Goriške vesti. . —g— Repentabor. Kakor drugod po Ooriškem, se ie tudi pri nas začelo šolsko leto 1. septembra. Lfudtstvo je bilo navdušeno, ker je nastopil tov. Josip Ravliar. dosle] v Zgoniku. Porojen' j;e bil v Dutovljah, a njegovemu očetu je tekla zitodka vt naši občiini. Prišel je v roistno vas svojega očeta; zato.ie hiilo tudiljudistvonavdušeno, osobito, ker }e mož vsestransk^o na dobrem glasu^ vrl narodnjaik in zgleden učitelj. — Po maši so šolsko mladino ¦odveli v šolo. Pred šoliskitn poslopiem, odičenim z narodnimi zastavami, je naš g. župan v prisotnosti starešinstva in drugih občinarjev v lepih besedah pozdravil novodošlega nadučMelja. Občinstvo ga ie pozdravli-alo z glasnimi- živio-klici in tudi pok možnarjevi ie naznanjal svečanostni sprejem. Tov. nadučiteli se je v zbranih besedah zahvali! občfnstvu za priiazeri sprejem, naglašujoč dolžnosti vaškega učiteljstva, njegov^ delovanie v x>rospeh občne blaejnje ter je vseistranisko pozival k složnemu delovanjM v dobrobit vseh občinarjev. Bil je lep spreJem. vreden mož. —g— Porcka. Poročil se je v Gorici Vladimir Knafliič, sin nadučitelja tov. Knafliča, cdvetniški kandMat, znaji slovenski publicist, z gospodično Olgo Čebularjevo, hčerko prof. Čebularja v Gorici. Mtedemu paru vse najbolje! —g— Odlikovani Slovenec. Naš rojak dr. Rihard Jug, zdravnik pri voijni mornarici, ki se p udeležil avstriiske ekspedicife pri predaji Skadra, je odlikovan z najvišjim odlikovaniem »šignum laudis« za zaslluge, ki si jih je pridobil le-tam zaradi meumornega im razumnega dieilovanja na sanitetnem poiju. Odlikovanec ie siti tov. Toimaža Juga iz Soilkaina, šolskega ravnatelja v pokoju. Iskreno čestitamo! —g— Shod za slovenske šole v Gorici. Shod, ki ga je sklical »Narodni odbor« v Gorici z dnevnim redom »Slovenske liudisike šoje v Goriici« in ki se je vršil vi Trgovskem domu, je uspel nepričakovano siiaino. Slovenci so pokazaili v polni meri svoijo narodno zavest in se ne strašiio več nobenih sovražnikov iz kateregakoli si bodi tabora ter zahtevajo svoje pravice, ki jim pristoijajo kot zvestiim državljanom in kot vernim sinovom svojega naroda. Udeležba j'e bila naravirost volikaniska, z\yo navdušenje in odločna voilja. Ljudstvo je govorilo in glasno zahtevalo svoje praviice. In ta glas, ki nai dbni po ysej širni slovenski domovini in ki odmeva tudi na merodajnih mestih, 'tie smie ostati brezuspešen. Sliodu je predsedoval deželni poslamec dr. Karel Podgorniik. Govorili so odvetnik dr. Dinko Puc, sourednik »Gorice« Lukežič, urednik »Novega Časa« Fr. Kremžar, predsednik dr. Podgornik \n vseučiii^ki dbcent dr. B. Vošnjlak. Kotično je bila z velikfmi naydušewjem sprejieta resolucijaj »Z ozirom na dejstva, da si morajo Slovenci v Gorici sami vzdrževati svoje ljudske šole, da se mestna uprava dcisledno ne briga za slovenske potrebe na šotekem poiju, da mestni uradi nočejo poznati jezika polovice mestnega prebivalstva in da mestna občina vso svojo moč, ki jo podeljuje avtonomija, vedno uporablja pro'ti slovetniskemiu življu: Slovenci, zbrani na iavnem shodu dne 7. septembral 1913. v »Trgovskem domu«, protestiraio proti vsem krivicam, ki se gode Slovencem v Gorici ad strani mesttie uprave; poud'arjajo sloivesno, da bodo uporabljali vsa sredstva v njihovo odstranitev; kon1statiirajo, da se z ustanovitvivo mestna liudske sole Podturnom, k\ ne adgovarja! ne po ležj, ne po stanju svojemu namenu, ni zadostilo odločbi deželnega šolskega sveta z dine 24. junija 1. 1894., naučnegai ministrstva z dne 25. oktobra 1. 1894. ira razsodbi upravnega sodišča z dne 26. jiuliia !. 1895., s katerimi se je izreklo, da je m.estna občina goriška dolžna dati gori§kim Slovenčem slovensko Mudsko šoilo, še mani pa predpisom državnih in deželnihi šolskih zakonov; zahtevajo zaradi tega, da zgradi1 mestna uprava na priTnernih krajih v goriškem mestu zadostno število ljudskih šol za goriške Slovence, in pozivljala visoko c. kivvlado, da ona kot najvišja čuvarica zakona gleda na to. d'a dobe v okolišu goriške mestne občine stanujoči SIo*venci vse y državnih temeljnih zakonih zajamčene Dravice ter da se posluži v ta tudi najstrožjih sredstev. če je treba raz- pusta občfriskega sveta in knenovanifa vladnega komisarja«. — K resoluciji se 'je spreijel še dodatek, credlagan1 po> Alojziju Brajniku, gledie slovenščine kot učnega je^ zika na gorilški realki irc dodatek Perkov, da mora biti na sloivenskiih ljudskih šolah v mestu tudi pogtrežniško osobje slovensko, zakaiji na šali Poditurnom ]t sluga Furlan. Zborovaki so zapeli »Hej Slovani« in se navdušeni razšli v zavesti, da se reso'lucija predloži na mierodajoo miešto in d'a mora prrnesti usaehe. —g— Porcčila sta se v Gorici gčna. Anka Češčutova, učiteljica, hčerka g. Antona Češčuta, c. kr. višjega okr. oficijala, in pa tov. Jakša Brdar, učitelj v, Istrk Cestitiamo!