Zadmgna organizacija. dvignila božice malih in srednjih izmetov I Pr •^a^ro^'jen°st drobnih kmetskih 1 „n?lzvaifllcev j'e ustvarila t.varne po* 5 l0;,^a so v preteklosti b'le kmetske cesto orodje šnekulacije in ' d).0 i*1, Združitev teh množic, v za- bo zabranila reakcionarnim in 1 j °riščovalnim 'elementom, da bi mo-■'j ,lNnešno pristooiti k zlorablianin j« ^Jtožic v svoio sebične, mračn.ia-n in protilindske svrhe. Zadružna 'n srednjim kmetom. Ta gospodar- je '^naizaciin, zlasti na kmetske proiz* c® zadruge bodo dvignile množi-ftalih in srednjih kmetov na višjo sto,,, ?ile st '"lo kmetske nroizvorlnie. zajam' ■Hm bodo snlošno hlaginio in vod- loS V.1n1’ 7fir1rnfnb. Na vasi bodo iz* r i° ^koriščevnlne, špolnilat’vne in do r"'nr’nv,1r' elemente. Prpnreeile bo-r(lni^'r’^a i:min novih izkoriščevalnih in cinn.,T.nih elementov, ki se sienr 110 izločujejo na vasi iz vrst drob' E PIZZ •n i l L E R I A avrenčič Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525 i| °0llTlNAS ENUOLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL ERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344 NOVO STAVBENO PODJETJE Strehar - J. Lisjak C2all° Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509 a kalkulacije - Proračune in Firmo rnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. nih kmetskih proizvajalcev. Vsekakor pa bodo zavirale nastajanje in udejstvovanje takih elementov. Kmetsko proizvajalne zadruge bodo v veliki meri preprečile, da bi kmetske množice ostale še v naprej slepo orodje v rokah fašizma in reakcije ter predmet izkoriščanja. Predbojevnice za napredek na vasi pa so vsekakor naše nove kmetijske zadruge za skupno obdelavo zemlje in naše vinogradniške zadruge, ki so po-klicane, da prepode iz naših kmetskih domov enkrat za vselej revščino in srednjeveško zaostalost v proizvodnji in v življenju. Razširitev njihovega omrežja bo zajamčila najožje gospodarsko - sodelovanje med industrijsko in knVetsko proizvodnjo, .med delavci in kmeti, zajamčila bo našoljudsko de* mokracijo in postavila bo naše gospodarstvo na nove temelje, ki bodo za vselej izločili, iz našega življenja izlco* riščanje človeka po človeku, obenem pa bodo stalno in vzdržno dvigali splošno ljudsko blaginjo in živi jensko raven najširših množic. Da se bo zadružništvo usposobilo za izvrševanje vseh teli svojih nalog, je potrebno, da se osvobodi vseh nezdravih ostankov iz preteklosti, vseh nedemokratičnih, trgovsko - špekulant' skih, birokratskih, reakcionarnih, fa" šističnih in izdajalskih 'elementov, kakor tudi vseh starih pogledov na vlogo in naloge zadružne organizacije. Zadruga ima odločilno vlogo v politični vzgoji širokih ljudskih množic Slovenska zadruga je dobila v dobi ljudske demokracije novo vlogo na področju gospodarstva in politike. Ona ni več samo organizacija vzajemne samopomoči in samoobrambe, marveč je postala osnovni organ v izvajanju gospodarske politike političnega vodstva in v izvajanju gospodarskega načrta. Zadružništvo igra važno vlogo pri izgraditvi razdelilnega aparata v prehrani in ■ preskrbi ljudstva, ono odločilno sodeluje pri obnovi gospodarstva in ono .je poklicano, da sproži ustvarjalne in organizacijske sposobnosti ljudskih množic pri dviganju proizvodnje. S tem pa postane zadruga tudi visoka gospodarska šola za ljudstvo v upravljanju gospodarstva na cvseh področjih. Zmagcslav: Raz:ii eetarji Če so sanje resnične ali ne o tem