C   Postale.  -¦¦-  Esce ognt   mwcoledi   e   vtnerdi — 4 maggio    1921
Posarnrzna itevilk* 25 atotink.
izhnjti   vsako   sredo
in petek zjutraj.
$i*ne ia celo leto   15 L.
* pol leta      8 »
x ietrt leta    4 *
7..K tnozemstvo  celo
leto Ur 40.
Na naročila   brez   do«
Josiane    naročnine    se
ne ntoremo ozireti.
Qdgovoi-ni  urednik:
Polde   Kemperle.
^V^B^^ ^^m ^^m USSa\w^Bs  ^amW^kW^r      ^kWWw          aWwT       ^Kaw   kmWw   mWw      ^aWWw      ^aWr      .AtWWm
St. 35
V Gorki, v sredo 4. maja 1927.
Leto X.
Nefmnkirana pisms $v
nc sprejemajo. Og!a&!
s* računajo po dogo*
voru in se plačaje v
naprej. — List izdejc
konsorcij »Gor. Strs*
zv«. — Tisk Katoliik*
iiskarne  v   Gorici.  Ri»
va Piazzutta it. 18.
Uprava in  uredni$t\>^:
ulica   Mameli  itev.   5.
(prej Scuole).
Teles,   int.   itev.   30$.
Ogrska dežela je bila pred vojno
pravi pekel za narodne manjšine.
Bogato, oholo in sila mogočno ma*
žarsko plemstvo je skupno z urad;
nistvom strahovito zatiralo narodne
manjsine, Slovake in Rusine na se;
veru dežele, Rumimc na vzhodu, na
južni strani pa Srbe in Nemce v
Banafu. Mažari so se izkazali za pra;
ve mojstre v zatiranju manjšin: vnU
čevali so sproti vse kulturne usiano;
ve manjšin, zatirali njih iisk, zadu;
šili vse šolstvo, pregnali so vse manj;
šinske uradnike iz služb in so skušali
z mažarskimi otroškimi vrtci, s kon;
cesijami in terorjem, s sladkorjem in
palico potujčiti cele dezele. Zadnji
in najvišji cilj ogrske politike je bil
fa: kjer je ena drzava, bodi en za;
kon, en jezik, en narod — in sicer
mažarski!
Nad 50 let so vladajoči Mažari
imeli narodne manjsine v stiskalnU
ci. Zakaj Bog ne plačuje vsako sobo;
to. Pn'.se/ pa je dan, ko so narodni
zatiravci prejeli plačilo. Narodne
manjšine so po končani vojni de;
jale Mažarom: »Vi, Mažari, gospos-
ki narod, hočete imeti en jezik v
vsej državi? Imejte ga!« In od mo*
gočne Ogrske so se odcepile naj;
lepše in imovite dežele: šel je zitni
Banal, šla je bogata Sedmograška in
tudi ves slovaški narod se je ločil od
svojih zatiravcev. Mogočna Ogrska
je zgubila roke in noge; kakor po;
habljenec leži, stisnjena med nove
svobodne države.
To je bila za Mažare trda sola.
AH so se v njej kaj naučili?
Ali so se naučili, da je politika za;
iiranja najslabša, najbolj nespameU
na politika, ki slednjič zatiravce sa;
me udari? Zdi se, da so se spreobr;
nili. O njihovem spreobrnenju nam
priča znamenit govor, ki ga je imel
pred kralkim ogrski ministrski pred'
sednik grof Bethlen. Takole je go;
voril:
»Pred vojno smo mislili, da jc pa*
triotizem odvisen od jezika. Zdaj
vemo, da ljubezen do države ni od-
visna od jezika, ampak od mišlje*
nja...«
To pomeni, da so se Mažari pre;
pričali, da z zatiranjem ne bodo pri;
dobili src. Zato so se odločiii, začeti
napram nemški narodni manjšini, ki
je še ostala v njihovi državi, novo
politiko. Grof Bethlen je namreč
dejal:
»Brezpogojno bomo skrbeli za to,
da bodo otroci nemških staršev mo*
gli obiskovati nemške ljudske sole.
V tej misli je vlada že 1. 1923. izdala
manjšinski zakon. Slovesno ozna*
njam nemški manjšini in vsem ofo*
lastvom dežele, da bomo ta zakon in
vse druge manjšinske zakone popol*
noma izvedli. Vlada ne bo trpela, da
bi tisti ljudje, ki žive v zastarelem,
že premaganem mišljenju, da mora*
mo man j sine iztrebiti — ovirali iz*
vedbo manjšinskih zakonov«.
Kako odločno in jasno razglasa
vodilni državnik Ogrske, da bo via;
da varovala pravice nemške manjs
sine! Ta odločna volja nam izpriču;
je, da je mažarski narod v trdi soli
vojne in poloma spoznal veliko zgo;
dovinsko resnico, da zatiranje na;
rodnih man j šin škoduje tudi večin;
skemu narodu. Zato se je mažarska
vlada odločila, da stopi na široko in
svetlo cesto svobode, na tisto pot,
po kateri hodijo napredni in pro;
svetljeni narodi sveta.
Kaj se godi po svetu?
Spor med Italijo in Jugoslavijo še
vedno ni poravnam. V veeji mcri
kakor iu<4oslovanski in italijanski
tisk se bavijo ž njim časniki drugih
evropskih držav. Najvee pišejo o
njem še zmerom Francozi, koj za
njimi pride nemško easopisje, nato
imju'lesko. Da jc italijansko in jui*o*
slovansko časopisje bolj previdno,
je razumljivo, ker držita toliko beo*
ijradska kolikor rimska vlada svo*
je ljudi na vajetih.
V  resnici pa se ni položaj    prav
nič ublažil, pogajanja med Beoj4ra*
dom in Rimom se niso še   niti  za*
čela.
Kakor piše »II Corriere della Se?
ra« so pritiskali Francozi na Antfle?
žc, naj svetujejo ti italijanski vladi
večjo popustljivost in pripravijo
Mussolinija na neposredna pot^aja*
nja z Beogradom. An.qlczi so tudi
resnieno posredovali in predlasiali
v Rimu, naj se Italija in Juqosla?
vija pobotata, in sicer tako, da bi
Ju^oslavija potrdila netunske po*
,i*odbe, Italija bi pa poßodbo z Al*
baniio nekoliko popravila ali na po*
dala tako uradno tolmaecnje po*
godbe, da bi Ju^oslovane zadovolji*
la in pomirila. Pri tej priliki bi bilo
po angleškem mnenju dobro, da bi
Jugoslav!ja in Italija razpravljala
sploh o vseh prašanjih, ki motijo
razmerje med obema državama,
tudi o takih, iz katerih bi lahko na*
stali novi spori v bodočnosti.
»Današnj? položaj ne more
obstati.«
Na te predlogc jc italijanska
vlada odgovorila, da je ncvarnost,
ki je grozila Albaniji od Jugo*
slavije, sedaj minila in da je zato
spor prav za prav rešen. Opo*
zorilo Italije je imelo zažcljen
uspch. Kljub temu je Italija
pripravljena se z Jugoslavijo
prijateljski razgovarjati, saj gre
vendar za državo, ki je sklcnila z
Italijo prijiitcljsko pogodbo in živi
ž njo v dobrem sosedstvu. Izklju*
čeno je pa, da bi se pri razgovorih
med Italijo in Jugoslavijo kaj sprc*
minjalo na pogodbi z Albanijo.
V  Beogradu so seveda z odgovo*
rom nezadovoljni, ker jih Albanija
v prvi vrsti pcčc   in so vsu    druga
vprašanja zanjc trenutno lc    manj
važna. To jc vzrok, da do pogajanj
še ni prišlo.
Zun. min. MaTinkovič je pretekli
petck izjavil časnikarjem, da bi po
njegovem prepričanju »odkriti in
izcrpni mcdsebojni razgovori raz*
jasnili in olajšali položaj v obeh de*
žclah.« »Uradno« — je rekel Ma*
rinkovič — »smo še vedno prija*
telji in zavczniki. Ako je na obeh
straneh dobra volja, bi ne bilo tež*
ko dospeti od zunanjih vezi k res?
ničncmu prijateljstvu. Današnji
položaj pa ne more v nobencm slu*
čaju obstati. Vsa vprašanja se mo*
rajo odkrito in lojalno obravnavati,
eno za drugim se mora pretresti in
nato praktično rešiti, in to brez sa*
moljubja in ne da bi se pri tern po*
vpraševali, kdo jc močnejši. Mnogo
primerov iz zgodovine dokazujc,
da sta se dva naroda vselej spora*
zumela, ako sta le odkritosrčno
sporazum hotela.«
Kaj sedaj?
