IN MEMORIAM
VASJA CERAR (1959-2006)
Vasja cerar se je pridružil Slovenski sekciji IBBY kmalu po njeni ustanovitvi. Takrat je bil že uveljavljen urednik pri založbi Mladinska knjiga in priznan prevajalec. Kot urednik je slovenskim bralcem s svojo literarno jasnovidnostjo predstavil najboljša mladinska dela iz svetovnega prostora. Sam je med drugim prevedel tudi knjigo Marka Haddona Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. Za prevod ga je IBBY počastila z enim najpomembnej ših mednarodnih priznanj, uvrstitvijo na častno listo IBBY (IBBY Honour List 2006).
Vasja cerar je bil član izvršnega odbora Slovenske sekcije IBBY. Nesporen strokovnjak na svojem področju, vedno zanesljiv ter iskren kritik in nesebičen sodelavec je s svojimi predlogi bistveno prispeval k ugledu sekcije. Predvsem pa je bil vedno, do zadnjega, veder in duhovit sogovornik, ki je na sodelavce napravil močan vtis. S svojim strokovnim znanjem in široko razgledanostjo ter osebnim šarmom nas je znal simpatično »ujeti«. Te vrline so Vasji cerarju odprle pot v širok mednarodni prostor IBBY, ki vključuje preko šestdeset nacionalnih sekcij z vseh kontinentov. Leta 2000 je bil izvoljen v izvršni odbor IBBY. Čeprav ga je že bremenila bolezen, je bil zelo aktiven pri posodabljanju zveze tako na organizacijskem kot na vsebinskem področju in pri zahtevnem projektu ob praznovanju petdesetletnice IBBY. Kako
smo bili nanj ponosni, ko je na zaključni slovesnosti v Baslu prejemal zahvale in čestitke najuglednejših osebnosti z vsega sveta, tudi japonske cesarice! Nato je bil leta 2004 izvoljen za člana mednarodne žirije za Andersenovo nagrado, ki je najvišje mednarodno priznanje mladinskim pisateljem in ilustratorjem. Zopet se je skrbno lotil zahtevnega dela ter z vso odgovornostjo presojal dela avtorjev, ki jih kandidirajo nacionalne sekcije IBBY.
V Slovenski sekciji in v mednarodni zvezi IBBY je Vasja cerar pustil močne sledi, s katerimi se bomo nenehno srečevali, zato Vasja ostaja z nami.
Njegovi prevodi knjig za mlade: Townsend, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3A. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, 1988 (Knjižnica Sinjega galeba), 2005 (Žepnice). Townsend, Sue: Rastoče težave Jadrana Krta. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988 (Knjižnica Sinjega galeba). Townsend, Sue: Skrivni dnevnik in Rastoče težave Jadrana Krta. ljubljana: Mladinska knjiga, 1989 (Zlata knjiga), 2000 (Domen).
Disney, Walt: Zgodbe za vsak dan v letu: jesen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989, 1990.
Disney, Walt: Zgodbe za vsak dan v letu: poletje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989, 1990.
Disney, Walt: Zgodbe za vsak dan v letu:
67
pomlad. Ljubljana: Mladinska knjiga,
1989,	1990.
Disney, Walt: Zgodbe za vsak dan v letu: zima. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989,
1990.
Townsend, Sue: Resnične izpovedi Jadrana Alberta Krta, Margarete Hilde Roberts in Susan Lilian Townsend. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991 (Knjižnica Sinjega galeba).
MacFarlane, Aidan in Ann McPherson: Skrivni dnevnik mladega hipohondra. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992 (Knjižnica Sinjega galeba). MacFarlane, Aidan in Ann McPherson: Tudi jaz ljubim zdravje! Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Knjižnica Sinjega galeba).
Aesopus: Ezopove basni z ilustracijami svetovnih mojstrov. ljubljana: Mladinska knjiga, 1994.
cantillon, Eli A.: Draga Katarina! Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. cousins, Lucy: Minkina hiša. ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, 1998, 2000, 2002 (Minkina zbirka). Velthuijs, Max: Žabec in prav poseben dan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 (Velike slikanice).
Velthuijs, Max: Žabec sreča prijatelja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 (Velike slikanice).
Rennison, Louise: Tangice, poljubi in še kaj. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003 (Knjigožer).
Haddon, Mark: Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. ljubljana: mladinska knjiga, 2004 (Odisej), 2005 (Zvočna knjiga), 2006 (Žepnice).
Tanja Pogačar
NAJBOLJŠEMU UREDNIKU
Ne bom dolgovezila.
Naučil si me, da je za tretjino krajše ravno prav dolgo.
Mogoče je tudi zato tako težko reči, da živi večno, kdor ima pogumno srce.
Kajti nič ni krajše od večnosti.
Nočem biti potrta.
Prevelik si bil za nekaj tako cenenega, kot je žalost.
Mogoče je zato tako težko reči, da ne zganja hrupa, kdor seje modrost.
Kajti nič ni glasnejše od tišine.
Ne bom ovinkarila.
Zate je bilo življenje zgodba z zapletom in razpletom brez epiloga.
Mogoče je zato tako težko reči, da čas celi rane.
Kajti to so si izmislili tisti, ki niso nikoli krvaveli.
Drugi se moramo pretvarjati, da čas obstaja.
Med najinim dolgim sodelovanjem si mi pomagal doumeti, da je beseda najmočnejša vez, ki spaja misel in telo. Da je pomembno videti dlje v deželici, ki je preveč gorata za jasen razgled. V deželici preskromnih meja za pravo veličino duha. Kljub temu, ali mogoče prav zato, si me naučil razumeti in verjeti v lastno literaturo.
Kajti dobri uredniki premorejo izostren občutek za besedo.
Najboljši uredniki premorejo preta-njen posluh za avtorja.
68