ne bomo razpravljali, toda slučaj, ki ga bomo navedli bo dokaz, da so se "sanje” uresničile . . . toda ravno nasprotno, kot sta sanjala "sin nebeškega cesarstva" Hirohito in pa "firer" velikega nemškega rajha pokojni Dolfe. Sanjala sta pač, da lepega dne se bosta njih armade srečale v osrčju osrednje /,zije in tako bi si razdelila "barbarski” ruski narod med njima prav po "bratovsko” in seveda konec bi bilo tega prokletega "bolševizma”, ki marsikateri kronani, razkuštrani ali pa tudi maziljeni glavi ne pusti spati v miru. Toda kot poroča ruski lokalni časopis, ki izhaja v Irkutsku "Pravdaj sta se ravno te armade srečale v osrčju Azije — okoli tri milijone Nemcev in Japoncev gradi ceste in železnice za boljšo zvezo med Evropsko Rusijo in Sibirijo, tako da ramo ob rami pomagajo gradit državo, kateri so hoteli izbrisat na "zemljevidu” — toda ne kot "zmagovalci” ampak kot. . . ujetniki. Angleško "delavsko” vlado, jo tudi "bog nima rad”, kot pravi Štajerc. Odkar so zavladali "delavci” gre vse navskriž, ni luči, ni premoga, stavke, Dunti v Indiji, Palestini, Egiptu, doma, in kar nabolj boli "delavske" ministre, "uporniki” v lastni stranki i n za "yapo" (nameček) še ta Molotov jim ne pusti, da bi uredili svet na "de-mokratičnen" način, kot oni znajo, saj so bili vendar toliko let "gospodarji" sveta in sedaj pridejo ruski "kmetavzarji", kateri zahtevajo za vse narode pravico, to je pa že odveč. Saj so oni vendar toliko let živeli v miru s svojimi nodložniki prav po "bratovsko" in sedaj...... Toda kar se je zgodilo oni dan na zasedanju, jim ne gre v glavo in to ker je človek predober, da pusti govoriti ljudem kateri ne bi smeli govoriti — resnico.... Dva laboristična poslanca Fred Longdam in Julij Sil-verman sta ostro kritizirala “svoic" vlado, in med drugim sta izjavila: "Ako bi v resnici bilo glasovanje svobodno med poslanci laboristične stranke, zagotovo bi bili dve tretjini poslancev proti zunanji politiki vlade." Večkrat smo čiatli, da Angleška ima eno najbolj naprednih demokracij to- da gori omenjena poslanca potrjujeta neko druge vrste "demokracijo". "Ne moremo razumeti — sta izjavila nadalje — da ljudje, kateri se nahajajo na čelu našega zunanjega ministrstva imajo dve veliki hibi, in to je, prvič, ne verujejo absolutno v angleški imperij; drugič, so z vsemi štirimi proti komunizmu? Zakaj in s kakšno pravico ne dovolimo Rusiji obvladanja Dardanelov, med tem ko pa mi in Sev. Amerika obvladamo več strategičnih ožin na svetu?" Ta "bratski" namig ne najbolj "demokratični" vladi na svetu, da naj pustijo tudi drugim pravico, ne bo ostal brez posledic gotovo se bosta morala zagovarjat pred centralnim odborom stranke, da kalita mir in "bratstvo" s svojim "naprednim" mišljenjem, kot pa dobro veste, da Dar-daneli so važni za britski imperij in Rusi so bili toliko let brez njih naj bodo še naprej.... Toda ostane vprašanje: do kdaj? * > Severnoameriška "demokracija" je tudi v strahu. Zgodilo se je, da ne samo v Evropi se širi "rdeča nevarnost" ampak ta "pošast" je udarila preko morja in se je začela razvijat na tej obali, tako so ugotovili štirje časnikarski poročevalci — seveda so plačani od visoke banke in trusta — kateri so prehodili celo Južno Ameriko. Ti ljudje so "razkrili”, da rdeča nevarnost se najbolj razvija in širi v državah, v katerih prevladuje revščina in pomanjkanje in to z velikanskimi koraki. Za to odkritje bodo gotovo zaslužili "Nobel" nagrado. Zato se po celi Sev. Amerikikanski aparat v službi "narodnih” interesov postavili na "vahto", kako zaustavit to nevarnost. Kako temu odpomoči? Na kakšen način? Eden se je celo predrznil svetovat, da naj bi se dalo več plače in boljše ugodnosti za delavske družine? Kam pridemo — so zajavkali — saj se ne zasluži nič v današnjem času, in pa: enkrat je bilo delavstvo tako pohlevno, ponižno. . . . Kam smo prišli in ga ni izhoda na vseh koncih in krajih ljudstvo zahteva svobode, kruha, enakopravnost in kaj še ljudstvo dandanes nič ni verno, še sveti "žegen” ne pomaga zaustavit to "pošast", kaj bo... kaj bo.... Ker pa je gospodarstvo odločilni faktor v politiki, zadobi zadruga s tem tudi odločilno vlogp v politični vzgoji ljudskih množic. Najuspešnejša politična vzgoja množic je ravno mogoča na drobnih vsakdanjih gospodarskih vprašanjih in na reševanju teh vprašanj. V borbi proti špekulaciji in izkoriščanju postaja zadruga polog sindikalne organizacije važen kontrolni organ in osnovna borbena organizacija. Razumljivo je, da priznava naša ustava zadružništvu spričo vseh teh nalog važno vlogo pri izvajanju gospodarskega načrta in gospodarske politike naše države. PRT RUDNIKU ”TTTO" GRADE MODERNO DELAVSKO NASELJE Takrat, ko je mladina pričela z aradnio mladinske oroae Brčko-Bano-viči, in k vznožiu Koniuh planine prišla skupina strokovnjakov, ki so proučili teren za aradnjo noveaa dela v skeaa naselja blizu rudnika "Tito", ob reki Radini v Bosni. Dolina, ki so jo izbrali, ie kakor nalašč za široke moderne ulice novega naselja. Mesec dni nato po prišli delavci in pričeli z gradnjo. V senci bukovih vej so postavili barake in dovažali aradbeni material. Kmalu so bili vidni obrisi novega mesta. Pet sto delavcev, tesarejv, zidarjev in drugih je hitelo z delom, da čim nrej zgradijo severni del mesta. I ndanes, po petih mesecih dela že reli e vlak na nrogi Živinica—Banovi” či, ne daleč od rudnika "Tito", skozi, novo naselie. Hiše so večinoma že pod streho. Na tabli ob progi je velik načrt celotnega delavskega naselia. Iz načrta so razvidna stanovanjska poslo-nia za delavske družine in za neporočene delavce, dalie ulice, park, dom kulture, tra, bolnišnica, okrevališče, fizkulturno igrišče in kopališče. V sobi aradbene uprave so modeli zgradb, miniatura bodočega mesta. Novo delavsko naselie bo eno najmodernejših v naši državi. V severnem delu, ki ga gradijo letos, že stoii 22 poslopij s 85 sterno-vanii. Kolikor še niso pod streho, jih bodo doaotovili v teku zime. Nove enonadstropne hiše bodo nudile vse možnosti ndobneaa stanovanja. V središču, ki bo spajalo severni in južni del mesta, gradijo poslopie za unravo rudnika, -"entralno 'rudniško skladišče in mehanične delavnice. Vijugasta struga Litve bo tekla skozi mesto. Glavni tra bodo krasile javne zaradbe zadružno poslopie, dom kulture s kinodvorano in druae. Na lepi nrirodni terasi nad naseljem Vonlieio temelje za bolnico in okrevališče. Polaaaio tudi vodovodne cevi. Hladen anrski studenec bo oskrboval fiesto z dobro pitno vodo. Gradijo tudi cesto, ki pelje do bližniega jezera, leneaa nrirodnega kopališča. V predmestju maleaa modernega mesta bo lepa železniška postaja tako da bosta novo naselje in rudnik povezana z vso ljudsko republiko Tu-aoslavijo, z vsem svetom. Bogate sklade prernoaa bodo odvažali za naše ao^nodarstvo, za industrijo. Rudarii in družine rudarjev rudnika "Tito" bodo spomladi postali prvi prebivalci noveaa naselja. Pravijo, da iim bo v lepem novem naselju zaha-'alo sonce za Konjuh planino lepše kakor nekoč. * Zoniški rudarii so v enodnevnem ♦elanovetrtfu zncrtnn dvignili proizvod nio. Pozivu trboveliskih rudarjev na enodnevno tekmovanie so se odzvali tudi rudarii v Zenici. Tekmovali so na praznik, proglasitve Tugoslaviie za re-publ; ‘n so za 65% povečali proiz-vodr PRISPEVEK JUGOSLOVANSKIH NARODOV K SVETOVNI KULTURI POROČILO REKTORJA BEOGRAJSKE UNIVERZE DR. STEVANA JAKOVLJ EVIČA. PREDSEDNIKA SLOVANSKEGA KOMITEJA JUGOSLAVIJE. NA VSESLOVANSKEM KONGRESU V BEOGRADU O "Prispevku jugoslovanskih narodov k svetovni kulturi" je poročal na Vseslovanskem Kongresu v Beogradu predsednik Slovanskega Komiteja Jugoslavije dr. Stevctn Jakovljevič, Dejal je: "V drugi svetovni vojni so svobodoljubni narodi sveta zmagali nad fašističnimi zavojevalci. To epohalno zmago so odnesli zato, ker jo stale na čelu njihove borbe močna Sovjetska zveza^ država socializma, kjer je uničeno izkoriščanje človeka, kjer so enakopravni narodi s svojim konstruktivnim in ustvarjalnim delom ustvarili srečno skupnost. Za slovanske narode je posebnega pomena dejstvo, da je vodilna sila v tej državi veliki ruski narod, s katerim vežejo ostale slovanske narode globoka čustva bratstva. V vojni proti nemškim in italijanskim zavojevalcem so se združili okoli Sovjetske zveze, okoli ruskega naroda in se skupno z njim borili za svojo svobodo in neodvisnost. V osvobodilni vojni proti nemškim, japonskim in italijanskim imperialističnim tolpam so bli slovanski narodi v prvih bojnih vrstah. V tej veliki vojni so si pridobili neumrljive zasluge za človeštvo, za njegov napredek in kulturo. Da človeštvo v drugi svetovni vojni ni bilo pahnjeno v suženjsto, mrak in barbarstvo, je predvsem zasluga So-vietke zveze, ruskega naroda, nato pa drugih slovanskih narodov. V vojni za svobodo in napredek človeštva so slovanski narodi zastavili največ sil in doli največ žrtev. Toda tudi pozitivni uspehi osvobc- TRGOVINA JESTVIN «PKI r E II N W V IT5 Viktor €crmic CORONEL RAMON LISTA 5G50 IT. T. 64-1509 Kadar imate opravka v Bs. Airesu r.5 pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU ”PACwi zločinskega hlapčevanja, ki jo , Mihajlovičevi četniki. ?° čitanju obtožnic je predsednik j S0(liSea na vprašanje javnega tožilca ; ^PraSal obtožence ali sc čutijo krivi lr! pričel zasliševanje. Obtoženi Rup" Bik je priznal, da je že pred kapitula-| e’J° jugoslovanske vojske izdal Jugo' i 8lavijo. Izdelal je nači*t'e za uničevanje svobodilnega gibanja in pri svojem •Oeinskem početju se je obtoženi j»o-Vezal s četniki, Ljotičein, Mušickim, «estapoycem Sajetom in drugimi. Že .jugoslovanski oficir je Rupnik z i ^ftSkimi špijoni pripravljal okupa* clJo Jugoslavije. / rotiljudskii duhovščina z obtoženim Rožmanom na čelu je zamenjala Usebrižništ vo s politikanstvom in za' ^rupijevanjem ljudstva. Nekateri du-°vniki so znali s strojnico boljše Ravnati kot z moštranco. Monsignor ”«H)oe je l)il Rožmanov kurir za Pa-vpliča »n Stepinca. Mecanica y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Riestra 1115 U. T, 61-0656 ^°locacion de Vidrios, Cristales y Espejos N MOTSES GERBIEZ 695 (planta baja) U. T. 63-7714 stavbeni kovač - FRANC ČOHA ^»Ider.in 2779 U. T. 50-6655 Radiotehnik AVGUST COTIČ ^'elsior 1500 U. T. 757-301 . _ Saenz Peiia, F. C. P. Zaloga vina r FRANC