Te izjave drja Marinkoviča so
sicer po obliki vljudne, toda po
vsebini težke in resne. On pravi.
da mora jo biti razgovori izčrpni, da
se morajo obravnavati vsa vpraša*
nja eno za drugim, to se pravi tudi
pogodba z Albanijo. Tu se kaže
vse politično in diplomatsko nas*
protje, ki loči italijansko in jugo*
slovansko vlado. Rim pravi, da je z
današnjim stanjem zadovoljen, ker
nc preti več Albaniji nobena nevar*
nost, in je spor s tern rešen, Marin*
kovič pa izjavlja, da »današnje sta*
nje nc more v nobenem slučaju ob*
stati.« Kako spraviti to v sklad?
To so težke in resne naloge za od*
govorne državnike. Zato pravi
beogradski list »Pravda«, glasilo
Marinkovičeve strankc, da postaja
položaj vedno bolj resen. Jugoslo*
vanski poslanik v Rimu gospod Ra*
kič bo poskusil stopiti v pogajanja
naravnost z Mussolinijcrn. Ako se
tudi ta poskus ponesreci, ne bo Ju*
goslavija — pravi list — odgovorna
za posledice.
Otročje bi pa bilo, ako bi se kdo
razburjal in mislil, da bo nastala
kar vojna, če se razgovori v Rimu
razbijejo. Posledica bi bila le ta, da
bi Jugoslav!ja predložila zadevo
>ivezi narodov in prepustila njej,
naj odloči spor.
Doslej se je jugoslovanska vlada
zelo izogibala, da bi vlekla v spor
Zvczo narodov. Bile so namree
proti temu velesile, pred vsem An*
glcži in Francozi, in sicer zato, ker
sc boje, da bi sc Zvcza nurodov pri
tcm prav slabo obnesla. Zgodilo bi
se namree lahko, da Mussolini od*
reče Zvezi narodov pravico razso*
jati in uglcd te mednarodne napra*
vc bi bil s tern na tleh. Tcga se vsi
prijatelji Zveze narodov močno
boje in bi radi za vsako ceno prc*
prečili, posebno tudi zato, ker so
se slišali že glasovi, da bi Italija
morda celo izstopila iz zvcze.
Napeto pričakovanje.
Razumljivo je zato, da se svetov*
no časopisje bavi tako pozorno in
stalno z italijansko*jugoslovanskim
sporom. Vse evropske velesile pri*
čakujejo napeto potek dogodkov in
so v skrbch, kajti o novi jugoslo*
vanski vladi gre glas, da je vlada
»močnih mož«, ki se hoče držati »v
zunanji nolitiki energičnega nasto*
pnnja.« Ravnotako napeto pa opa*
zujejo in proučujejo v Beogradu,
kaj mislijo ukreniti velesile, da pre*
prečijo zaostritev položaja. V igri
niso namree le koristi Jugoslavije,
ampak tudi koristi Angležev in
Francozov in sploh vseh držnv, ki
zidajo svojo politiko na programu
Zveze narodov. Ni nobenega dvo*
ma, da bo radi tega jugoslovansko*
italijanski spor tudi vazen predmet
posvetovanj na zborovanju Male
antante, ki se bo vršilo 13. 14. in 15.
maja v češkib toplicah Joahimovo.
Zunanja politika Jugoslavije je,
kakor pravi »Corriere della Sera«,
postala tako središče vsega zanima*
nja. Pri tej priliki razpravljaio o
dalekoscžnih načrtih, ki jih hoče
baje Jugoslavija izvršiti v bližnji
bodočnosti. Praviio. da bi se mora*
la ustvariti na Balkanu
Zveza štirih,
to se pravi, zveza med Jugoslavijo,
Turčijo, Bolgarijo in Grčijo. Za
tak načrt se trudi bajc najbolj tur*
ški zunanji minister K'uzdi bej, ki
hoče, da bi se ustvarili med Jugo*
slavijo in Turčijo vedno bolj pri*
srčni stiki in končno   pravo   prija*
teljstvo, kateremu bi bilo pritcgniti
predvsed Bolgarc. Vršila so sc baje
že tajna pogajanja, ki so se pa pre*
kinila radi zadnje krizc l.'zunovi*
čevc vlade.
Po krizi je baje sam kralj Alck*
sander vzel v roke vodstvo poga*
janj in spravil vse zopet v pravi
tir. Končni celj Kuždi beja je
krepko zavczništvo med Jugosla*
vijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo,
kar bi popolnoma osamosvojilo
balkanskc države. Važno je pri tern
to, da tiči za Ruždi bejem Rusija.
Turki so že mnogo let zavezniki
sovjetske Rusije in dclajo v popol*
nem skladu z Moskvo. Turkov se
sedaj Rusi poslužujejo, da bi pre*
ko njih dobili vpliv na Balkanu in
sc pomaknili tako v sredino Ev*
rope.
Beogradski list »Politika« piše:
»Ker je Romunija zavzcla stulišče,
ki jc odkrito v korist Italije, se Ju*
goslavlja ne čuti več dovoljno zava»
rovana — nevojaško in ne politic*
no — v zvezi z Romunijo. Poroka
kralja Aleksandra z romunsko kra*
ljičino Marijo kakor tudi vojaško
zavezništvo, sklcnjeno med Jugo*
slavijo in Romunijo, so za Jugosla*
vijo stvari brez vsake političnc vse*
bine. Za Brcograd je postalo ncob*
hodno potrebno, da išče v zananji
politiki nova pota in ta položaj je
zato ugoden za načrte turške zuna*
nje politike.«
Iz tcgii sc vidi, da sc razmerje
med Romunijo in Jugoslavijo hladi
in iugoslovansko javno mnenje se
polagoma prinravlja na to, da se
pribiiža Bolgarom in l'üikom in s
tern Rusom, kar bi spravilo seveda
Hcograd v odkrito naspiutic z Ru*
munijo. Romunija je namree radi
Bcsarabije odločna sovia/nica Ru*
sije.
Francija, Nemčija in Rusija.
Zanimivo je pri tcm tudi to, kar
poroča »Corriere della Sera« o raz*
merju med Jugoslavijo in Grčijo.
Ker se je v zadnjih lctih radi Solu*
na bivše prijateljstvo med Srbi in
Grki ohladilo, pritiskajo Francozi,
da bi sc grški vodilni krogi pomirili
in bi se obnovilo med Jugoslavijo in
Grčijo staro zavczništvo. Ako bi
se to Francozom posrcčilo, bi bil
seveda načrt o »zvezi štirih«, kakor
ga žele Turki in Rusi na Balkanu,
mnogo lažje izvedljiv.
V listih bercmo pa šc o dalekosez«
ncjših političnih načrtih in sicer o
takih, ki bi imeli pomen za vso sve*
tovno politiko. Pravi jo da delajo
Rusi v zadnjem času na to, da bi se
stvorila zveza med Francijo, Nem*
čijo in Rusijo. Ta zveza bi bila zelo
mogočna in bi stala nasproti zvezi
med Anglijo in Italijo, ki bi bila
tudi silna.
Toda to so le prvi glasovi in ne
more jo imeti danes šc praktične
vrednosti. Zakaj sovjetska Rusija
sc drži še vedno preč od evropske
politike, dela popolnoma samostoj*
no v Aziji, ne mara v Zvezo naro*
dov in se doslej ni vdelc/cvala skup*
nih diplomatskih zborovanj v Ev*
ropi. Ako bi hotela skleniti zvezo s
Francijo in Ncmčijo, bi morala
spremeniti temeliito svojo doseda*
njo politiko in postati zopct to, kar
jc bila pred vojno, to sc pravi živ
ud v zboru ostalih evropskih držav
tcr stopiti v Zvczo narodov.
Kljub temu smo tc stvavi priobči*
čili, ker so zanimive in ker jih jc; baje
izrekel zunanji minister češko*slo*
vaške republike dr. Beneš.
Stran 2.
»GORIŠKA STKA2A«
Okno v svet.
Važne izjave angleškega zunanjega
ministra.
Iz Londona je prišla vest, da se
je minister Cemberlen izjavil o spo*
ru med Italijo in Jugoslavijo tako*
le: »Velika Britanija je v prijatelj*
skem razmerju toliko z Italijo koli*
kor Jugoslavijo in je naredila zato
vse, da bi omogočila direktnc raz*
govore med obema strankama o
vseh spornih točkah, ki ju ločijo.
Sedaj pa Velika Britanija »nima
namena se postavliati v tern sporu
na eno ali drugo stran.« Angleži si
torej umivajo roke.
Nemčija in Kitajci.
Zunanji minister nemškc repu*
blike gospod Strezeman je izjavil
amerikanskim easnikarjem, da je
nemški narod prijazen narodni o*
samosvojitvi Kitajccv in da bi bilo
potrebno kitajskemu narodu poma*
gati pri ustvarjanju moderne in na*
prcdne kitajske držiive in ne ga pri
tern ovirati. Toda nemška .vlada se
ne mara mešati v kitajske bojc in
hoee ostati ncvtralna do vseh dr*
žav, ki so vpletene v kitajske zade*
ve. Tukaj se zopet   vidi,   kako se
Nemčija skrbno izogiba, da bi   na*
stopila proti ruskim intcresom.
Rusija stopa iz osamljenosti.
Ruska sovjetska vlada je sklenila,
da se vdeleži svetovnega gospodar*
skega zborovanja v Ženevi in dolo*
čila je že posclno odposlanstvo, ka*
teremu načeljuje gospod Obolen*
ski*Osinskij. Ta sklep je važen radi
tega, ker se Rusija s tem pribli/uje
ostalim evropskim državam in pri*
čenja soodloeevati pri vodstvu
evropske politike.
Prvi maj.
Pri nas je prvi majnik kot delav*
ski praznik odpravljen in nadome*
stil ga je 21. april. Zato je delavstvo
vecraj delalo po vsej Italiji. Drugod
je pa drugače. V Rusiji so prazno-
vali prvi maj kot najvceji državni
praznik. Na Dunaju sc ie vdeležilo
sprevoda 150.000 dclavccv, ravno*
tako se je praznoval prvi majnik na
Angleškem, na Japonskem, v Nem*
čiji, na Francoskcm, v Jugoslaviji in
drugod. Marsikje so korakali ko*
munisti posebej in posebej sociale
sti. Razurne se, da so praznovali
prvi maj loeeno tudi krščanski so*
cialisti in druge delavske stranke.
DNEVNE VESTI
Velika Gorica.
S 1. majem so bile končnoveljav*
no priklopljene okoliške vasi Gori*
ei, ki šte je ödslej 50.000 prebivalcev.
Pod Gorico spadajo torej Ločnik,
Št Peter, Štandrež, Solkan in Podgo*
ra. Čudno mesto, ee pomislimo, da
je v tem »mestu« hrib Sv. gore,
hrib Sv. Katarine, hrib Sv. Gabrije*
la, hrib Sv. Valentina, hrib Kalvari*
ja in pobočje Trnovskega gozda. Sa«
mi hribi in hribovci, kakor v malo*
katerem mestu. Hribovci niso zelo
navdušeni, da jih je doletela visoka
east.
Nemška konkurenca.
Italijanski listi poroeajo, da je
Nemčija zaeela graditi ladje s tako
silo, da je izpodrinila Italijo v zad*
njem letu iz drugega na tretje me*
sto. Na prvem mestu stoji Anglija.
Nemški pritisk se čuti tudi že v
Trstu in Tržiču. Dne 1. aprila 1926.
so bile v obeh ladjedelnicab v delu
ladje za 107.380 ton, dne 1. aprila
1927 pa le za 71.020 ton. Nemeija
se hoec povzpeti do moei, ki jo je
imela pred vojno, in ograža blago*
stanje in bogastvo naše države.
Naznanilo.
V petek due 6. maja se bo obha*
jala kakor navadno pobožnost v
cast presvetemu Srcu Jezusovemu v
cerkvi sv. Ivana: zjutraj ob 5. uri;
zvečer samo za moške ob 8V2 uri,
ker prej cerkev ni prosta radi maj*
niške pobožnosti. V četrtek zvečer
od 6. ure dalje in v petek jutro od
5. ure dalje bo spovedoval p. misi*
jonar. Prilika je s tem dana, da za*
dosti svoji velikonočni dolžnosti,
kdor še tega ni storil.
K obilni udeležbi vas najuljudncje
vabi             Apostostvo molitve.
Poslanska zbornica          •
se bo otvorila 18. maja, senat pa
dva dni prej, to je 16. Z veliko na*
petostio se prieakuje govor Musso*
linija o notranji politiki, o katerem
pravijo, da bo velikega pomena.
Cene na debelo padajo.
Iz Rima poroeajo, da so vsled
dviga lire padle cene potrebščinam
na debelo za 20 od sto ali za eno
petino. V razprodaji na drobno ni
videti nikjer pocenitve. Gas bi bil,
da padejo cene tudi pri srcdnjih in
majhnih trgoveih.
Za visokošolce.
Številni visokošolci prosijo za
odlog vojaške službe. Do sedaj je
vojno ministrstvo zlasti onim viso*
košolcem, ki študirajo na tujih u*
niverzah, radevolje odložilo vpo*
klic, odslej pa bo postopalo stro*
žjc. Izjemoma je šc dopustilo, da
smejo visokošolci iz inozemskih u*
nivcrz nastopiti vojaško službo 23.
jiilija mesto 23. aprila z letnikom
1907. O tem so obveščena okrožna
vojaška poveljstva (Distretto mili*
tare), ki dajejo tudi vsa pojasnila.
Narodni mučenik.
Slavnoznani učitelj v Podkraju
gospodin Jerkie, vroči ljubitelj »Ja^
selc«, je imel 1. majnika majhno
nezgodo. Srebal je poeasi, ali z
vžitkom v neki gostilni v Podkraju
vipavca in je postal polagoma tako
razigran, da je bil ljudem v spotiko
in so ga navzoči miličniki povabili,
naj radi dostojnosti zapusti prosto*
re. Ljubitelj »Jaselc« je šel, a se je
kmalu vrnil k vipavcu. Zopet so ga
lnilieniki povabili, naj se odstrani,
kar je pa mož le z veliko težavo iz*
vršil. Po kratkem odmoru se zopet
pojavi in se hoee vraiti k ljubemu
vipavcu. Zopet ga milieniki pozove*
jo. naj zapusti gostilno in dodajo
prav prijazno, da ga spravijo v hlads
no »kcjho«, ako se tretjič vrne. Šel
je, a s težkim sreem. Pa mu ni dalo
mini in tretjie se je prikazala na
vratih njegova vesela postava. Na*
stal je kreg in prepir, pri katerem je
Jerkie zahl milienike in s tern je bila
njegova usoda zapečatena. Junak
jim je ubežal v stanovanje, za*
klenil vrata in upal, da bo preko
noči vse pozabljeno. Toda mi*
ličniki so postavili pred vrata
stražo, ki ga je eakala do ju*
tra. Ko se je junak Jerkie drugo
jutro prebudil iz sladkega spanja in
šel brezskrbno iz hiše, je zaeutil na*
enkrat 4 roke na pleeih in hajd v
Ajdovščino v tihi in senčnati zapor.
Ali ni to rcsnični mučenik, ki je tr*
pel muke in preganjanje za praviee
slovenskega naroda?
V  prijazni kajbici ima sedaj easa
dovolj, da premišljuje 0 prijatelju
Pizentiju    in    minljivosti posvetne
slave.
Čuden slučaj.
Poleg Jerkiča je kolovratil kot Pi*
zentijev priganjač nekoč po Vipav*
skem tudi znani Zuzepe Lullich. Ker
oba vedno držita skupaj, so pospre*
mili isti dan varnostni možje v aj*
dovski hotel »Kejha« tudi Žuzepeja.
Bil je namree v neki družbi sloven*
skih fantov, kjer so prepevali znano
italijansko pesem »La Bandera ro*
ša«. Oba gospoda, Jerkie in Žuzepe
se nahajata pod isto gostoljubo stre*
ho in se lahko z globoko sklonjcno
glavo, ki jima poeiva v roki, pri*
jazno pomenkujeta o Pizentiju.