KURINČIČ , 3910_____________U. T. 61-5384 slovenska gostilna ALEKSIJ TREBŠE San Martin 6470 U, T. 50-5106 Razprodaja kruha TROBEC GUŠTIN h Dovažam na dom ^ J^ia 477 U. T. 51-7165 STaVBENI PLESKAR IN TAPETAR q MARIJ MEDVEŠČEK r ^^ara 525 U. T. 54-0624 B A Z A R "DANUBIO" A D. UGLESSICH J San Martin 2902 U. T. 59-0838 ' ^ GO VIN A JESTVIN ' p ’ P RI ČERNIČU" . • Hamon Lista 5650 - U. T. 64-1509 * C--------------------------- 0 A s A "SOULET" Materiales de construccion t ^ 'l^ctricidad - Sanitarios - Maderas e* -F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. rC -------------------------- ‘ALMACEN” PETER ČUČIČ p 3' ~^sior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena Na poziv predsednika sodišča so bile predstavljene razne priče, ki so na svoji lastni koži občutile vso strahoto narodnega izdajavstva in bile očividec mnogih grozodejstev, za ka* tera so odgovorni in krivi obtoženci. Mnoge priče so potrdile, da so duhovniki po navodilih škofa Rožmana bili ovaduhi, agitatorji ter največji krivci za 'njihova zverstva. Ko je obtoženi Rožman blagoslavljal kapelo v poli" cijskih zaporih, je pretepenim in mučenim ljudem hinavsko govoril, da bo molil, “da jim bo bog vrnil zdravje”. Rosenerjevi krvniki so 11 a najbolj zverinske načine mučili ljudi, nanje ščuvali lise, da so iz njih trgali kose mesa, jih v množicah pobijali, potem pa prirejali zabave. Domobranske zve-ri so nedolžnim žrtvam rezale spolovila, prsa, ude, jih pobijale s kam e' njem in puškinimi kopiti. Krek v tesni zvezi z begunsko jugoslovansko vlado v Londonu, je iz emr »racije vodil slovenske izdajalce in jih podpiral z našim državnim denarjem, je bil v stikih z najreakcijonarnejši-mi angleškimi krogi in Vatikanom. Med zasliševanjem prič je prišlo na dan še mnogo zločinov. ★ UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ \vda. de los Incas 5021 U. T. 51-5181 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cucro y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POL1AK Ttuzaingo 4267 MUNRO TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIIIELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODATA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aireg RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 U. T. 59-2295 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520fi KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 RESTAURANT “LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espafia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 MERCADTTO "CHTSPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 Ko je bilo izčrpano dokazno gradivo je predsednik kapetan dr. Modic dal besedo zastopniku vojaškega tožilca Jugosl. armade, kapetanu Marija* nu Vivodi, ki je pričel: Tovariši sodniki! Po dokončanem dokaznem postopanju na razpravi proti izdajalcem in vojnim zločincem, ki so v največji meri odgovorni za neizmerno trpljenje slovenskega naroda med štiriletno sovražno okupacijo, smatram, da je z obsežnim dokaznim gradivom, popolnim ali delnim priznanjem prisotnih obtožencev, z dokumenti i n pričami ter ostalimi dokazili obtožnica potrjena v celoti, kakor tudi v poedinih točkah obtožbe. (Ploskanje.