Nov zdravnik.
Zdravnik*kirurg dr. Müller, ki bo
marsikomu znan iz bolnišnice usmi*
ljenih bratov, jc otvoril svoj lastni
ambulatorij v ulici Garibaldi St. 12.
(Glej današnji inserat!)
Časi se spreminjajo .
V  soboto so se pripeljali številni
ncmški avtomobili iz    Bavarskega
v Ljubljano. Čim je prebivalstvo o
tern zvedelo, je priredilo   nemškim
gostoin sveean   sprcjem,   vršili   so
pozdravni govori in vladalo je splo*
šno navdušenje. Ako elovek pomi*
sli, da so bili Ncmci še pred 10 leti
najhujši sovražniki Jugoslovanov,
se mora euditi, kako se je mišljenje
v obeh narodih temeljito spremeni*
lo. Upajmo, da bo ta spremeba sea*
soma v korist tudi koroškim Slo-
vencem, ki so še vedno narodno za*
tirani od Avstrije.
Pretep v Njujorku.
Polkovnik de Pinedo je imel v
Severni Ameriki, in sicer v Njujor*
ku prcdavanje o svojem drznem po*
letu eez ocean, kar je zvabilo ka*
kih 200 protifašistov, da soi obmeta*
vali hišo s kamenjem. Med fašisti
in njihovimi nasprotniki je nastal
na ulici pretep, katerega se je ude*
ležilo okoli 1000 oseb.
Kaj je to?
Razlieni kmetje in koloni iz Sol*
kana, Podgore, Morarja itd. so ku*
pili leta 1922. od samostana sv. Ur*
šule v Gorici zemljišča in sklenili
pred notarjem rcdne pogodbe, ki
po neodpustljivi krivdi samostan*
skega upravitelja do danes še niso
potrjene od vlade. Sedaj ko jc za*
deva na tem, da se reši, dobivajo
kmetje od odvetnika A. Grusovina
vabila in ta gospod jih v pisarni na
vse mogoee načine obdeluje, naj
prostovoljno zvišajo kupno ceno.
Pri tem se ta mož, ki dela gotovo
sporazumno s samostanskim upra*
viteljem, poslužuje razlienih laži in
pregovoril je že nekatere kmete, da
so se vdali. Pozivamo kmetc, naj ne
lomijo z novimi podpisi že sklenje*
ngih pogodb, in kdor je podpisal,
nai podpis takoj prekliee.
K neeedni zadevi se šc povrnemo.
»Rimska pomlad«.
S 1. majem prieno v Rimu razne
prireditve (konjske dirke, avtomo*
bilnc tekme itd.), ki so znane pod
imenom »Rimska pomlad«. Kdor ho*
če od 1. do 19. maja v Rim, dobi za
30. odstotkov znižano vožnjo.
Huda nesreča.
V petek 29. aprila se je ponesre*
eil pri železniškem delu blizu Hu*
dajužne Lcnart Kikcl iz Stržič. Ho*
tel je umakniti neko desko bližajo*
eemu se stroju. Ta pa ga je zgrabil,
mu odtrgal eno nogo, zlomil hrbet,
polomil rebra in ranil na glavi. Od*
peljali so ga v strašnih boleeinah z
istim strojem v bolnišnico. Ima tri
otročiee.
Cenejši kruh.
Mestna obeina v Gorici je ukaza*
la znižati cenc kruhu. Od 1. maja
dalje bo kruh iz 82 odstotkov me*
sane moke po 2.20 kilo. Kruh v ko*
sih po 150 gramov do 200 po 2.30.
. Rogljieki, korneti itd. po 3.20 kilo.
i Mcsan s koruzRo   mo'ko   po 2 liri.
; Ržen po 2 liri kilogram. Ržcne >:em*
j lje po 3 lire kilogram.    Prodaja se
1 namree vse na kilograme.
Maurice Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
Med tem je Prasville šel preko
trga in pozvonil. Vratarica je pri*
šla in odprla. Po hitrem domenku
je spustila notri Prasvilla in nje*
gove ljudi.
Tajna in protipostavna preiska*
va, si je mislil Lupin. Vljudnost bi
že zahtevala, da bi tudi mene pri*
tegnili. Moja navzočnost je nena*
domestljiva. Ne da bi niti trenu*
tek odlašal, gre proti vraiom, ki
so bila odprta in rcče vratarici ob
vhodu:
»So gospodje tukaj?«
»Da, v pisalni sobi «.
Njegov načrt je bil preprost: če
bi ga kdo srečal, bi se izdal za li*
feranta. Toda la nevarnost mu je
bila prihranjena. Ko je prekoračil
prazno vežo, je vstopil v jedimico,
kjer tudi ni bilo žive duše. Skozi
steklena vrata je lahko opazoval
Prasvilla in njegove ljudi.
Z    vetrihi  je Prasville    odpiral
vse predale. Potem je premetal
vse spise; med tem so njegovi
štirje pomagači jemali iz omare vse
papirje in jih natančno preiskali.
»Ti iščejo prav gotovo kak va*
žen papir,« si je dejal Lupin, »mo*
goee bankovce...«
Prasville  je  zavpil:
»Kako neumni, ničesar ne bomo
našli...«
Toda očividno ni še opustil sle?
herne nade, kcr je nenadoma vzel
iz starinske škatlje štiri stekleni*
ce za likerje in si je prav natanko
ogledoval vse štiri steklene za*
maške.
»Aha,« se udari Lupin, »ta j'e
tudi nagn j en na zamaske! Torej
očividno ne išeejo papirja? Prav
zares, zdaj pa ničesar več ne raz*
umem.«
Potem se Prasville dvigne, prc*
iskuje še nekatere predmete in
reče:
»Kolikokrat ste bili tu?«
»Prejšnjo zimo šestikrat,« se
glasi odgovor.
»In ste vse nataneno   preiskali?«
»Vsak posamezen kos in po cele
dneve, med tem ko je bil on na vo*
lilnem potovanju.«
»Ja, toda... povejte ali ima zdaj
kakega slugo?«
»Ne, toda ga išče. Na hrani je v
restavraciji in vratarica mu po*
spravlja. Ona nam je popolnoma u*
dana...«
Par ur je Prasville delal preiska*
vo, sleherni predmet je vzel v roke
in ga je spet položil na staro mesto.
Ob devetih planeta notri oba po^
lieista, ki sta sledila Daubrecqua.
>^Gre!«
>>Peš?«
»Da.«
»Imamo še easa?«
»Seveda.«
Ne da bi prav hiteli, se umaknejo
Prasville in njegovi ljudje.
Lupinov pdožaj je postal   kriti*
čcn. Čc gre ven, je v nevarnosti, da
pade Daubrecqu v roke; če ostane,
bo povratek odrezan. Ko pa je od*
kril,   da se da skozi okno jedilnice
dospeti naravnost na trg, je sklenil
! ostati. Sicer pa je bila vaba, da bi si
i Daubrecqua pobližje ogledal,   prav
! mikavna.
Lupin eaika; sicer se pa v slučaju
sile lahko skrije za žametno zaveso.
Sliši, kako se vrata odpro. Nek do
stopi v pisalno sobo in privije luč.
Bil je Daubrecq, majhen, debel mož,
s kratkim vratom, sivo polno brado,
precej plešast. Na očeh nosi, ker je
kratkoviden, naočnikc s temnim
steklom in vrhu njih še ščipalnik.
Lupin zapazi na obrazu odločno
voljo, oglato brado in štrleče liene
kosti. Pesti so kocinaste, noge malo
ukrivljene. Veliko, brazdasto čclo
se boči nad obrazom. Mož ima na
sebi nekaj živalskega. Lupin se
spomni, da pravijo Daubrecqu v
zbornici »gozdni mož«; to je bilo
upravičeno ne le zato, ker je z
ljudmi malo občeval, ampak tudi,
ker je na zunaj tako izgledal.
Sedc za mizo, prižge pipo in prič*
ne pisati pisma. Čez hip prekine
pismo, se zaniisli in strmi ncpremie*
no v eno toeko na pisalni mizi. Nato
zgrabi brž za škatljico od cigar in
si jo ogleduje. Nato po vrsti vse
druge predmete, ki jih je imel Pras*
ville v rokah.    .
(Dalje.)
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
Osebne izkaznice.
Častniki na razpoloženju, ki ima^
jo s sliko opremljeno legitimacijo
od vojaškega oblastva, nc potrebu?
jejo osebne izkaznice od policije,
ker zadostuje prva.
Izjava.
Ker mi očitajo, da sem podpisan
pisal dne 8. aprila 1927. v št. 28. do-
pis »Jazne pri Otaležu«, izjavljam,
da to ne odgovarja resnici in prosim
tudi cenjeno uredništvo, da to po?
trdi. (Potrjujemo. Uredništvo.)
Zajc Franc.
»V aržati figo pokažejo«.
Prvi slovcnski pesnik Valentin
Vodnik je napisal leta 1797. v svo?
jem časniku »Ljubljanskih Novi?
cah« zanimivo sodbo o značaju na?
šega naroda. Pravi, da so bili Slo?
venci vedno tlačeni in nato reee:
»Od tega ponižanja pride, da Slo?
vcnci so nezaupljivi in da radi za
ušesi nosijo svojc skrivnosti in da
tudi za dobroto ne marajo, kadar
se jim skaže, ker se boje, da bi kaj
nevarnega za tako dobroto zadaj ne
tičalo. Zlasti ne zaupajo ljudem
drugega jezika.«
»Slovenci zakrivajo svoje stare
navade pred ptujimi. Težko bode
Nemec zvedel natanko, kaj Slove?
nee misli ali kake navade ima. Več?
krat so bili Slovenci premagani ali
nikoli niso zgubili prave ljubezni
proti svoji domovini. Še dandanaš*
nji dan svojo lastno deSelo silno
ljubijo in so pripravljeni se zanjo
potegniti, ako bi sovražnik njo po?
žrcti žugal.
»Pokorni in ubogljivi so sicer do?
sti radi; ali vendar ne marajo (sile),
da saj v aržati figo pokažejo.«
Pozor na biljardne krogle.
Na Dunaju je v prcdmestni ka?
varni pred tednom ncki mladenič
stavil s tovariši, da se upa spraviti
v usta biljardno kroglo. Ker mu te?
ga niso verjeli, je lepi fant začel ši*
riti usta in po dolgem naporu je bi?
la krogla v ustih. Toda joj, nesreča,
krogla ni hotela vee ven. Lepi fant
se je zvijal od bolečin, solze so mu
lile po cvetočih lieih, letal je okoli z
odprtimi usteci, dokler ga ni rešil
zdravnik z operacijo. Nauk: ne de?
vajte, lepi madeniči, biljardnih kro*
gel v usta.
Gospodarstvo.
SVILOREJCI! Zelo praktično
sredsivo za prekladanje sviloprejk
je preluknjan papir, s katerim se
tudi mnogo listja pnhrani. Prodaja
se v Katoliški knjigarni v Gorici —
Montova hiša.
Posestnikom zemljišč, ki so se
spremenila v vojaške ceste.
Posestnik zemljišča, na katerem
je bila zgrajena med vojno vojaška
cesta, mora zaprositi za oproščcnje
zemljiškega davka pri pristojni sis
nančni intendanci.
Finančno ministrstvo jc finance
nim intendancam v Vidmu, Trstu,
Tridentu in Pulu že dalo navodila,
da mora jo te prošnje hitro resevati.
O fiskalnih kaznih.
Veliko je slučajev, ko so bili naši
ljudje kaznovani, ker niso prijavili
svojih dohodkov, ker niso pravo?
časno plačali predpisanega davka in
splošno radi tega, ker so se pregre?
šili proti italijanskim davčnim in
fiskalnim zakonom. Poročali smo
že, da je vlada pooblastila finančnc
intendance, da smejo odpisati vse
denarne kazni (mnlte, pene) in nad?
pristojbine (sopratasse) — n. pr. pri
vinskem davku — do ene petindvaj?
setine. Če si bil kaznovan n. pr. za
100 lir, ti sme fi'nancna intendanca
odpisati 96 lir.
Vsi oni, ki so bili kaznovani od
finance ali od carinarnc n. pr. zara?
di prodaje soli, tobaka, radi vinske?
ga davka in   radi drugih   slučajev,
naj vložijo na pristojnofinančnoin?
tendanco prošnjo, da jim kazen zni?
ža na eno petindvaj setino v smislu
kr. odloka ? zakona z dne 13 feb.
1927. št. !03. Prošnjo je treba ute?
meljiti, dobro je priložiti prošnji tu?
di primerno priporočilo   županstva.
Sežanski trg dne 22. aprila t. 1.
7a trgu v Sežani je bilo na prodaj
dne 22. aprila t. 1. 674 glav živine,
in sicer: 294 glav goveje živine, 27
telet, 61 konj in 185 prašičev. Cene
govejiživini od300—400 lir stot žive
tcžc teleta mrtve teže po 600 lir stot,
konji po lepoti in pasmi do 3500 lir
glava.
Na trgu sc razprodaja vsakovrst?
no blago; lesena, steklena in železna
posoda, čevlji, obleka, manifaktura
ltd. — Železniške, vozovne in avto*
mobilne zveze na vse strani iz Se?
žane so ugodne.
Zadnji tržni dan se je vršil
dne 3. maja t. 1. Ta sejm, tako zvan
stari sejm sv. Križa, se je z letoš?
njim letom obnovil.
TR2NE CENE
dne 3. maja 1927.
Čcsnik kg L 1.50—1.60; šparglji
L 2—3.20; kislo zelje L 1.80—2.20;
čebula L 1—1.20; fižol navaden L
1.80—2.20; fižol koks L 2.60—3; sa*
lata L 1.80—2; krompir L 1—1.10;
grah svež L 3—4; peteršilj L 0.60
do 0.80; radič L 2—3; špinača L 1 do
1.60; pomaranče kos L 0.40—50; ja^
gode (smukvice) kg L 16—18; maslo
L 17—19; presno maslo L 20—22;
mleko liter L 1.20—1.30; trčan med
L 12—14; skuta L 10—12; jajca kos
L 0.50—0.60; seno kvintal L 28—32;
slama L 20—22; otrobi L 90—95; o*
ves L 115—123.
ZiuIjenjE Stefana Radien.
(Nadaljevanje.)
Kako se je spoznal s srbskimi polis
tiki in kako je proučeval srbske po*
litične razmere.
V Zemunu sem preživel skoro
poldrugo leto. V Beograd sem za*
hajal sprva prav redkoma, ker sem
zelo težko dobil dovoljenje za pre*
hod v Srbijo. Vendar sem se kmalu
seznanil z nekaterimi najuglednej?
si'mi srbs'kimi političnimi prvaki, s
tremi sem pa celo sklcnil najtesnejs
še prijareljske vezi. To so bili: vse«
učiliški profesor dr. Ljuba Jovano?
vie, nato načelnik maccdonskega
oddelka v zunanjem ministrstvu
Sveta Simič, ki je pisal pod imenom
Pavle Orlič in bil kasneje srbski po*
slanik v Sofiji, ter rajnik sedanjega
vseučilišča v Beogradu Živojin Da*
čič. Večkrat sem bil v obiskih in na
razgovorn s tcdanjim    ministrskim
predsednikom Mihajlom Vüjicem,
ki je upravljal zajedno tudi mini*
strstvo zunanjih poslov. Vsi so se
pritoževali, da so v Srbiji hujše raz?
mere ko v Afganistanu in da ne ve*
do, kdaj bo konec tiranstva dinasti*
je Obrenovičev in kdaj se bodo Srbi
naveličali težkega jarma.
V  tej dobi je začel ponovno izha*
jati polmesečnik   »Srbski književni
glasnik«. V njem sem tudi jaz pri?
občil dva članka, prvega pod naslo?
vom »Hrvati in Mažari od 1848. do
danes (1901.)« in drugega »Nemško
prodiranje na Balkan«. Drugim so«
trudnikom list ni mogel plačati no*
benih nagrad, meni pa so na prigo?
varjanjc    Ljubc    Jovanoviča vsaki
krat plačali po 26 dinarjev. To so pa
zajedno tudi vse nagrade, ki sem jih
prejel iz Srbije, izvzemši onih 10 di*
na.rjev, ki mi jih je dal ravnatelj vu
soke sole in 10 dinarjev, ki mi jih je
poslal metropolit Mihajlo.