( Še več! Razprava je ugotovila še niz drugih zločinov, ki jih sicer vsebuje splošni del obtožnice, ki pa so dali popolno potrditev za kazensko od" go vo most vseh obtožencev. Ko danes dajem karakteristiko današnjega procesa, ugotavljam, da so se pred sodiščem znašli organizatorji in izvrševalci neštetih izdaj in zločinov. Na isti zatožni klopi so se znašli gene* ral bivše jugoslovanske vojske in slovenski kvisling Leon Rupnik poleg nacističnega krvnika in uničevalca slovenskega naroda nacista Rosenerja, poleg odnarodelega političnega predstavnika in izdajalskega emigrantskega ministra Kreka, skupaj z voditeljem izdajalske duhovščine in netil' ceni bratomornega klanja škofom Rožmanom, skupaj s skorumpiranim iz" dajalskim oficirjem Vizjakom ih krvnikom Hacinom. (Dolgotrajno ploska' nje.) Nadalje pa v obširnem gošoru natančno analiziral dejanja- obtoženih zločincev, ki so se dogajala med borbo jugoslovanskih narodov. Nadaljeval je: Razprava je pokazala, da vodijo niti vseh zločinov k obtoženemu Rožmanu. Obtoženi Rožman je na eni strani vso svojo cerkveno avtoriteto postavil v službo tega cilja, na drugi strani pa je ves svoj cerkveni aparat mobiliziral v ta namen. Izdajalski duhovniki, ki jih je na zločinskem delu zasa-čila ljudska oblast, kakor kaplani Malovrh, Šinkar, Mavec, Križaj, Kern in drugi, so vsi potrdili: “...V belo gardo sem šel po škofovem naročilu, v belo gardo sem šel s škofovim dekretom .. ” S čim so se ti izdajalski duhovniki borili, pa nam je jasno pokazala raz- IvROJAčNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ i Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Restavracija A. BENULIČ & KUSERIČ ■k Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864. Jakob Krebelj. Krojaču ica "Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Patemal prava. Malovrh — kurir med postojankami in organizator vojaške vzgoje, Volbank — adjhtant, Križaj — črnorokec, ostali zasliševale! in mučilci, vsi pa oboroženi z okupatorjevim orožjem. Drugi del te duhovščine je po nalogu škofa ovajal, izdajal in vohunil za italijansko in belogardistično obveščevalno službo. Sam obtoženi Rožman je sprejemal vohunska poročila istočasno z (lestapom Lj Hacinovo policijo, ki je na podlagi teh podatkov aretirala, mučila in ubijala. Obtoženi Rožman je zato odgovoren za vse zločine izdajalskih belogardističnih tolp in podrejenih duhovnikov kot bi jih izvršil s svojo roko. (Ploskanje). Osvobodilna fronta je pozivala ves slovenski narod na enotnost. Prav tako pa ni zamudila nobene prilike, da ne bi obtoženemu Rožmanu že od vsega početka kazala, da je mesto pravega Slovenca samo v vrstah Osvobodilne fronte in ga, kot smo imeli priliko ugotoviti na razpravi stalno upo-zarjala na pogubne posledice njegovih dejanj, ki vodijo v bratomorno borbo. Obtoženi Rožman je na vse pozive odgovarjal z novim izdajstvom. Če je v gotovih kritičnih momentih zaradi vedno bolj naraščajočega poleta osvobodilnega gibanja včasih pokolebal, je to samo dokaz, da se je svojega izdajalskega početja zavedal, a. Vendar z njim nadaljeval. Klevetal je plemenite borbo slovenskega naroda za svoj obstoj, neodvisnost in svobodo, kot borbo proti cerkvi, veri in Kristusu Kralju, kot borbo za komunizem in boljševizem. Tovariši sodniki, vi in ves slovenski narod, ki je ta proces budno zasle- SiavleiBtBska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA KROJAČNICA StaBiislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert HI c 1 ti r a m DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 “el Internacional” Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73 Jehše