Mihajlo Vučič in Sveta Simič sta
me često nagovarjala, naj stcpim v
srbsko dip'lomatsko službo, ali naj
vsaj prevzamem mesto sotrudnika
v srbskem dopisnem uradu, kjer bi
lahko kmalu postal šcf. Obe ponud?
bi sem uljudno, a odločno odklonil,
zlasti pa šc zadnjo, ker sem vedel,
da mora biti vsak sotrudnik in tudi
šef dopisnega urada služabnik vsake
vlade.
V Zemunu sem preživel leto 1900.
do začetka leta 1901., ktf sem se pre?
selil v Košanico pri Daruvaru, po?
zvan od tamošnjega posestnika Jo?
sipa Krepelke, ki mi je pomagal tu*
di v Parizu. Tarn sem prebival nckaj
meseccv v precejšnjem pomanjkas
nju ter sem bil za časa državnozbor*
sikih volitev, ki jih jc A^odil grof Ku?
hen v jeseni leta 1901.,   zaprt samo
zato, ker sem prišel v večje podravi*
ske vasi in svetoval kmetom,   naj
glasujej'o z opozicijo.
Pri teh volitvah je bilo izvoljenih
77 Mažarov in samo enajst opozicio?
nalcev. Toda še celo med tcmi enaj?
stimi pocsanci sta dr. Frank Josip in
Milo Starčevič stala ob strani, kot
»čista stranka prava« in večkrat
ostrejc udarjala po opoziciji, kot pa
po vladi. Ostalih 9 poslancev se jc
združilo v »hrvaško združeno opo?
zicijo« ter me na predlog drja De?
renčina izvotfilo za tajnika z letno
plačo 1000 kron. Presclil sem se iz
Košanice v Zagreb nekako v polot;
vici leta 1902., kjer sem od tedaj
tudi stalno bival. Hrvaška združena
opozicija ni imela prav nobene or?
ganizacije, ne politične, ne finančne.
Poverili so nalogo meni, naj organi?
zacijo uredim. Napisal sem več tisoč
pisem v Ameriko in hodil po Hrvat?
skem od mesta do mesta, da bi radi
tch potovanj kmalu prisel v zapor.
Kaj je novega na deželi?
Solkan.
S prvim majem smo postali me?
ščani. Že se širi govorica, da nam
med drugim odpravijo tudi doma?
če pokopališče. V tern slučaju bi
bili primorani pokopavati naše
drage rajnkc na mestnem pokopa?
lišču v Gorici. Proti tej nameri je
ogorčena vsa vas. Opozarjamo na
to poslanca Besednjaka, da ukrene
potrebnc korake na pristojnih me?
stih.
Ozeljan.
Preteklo nedeljo se je vršil v naši
vasi javen pies. Ker ravno vse toži
o velikih davkih in gospodarski kri?
zi, naj mi bo dovoljeno napisati le
nckaj besed. Oudno, da je kljub vse?
mu tarnar ju, ki ga človek sgiši vsaki
dan, šc vedno dovolj denarja za
plesanje. Udeležba na plesu je bila
poilnoštevilna. Udeleženci so bili
menda tudi iz sosednjih vasi. Proti
večeru, ko se je ravno vse najbolj
vrtelo, je začel polagoma liti dež.
Toda mnoge tudi dež ni oviral: pie?
sali so pa pod dežniki. Naposled pa,
ko je lilo vedno močneje, so se ljud?
1 je kmalu razšli. Starši pa, kateri
puščate svoje nedorasle otroke, zla?
sti deklcta na plesišče, vedite, da
tarn se ne navadijo in nc vidijo nič
koristnega, ampak ravno narobe, vse
škodljivo. Splošna želja vseh zaved?
nih ljudi jc, da bi se plesi v teh kri?
tičnih časih kolikor mogoče omejili.
Občinar.
Iz Podgore.
Letos bomo prvič po vojni praz?
novali praznik sv. Gotarda. Dobili
smo nov kip tega svetnika. Je tirol?
sko dclo in pravi posnetek starcga
kipa, ki ga je uničila vojna. V čctr?
tek dne 5. maja bodo dvc sv. maši
in blagoslov popoldnc. Zunanja
slovesnost — šagra — bo pa prihod?
njo nedeljo. Upamo, da Goričani
in okoličani niso pozabili na pred?
vojno slavo našega sv. Gotarda,
deiavskega patrona.
Avče.
V četrtek dne 21. aprila je prazi?
novala naša sicer tiha vasica svoj
poseben praznik. Pozdravila je na
ta dan svojega težko pričakovanega
novega dušnega pastirja prcč. g. vi*
karja Franca Močnika. V praznič*
nem razpoloženju je čakalo ljudstvo
ob vhodu v vas pri okusno okraše*
nem slavoloku svojega bodočega
duhovnika, ki sc je pripeljal ob 5. uri
popoldnc iz Kanala v sprcmstvu
pree. g. dekana, č. g. Posarellisja in
bratranca Cirila Sedeja. Kako zelo
je dobrodošel, je povedal v svojem
pozdravncm nagovoru g. Rudolf
Bavdaž, ki je zastopal občino, dalje
g. Kareil Kovačič v imenu c^rkvenih
ključarjev, g. učitelj Rihard Gorjup
in g. Petcr Bavdaž v imenu prosvete
nega društva. Novi gospod se je
vsem imenovanim in ostalim duhov?
vljanom lepo zahvalil za prisrčen
sprcjcm. Vsa vas je nato spremila
privšlecc v cer'kev, kjer je g. dekan v
toplih besedah prcdstavil občanom
novega dušnega očeta. Po prejetem
blagoslovu je ljudstvo napravilo špa?
lir od cerkve do župnišča, kjer je
stal nov krasen slavolok. Zvečer so
domači pevci priredili novodošlemu
vikarju prav lepo podoknico, pri kas
teri so zapeli tri primerne pesmi.
Ker je bil isti dan tudi državni praz*
nik, je bila vsa vas zvečer razsvet?
ljena, posebno o'kusno pa glavni trg.
Do sedaj je opravljal duhovnc posle
preč. g. Klanjšček, vikar iz Levpe,
kateremu tudi tcm potom izrekamo
prisrčno zahvalo za vso njegovo po*
žrtvovalnost. Novemu gospodu pa
želimo iz srca, da bi prcživel med
nami veliko zadovoljnih let«
Vrhpolje.
Pri nas imamo od 27. julija 1926.
ustanovljeno in 18. februarja 1927.
registrirano »Živinorejsko zadrugo«
I v. z. z o. j., ki ima namcn pomagati
I živinorejcem pri nabayi raznih kr»*
mil in drugih kmetijskih potrebščin
kakor tudi pri prodajv lastnega bla?
ga. Obenem bo imela zadruga za
svoje člane plemenskega bika, ki ga
bo spuščala za najnižjo ceno, ki jo
bo zmogla. Poskrböli smo, da se je
kupil za zadrugo lep plemenski bik
»simodolec« v Švici, ki bi bil za na«
še kraje in našo živinorejo veliko
primernejši, kakor so dosedanji
furlanski biki. Iz mrzlejših krajev,
na paši utrjen bik iz Svicc, bi bil za
nas€ majhnc kravc mnogo več časa
uporaben, dočim se živinorejci se?
daj boje pripuščati svoje 3—400 kg
težkc kravice k pretežkim bikom,
ker se boje težkega poroda. Zraven
tega pa ni tTeba praviti, kako mali
j kmetič z eno kravico spravi danes
skupaj 40 liric za skok. — Pa vsaka
dobra namera ima svoje nasprotni?
ke. Tako tudi naša. Gotovim gospo?
| dom se je zazdelo, da bi bila lahko
to velika Skoda za njih, ako^bi imel
še kdo drugi lepega plemenjaka, ki
I bi ga ceneje spuščal. Napeli so vse
sile ter so z nekim protestom, ki je
vscboval podtikanja, da ima naša
zadruga politične cilje, dosegli toli?
ko, da nam jc deželna živinorejska
komisija bika, ki jc bil že v Gorici,
odrekla, ter ga oddala drugam. Mno?
go si je zato prizadel neki gospod,
katerega stan mu pravzaprav nalaga
dolžnost pomagati kmetovalcem in
ne jih ovirati v njih stremljenju po
boljšcm, primernejšem in cenejšem
napredku. Za enkrat smo ostali »na
sori«, a o prvi priliki si nabavimo
bika, ki bo odgovarjal našim po?
trebam in namenom. Na to opozar*
jamo vse člane in druge živinorejce,
ki jih vabimo na pristop.
Vrhpoljci smo to malo vina,    ki
smo ga imcli, večinoma   poprodali,
vendar se dobi še par sodov dobrcga
namiznega vina. Zarod jc lepo po?
kazal, ako nam ga ne bo mraz stis?
nil. V nedeljo je padel sneg. Oaven,
Kovk in Suhi vrh so bili vsi beli.
Sneg jc na pobocjih sicer skopnel,
vendar nam burja izza Kovka pris
naša prav mrzlc pozdrave. Dež je za
i travnikc in njivc ravno prav prišel.
• Sadje je bujno cvetlo in je imelo
! ugodno vreme.    Upamo na bogato
; letino črešenj in hrušk. Začctek le?
tine je dober;    Bog daj, da bi bil
tudi konec, sicer nas bo vse skupaj
»burja vzela«.
Stran 4.
»GORISKA STRAÄA«
Dornberg.
Ni dneva v naši občini, da bi
ne imeli kakih novosti, ki jih lahko
poročamo v javnost.
Naše občinsko vodstvo ima baje
najmoderncjše zakone, kakršnih ne
pozna cela država. Naši poljski ču*
vaji ima.jo kar štiri službe obenem,
so: poljski čuvaj, davčni rubež, ob*
einski obhodnik in pa kokošji lo*
vcc. Res je, da kokoš ni kaj prida,
zlasti na vrtovih in posejanih nji^
vah, toda tudi potrpljenje moramo
imeti, kajti v tem smo vsi več ali
manj prizadeti. Zgodijo se slučaji,
da na poteh in tudi na lastnih dvo?
rišeih ne prinašajo kokošem in
lastnik umorjene živali mora pri
tem še plaeati globo 10 lir.
Obeinar.
Roče.
Prejeli smo še naslednje vrstice:
(Slova.) — V četrtek smo se po*
slovili od našega preč. g. župnika
Rc je, ki je odšel na svoje novo siuž*
beno mesto v Ročinj. Razmeroma
kratek čas je bil med nami; saj smo
ga sprejeli v svojo sredo komaj pred
4. lcti z veseljem in zaupanjem, da
se bo pričelo novo življenje za našo
župnijo. In upanje nas ni varalo. Z
navdušenjem in z mladeniškim og*
njem se je poprijel težkega dela in
se pri tem ni ustrašil nobenih ovir,
nobenega truda. Četudi ni rojen
hribolazec in so mu delali hribi pre*
cejšnjo tcžkočo, je z ljubeznijo po*
ueeval petje, kjerkoli so ga potrebo*
vali in če ni bilo v kaki drugi vasi
pevovodje, so se naši fantje vedno
obrnili na dobrega in go'stoljubnega
gospoda iz Roe, ki ?.e je tem vabilom
rad in z navdušenjem odzival. Lju«
bil jc svojc farane kot pač moTe le
oee ljubiti svoje otroke. s skrbjo je
oskrboval svojo farno cerkvico in
jo je v tem kratkem času olepšal, da
je skoraj ni več spoznati. Kot nas
je on ljubil, tako smo tudi mi njega.
Zato je pa razumljivo, da jc bilo
slovo tako težko, da je zadnjo
nedeljo vsa cerkev z g. žnpnikom
vred jokala in da od ginjenosti ni
mogel niti pri'dige dokončati. Gos*
podu župniku se na tem mestu prav
iskreno zahvaljujemo. Naj mu Bog
poplača ves njegov trud, vse njego?
ve tihe žrtve in blagrujemo Ročinj-*
ce, ki so z novim gospodom prav go*
tovo pridobili velik zaklad.
Šturije.
Tu smo praznovali velikonočne
praznike prav slovesno. Že zadnji
dve nedelji v postu nas je presene?
til naš cerkveni pevski zbor pod
vodstvom g. župnika Lebana z Je?
remijevimi žalostinkami in očitanji.
Na oljčno nedeljo so peli pasijon
kakor vsako leto pod tem župnikom.
Vzdržuje se tudi navada iz prej*
šnjih časov: javno eeščenje izpo*
stavljenega Najsvetejsega od velie
kega petka skozi celo noč do vsta*
jenja na veiiko soboto zvečer. Pro?
eesija pri vstajenju je navadno ved*
no velieastna. Tudi leto« je bila
vkljub močni in mrzli burji prav le*
po obiskana. Navadno se je udeležil
procesije takoj za nebom tudi
župan z obč. odborom; to lepo na=
vado je ponovil tudi g. obč. naeel?
nik. Škoda, da je mnogo drugih na*
vad opustil, na primer obeinski pru
spevek za cerkvene pevce in orga*
nista, ko vendar žrtvujcjo za cer*
kvene slavnosti in sploh službo bo*
žjo dovolj časa in truda. Procesije
so se udeležili tudi ognjegasci. Pri
vstajenju in na veiiko noe so orgle
mogočno pele pod spretnimi roka*
mi g. Fr. Premrla, organista iz Vrh*
polj. Pri nas vedno obhajamo cclo*
dnevno eeščenje po redu ljubljanske
škofije, letcs je prišel ta praznik
ravno na velikonoeni pondeljek, za*
to se jc izvršil še bolj slovesno kot
sicer. Priecl se je s sv. mašo ob še*
sti in nadaljeval po stanovih do
večera izvšemši ob 10. uri, ko je
bila slovesna sv. maša, katero je da*
roval nas rojak g. profesor Filip
Terčelj, ki je imel tudi kratck, a
krasen govor, kakor pae samo on
zna. Nadvse krasno je bilo ta dan
petje, katero so povzdignili goriški
pevci. Dva solospcva g. J. Bratuža
ter kvartet s spremljevanjem orgelj
je očaral celo cerkev. Iz vseh teh
svečanosti pa je dihala ena otožna
misel, katero si slišal, kjer si hotel:
naš g. župnik se s tem poslavlja. V
resnici se v teh dneh poslavlja od nas
po 7. letih svojega burnega službo*
vanja. Zato zasluži, da se na tem me*
stu spomnimo njegovega dela. Ved*
no je bil vedrega značaja, demokra*
tičnega nastopa, kar ga je ljudstvu
priljubilo. Zvest je bil svoji službi
kot duhovnik; to je pričala vedno
polna cerkev ob nedeljah in prazni*
kih. Da smo dobili nove zvonove, je
niegova priljubljcnost in pobuda ve*
liko pripomogla. Nad vse je ljubil
petje; sam izvrsten pevec in kompo-
nist je ti umetnosti žrtvoval mnogo
truda in časa ter izučil močan pev*
ski zbor kljub mnogim oviram. Tu*
di mladega organista je izučil, ki bo,
če bo sledil njegovim naukom in
nadaljeval učenje do konca, lahko
izvrsten organist. Kako in zakaj da
sedaj odhaja tako priljubljeni žup*
nik od nas, je že enkrat »Straža«
poroeala. V srcih dobrih Šturcev o*
stane o Vas, g. župnik, trajen spa*
min! A vsi tisti, kateri so si priza?
devali javno in tajno, da so spravili
g. župnika proč, naj vedo, da so fa*
raine hudo udarili.
idrijske novice.
Veiikonočna procesija se je vrši*
h\ pri nas kakor običajno na veiiko
soboto zvečer ob 7. uri. Hiše so bile
razsvetljene bolj kakor prejšnja le*
ta, opazili' smo pa leto« zopet nekaj
staro*novega. V soboto popoldan je
namreč ob 1. uri nastopila gasilska
straža pri božjem grobu, in sicer 13
mož izmenjavaje se po 4 in 4 na pol
ure, zvečer se je straža udelcžila
tudi procesije s helebardami kot
častna straža pri nebesu. Omcniti
je treba, da se je mnogo let stražil
božji grob po gasilcih, in sicer že na
veliki pctek ob 8. uri. Takrat so do*
bivali gasilci po 3 gl. na moža, se*
veda danes je sploh nemogoče, da
bi pričelai že na prvi dan straža, ker
so vsi gasilci zaposleni pri rudniku,
a nihče jim dnin ne more plačati,
ker bi to zneslo precejšnjo svoto za
oba dneva. Tako so se odločili, da
gredo na veiiko soboto stražit, ko
so vsi prosti. Straža je bila opušče*
na celih 23 let, med vojno so stra*
žili vojaki, potem pa zopet nihče do
letošnjega leta. Opažati je bilo mno*
go zanimanja za stražo, posebno
kadar se je ista izmenjavala, je bila
vedno polna cerkev. No, pa saj je
bilo nekaj novega za mladino, a za
starejše ljudi ljnb spomin na stare
case. Gasilci, le tako naprej, zgu*
bili s tem niste ničesar, morda pa
pridobili; mcrodajni krogi naj po*
gledajo, da se bo ta lepi običaj vršil
vsako leto! — V soboto 7. in nedeljo
8. maja sc bo v rudniškem gledišču
predstavljala v korist gas. društvu
Remčeva drama »Zakleti grad«. —
Meščani, obiščite jo v polnem števi*
lu, da pomagate gasilcem, oz. druš*
tvu do sredstev, s katerimi namera*
va zboljšati gasilsko orodje, ki je,
kakor sami veste, za današnje case
neprimerno.