Ehtor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS ženega Rupnika in Vizjaka slišati, da so bile te parole samo pretveza, s katero so hoteli slepiti in mobilizirati verne množice za borbo proti lastnemu narodu in njegovim demokratičnim težnjam. Z zavestnim prikrivanjem resnice o osvobodilni borbi, z zavestnim potvarjanjem dejstev so načrtno zavajali prebivalstvo v bratomorno vojno in zločin... Zato so sedanji obtoženci odgovorni r.a vse one zapeljane in zaslepljene v lastnih vrstah, ki so padli kot žrtev njihovega izdajstva ali pa bežali pred lastnim narodom. (Ploskanje.) Dela belogardistov, duhovnikov in ovaduhov so bila nemškemu narodu na dlani. Njihovo sodelovanje z okupatorjem je bilo odkrito, borili so se z njegovim orožjem, v njegovih formacijah in pod njegovim poveljstvom. Obtoženi Krek in ostala protiljudska klika pa je potrebovala še drugačne formacija, oborožene oddelke, ki bi v očeh slovenskega naroda ne veljale kot okupatorske in katerim bi lahko pripisoval uspehe narodne osvobodilne vojske kot uspehe tkzv. jugoslovanske vojske Draže Mihajloviča. Kako so se ti oddelki organizirali, kako so bili sestavljeni in kako so se borili proti okupatorju, nam je pokazala ta razprava. Major Novak, odposlanec Draže Mihajloviča je novačil svoje četnike iz belogardističnih postojank po predhodnem dogovoru slovenske zaveze. Kot smo im'eli priliko slišati, je te četnike organiziral in podpiral najprej general Gambara, pozneje pa obtoženi Rosener samo z namenom, da se borijo proti partizanom in terorizirajo civilno ljudstvo. Bogato oskrbovani z denarjem iz Londona in okupatorjevim orožjem so bili ti kraljevi vojaki dostojni svojih belogardističnih izdajalcev. Obtoženi Krek in organizatorji Mihajlovičevega izdajstva v Sloveniji, so odgovorni za one mlade neizkušene rodoljube, ki so imeli voljo boriti se proti okupatorju, a so jih lažne parole zavedle v njihovo druščino. Vso to potrjujejo prizanja obto" encev, priče in dokumenti, ki smo jih slišali na razpravi. Za obtoženega Kr'eka, ki je sam ugotovil, da je njegova stvar propadla in da ga čaka z ostalimi pobeglimi izdajalci usoda Belih Rusov, pa je značilno, da je vedno iskal svojih zaveznikov izven slovenskega naroda in proti slovenskemu narodu. Njegova stvar je propadla, ker nikoli ni bil s slovenskim narodom in ker je svobodoljubno človeštvo na čelu z veliko Sovjetsko zvezo v tej vojni obračuna- MEHANIČNA DELAVNICA Anion I&lis&e ★ Tinogasta 438S-88 U. T. 50-5750 lo z vsemi njegovimi zavezniki. Taka usoda čaka vsakogar, ki bi iskal zaveznikov izven lastnega naroda. (Burno ploskanje). Nadalje se je dotaknil še krivde posameznih obtožencev in njihove obrambe. Zaključil pa je: Tovariši sodniki! Obtožencev ne dolžim samo jaz. Tisoči in desettisoči slovenskih internirancev, obsojencev in pregnancev, brezštevilni padli, ustreljeni in do smrti izmučeni Slovenci, množina onečaščenih deklet in žena, na stotine pomorjenih otrok in padli borci za svobodo našega naroda obtožujejo z menoj. (Vzkliki: Tako je! Smrt izdajalcem! Viharno ploskanje.) Slovenski narod, ki danes v svobodni Jugoslaviji gradi svojo srečnejšo bodočnost, pa ne (gleda na izvršene zločine obtoženih izdajalcev samo kot na grozotne zločine preteklosti. Slovenski ljudje, naše žene in matere in sestre si bodo iz tega procesa pridobili spoznanje, da poleg obtožencev, ki danes sede na zatožni klopi, obstojajo še njihovi zamaskirani pomočniki in Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S” Mostar Anton Triunviralo 4223 U. T. 51-0732 zavezniki, ki so jim pomagali pri njihovem izdajalskem delu in jih ljudsko sodišče še ni obsodiloza njihove zločine, marveč poskušajo rovariti proti naši ljudski oblasti, tej največji pridobitvi naše osvobodilne borbe. Naš® ljudstvo bo po tej razpravi postalo še bolj budno proti vsem sovražnikom našega naroda, da bi tako zagotovilo srečno bodočnost in napredek slovenskega naroda. (Tako jel Ploskanje 'f dvorani.) Naša ljudska oblast bo storila vse za odkritje vseh onih, ki š® danes skušajo rovariti proti njej, naša ljudska oblast bo ostala budno na straži proti vsakemu poskusu ponovnega izdajstva in bo vse take izdajalce izročala ljudskemu sodišču. (Ploskanje. Tako je!). Ko zaključujem svoja izvajanjar končam z besedami Kurnikove matere, ki tolmači misli in želje vsega slo-venskega naroda, junaške matere padlih junakov v naši borbi, matere ubitih sinov: "Sodite jih pravično!” (Nadaljevanje in konec prihodnjič.) HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1(108-14 U. T. 67 -6250 Buenos Aires Se priporoča rojakom dobro znana ČE VLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlote 138 La Paternal FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 PLANOS — CALCULOS V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186 PIVARNA — ICroglišče in Keglišče D J U RO KOVAČ Warnes 2113 La Paternal MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-610 Tionc3a "L a V i 8 1 a' PARA COMPRAR MEIOR LOPE I)E VEGA 3186 Restaurant “La FLOR de Parque CHACABUCO" Prostori za družine Avda. Cobo 1702 U. T. 63-3590 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires TOVARNA POHIŠTVA vinko BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013Ž ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Prevozno Podjetje "GORICA Frane Villarroel 1476 U. T. 54-5172 farrica de artisticos LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO F A D E M A R Soc. Resp. Ltda. - Capital $ 100.000.— VALENTIN VIRASORO 18G5 — U. T. 54 - 6656 — BUENOS AIRES Siadair pošiljate zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se 'pismeno ali telefonično do: Ura to v KEI&EIl CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES R AR - f® I Z K R I .1 A Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U- T. 5*3-229;) M E R C A D O **Las Ma#«laloinas” CARNICERIA — R A U B A R Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 REST A VR ACIIA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES Fot o - Ari(“ M A R. C O S Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 Gran Recreo "LLAO-LLAO Juan Oberdanh Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 TISKARNA Itnelolf Živec SARMIENTO 40 Caseros Tienda — Merceria — Confecciones Abraham Hlinder Tte. General DONATO AL V A REZ 2180 U. T. 59 0314 HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 TRGOVINA JESTVIN Sreeho Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 C v l c Y c * ; : i : C Frane S t c h a r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falcčn 6371 U. T. 64-3084 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sanehnh Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539 KROJAČNICA Frane Metine Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 MATERIALES para CONSTRUCCIOP* MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-938« Buenos Aires