Pozdravi.
Najtopleje pozdrave pošiljajo
slovenski železničarji, preseljeni v
Novi (Pijemont) iz preljube doma*
če zemlje. — Pozdrave pošiljamo
Tebi, preljuba »Goriška Straža«, ki
nam redno prinašaš novice iz lepe
domačije, ljubim staršem, vsem bra*
torn, sestrarn, prjateljem in vsem
čitateliem «Goriške Straže«. — Kr*
koč Josip, Selo pri Črničah; Rudež
Josip, Kobjeglava; Krnev Andrej,
Trst; Komar Leopold, Opčine.
Listnsca KmečkesdeJavske zveze in
Političnega društva    »Edinosti«    v
Gorici.
1.   Droč Mari ja, Št. Peter: Vaša prošnja
ho v kratkem rcšcna.
2.  Pečenko Frunc, Brje št, 121: Zylasitc se
ob priliki v tajništvu.
3.  Vidmar Josip: Gradišče št. 33: Pri mi«
nimisterstvu ni liila vložcna v Vašem iinc*
nu nobena vojnoodškodninska prošnja.
4.  /. M. Gorica    Via    Gal.    Galilei    hi:
Zglasite se ob priliki v tajništvu.
5.   B.  1. Pevma: Ob  priliki  zglasite sc  v
tajništvu  zaradi  obligacij.
6.  Čcrv Karl, Ponikve št.    55:    Finančna
intendanca v    Vidmu Vam jc ustavila    iz?
plačcvanjc pokojninc  zaradi    tc^*a, kcr sta
bila na Vase ime pomotoma   izdana    dva
pokojninska odloka. Sedaj jc dobila po na«
šcm posrcdovanju  finančna intendanca na*
log, da Viim izplača pokojnino na podlagi
odloka   št.   2104136.   Dobiti  moratc   nasled*
iijo    pokojnino:    letnih    lir od 17. 5.  1920;
Ictnih lir  1080 od 6.  1. 1921  in lir  1296 na
leto od  1. 7.  19923 dalje.
i 7. Masten Josip, Sovodnje St. 77: Vam
! jc bila priznana pokojnina z ministcrskim
| odlokom št. 564.53 od 8. 2. 1927 in sicer lir
i 729 na leto od 1. 7. 1923. Finančna inten?
i danca v Vidmu je tudi že dobila plačilni
nalog.
8.  Pregel Ivana, Podkraj št. 15:   Vaša po*
kojninska  prošnja  bo  ugodno  rešena,  ven*
dar morate    počakati na    končno    rešitev
prošnjc še kak mcsec.
9.  Sirca Franc, Pliskovica št. 1:    Vam je
bila priznana pokojnina letnih 729 od  1. 3.
1925 dalje z min. odlokom št. 52230 od 25.
XI. 1926.
10.  Bresčak Rafael, Modrejce št. 12:    Za
Vaš rckurz    bo  v kratkem    določcna raz*
sprava. O tem boste osebno obvcščeni.
11.  Krzetič Josip, Dolenje: Zgla.site sc ob
piiliki v  tajništvu.
12.  Rijavec Amalja, Černiče št. 53: Vam
jc bila priznana pokojnina z min. odlokom
št. 52574 od 27. 11. 1926. Priznanih Vam jc
lir 1242 Ictnih. vcč lir 975 od 9. 8. 1925.
dalje.                                       Tajništvo.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: P. n. g.
Danilo Štrekelj mesto venca na grob
pok. Antona Abrama v Tupelčah
50 L; preč. g. župnik Albert Leban
15 L. — Srena hvala!
Na prodaj je skoraj   nov šivalni
stroj za skoraj polovično ceno,
znamka »Singer«. Naslov povc u*
prava »Goriške Straže«.
Zdrcivnik kirurg
dr. ®. Müller
je  odprl nvoj ambulatorji
v alici Garibaldi
(prej Teatro) st. 12 I nadstr.
sprejema oil 11-12 in 5-6 ure.
Na prodaj je izvrsten travnik
pod Štanjelom, pri Ve. mostu do
15. maja t. 1. Kdor ga želi kupiti si
ga lahko ogleda. Posestnik je v Ga*
bcrju št. 15.
TRTNE ŠKROPILNICE,
najnovejšega sistema, nahrbtni žve*
plalniki, brzoparilniki, i. t. d. se
dobijo pri F. Ruštu, kotlarju in kle*
parju v Šturjah pri Ajdovščini. —
Velika izbera bakrenih kotlov, ku*
hinjske posode, kos znamke »Mer*
kur« i. t. d. — Sprejma stavbna in
vsa v to stroko spadajoča dela. —
Cene zmerne.
»SLOVENSKA  PISARNA«
v Buones Ayresu vrši sledeče po*
sie:
Daje vsakovrstne informacije,
ustmeno brezplačno, pismeno za
Primorsko po 10 lir, katere se lah*
ko polože pri Trgovsko*obrtni za*
drugi v Trstu;
menja denar po dnevnem tečaju;
pošilja denar v domače kraje;
posreduje brezplačno pri dobavi
ali pri nakupu zemljišč v Argcnti*
r.iji;
prodaja prekomorske vozne kar*
te po najnižji ceni.
Naslov: »Slovenska pisarna« G.
T. Donato Alvarez 2518, Buones
Ayres, Rep. Argentina, Južna A*
mcrika. (V prostorih slovenskega u*
redništva lista  »Gospodarstvo«.)
ÄCOÜA DELL'llABARDA
proti izpadanju Ja?;.
\'scbuj(; kinin in jc vsled tega po--
sebno pripornčJjiva proli prchhida
in za ojaccnje korenin. Stckloniod
no 6 lir — se dobiva v lekarni Ca=-
stdliurjvich, lastnik F. Bolkfio,
Trst, Via Giuliani 42. — V G<>rid.
Via Carduci 9 pri Fiegel.
Teod« HHbar (n«si.) ^ OoHca
GORSO VERDI 32  - -  (hiia Oentr. PosaJ«)
MM zaloofl cesiiega plstna \i znani toyarss RscenchBri I fiapmonn, n^ir
tfstro blago za poročence Mw tudi niM izbipa mošksps in tentfim a^na.
Blago solidno!                    Dene zmerne!
Telefon štev. 16
UstanovljBna I. 1S89
Postni teh. 10.533
MESTN9 HRßNILKICfl LDUEL3fiHSHfi
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
I     IIIRI    I AM A       Stanjo    vloienega
PREŠERNOVA  ULICA
Stenje   vloienega
densrja   nad 260
ntllljcnov dlnarjew
mllljonow kron
sprejema vloge na hranilne knjižnice kakor tudi na tekočl rafun, In sicer protl naj-
ugodnejiemu obrestovanju. Hranilnlca plačuje zlasti za vloge protl dogovorjent od-
povedi v tekočetn računu najvišje mogoče obiestl.
Jamstvo za vse vlogein obresii, tudl tekočega računa, je večje
kot kjerkoll drugod, ker jamtSI zanje poleg lastnega hranllnldne-
ga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter
davčno moCjo. Uprav radl tega nalagajo prl njej sodišča denar
nedoletnlh, župnijskl uradl cerkvenl In občine občlnsld denar.
Naši rojakl v Amerikl nalagajo svoje prihranke naj-
več v našl hranilnlci, ker je tu popolnoma VAREN.