VARSTVO NARAVE (NATURE COMSERVATIÖH), VOL. 13 (!987}i93-98 UüBLJANA 93 
Hrček ICricetus crketm Linnaeus, 1758; Rodentia, 
Mammalia) edini stepski sesalec ? slovenski favni 
Hamster (Cricetas er ice t us Linnaeus, 1785; Rodentia, 
Mammalia) the only steppe mammal in the Slovene fauna 
B O R I S K R Y S T U F E K 
KLJUČNE BESEDEs Cricetus cricetus^ novo nahajališče, Slovenija 
KEY WORDS: Cricetus cricetuB, nsK' habitat, Slovenia 
Sprejeto: 15.Ii.1982 
IZVLEČEK 
O navzočnosti hrčka iCr ice tus c r i c e -
t u s ) na ozBffilju Slovenije nismo iroeii 
nobenih Z3,nesljivih poročil. Ha j a 
1980 BffiO našli dva hrčka v bližini 
vasi Obrežj ki leži ob cesti Ormož-
Središče ob Dravi» Populacija je zelo 
1okali z irana J omejena s Siovenski mi 
Goricanii na eni in Dravo na drugi 
strani» Ker leži populacija na skraj-
neiTi robu areala, tii jo utegnilo vsako 
načrtno iirsičevanje resno prizadeti^ 
če že ne popolrioma uničiti. 
ABSTRACT 
Until now, there has been no reliable 
information about the presence of 
hafiis-ter (Cricetus cricetus) in the 
territory of Slovenia. In May 1980 
there were found two namsters in the 
vicinity of the village DbreZj situ-
ated alongside the road Ormož - Sre-
dišče ob Dravi« The population is 
very localized, bordered by the hills 
Slovenske Gorice on one side and by 
the Drava river on the other« The 
populatiorij being located on the 
e>!treffe edge ot the area, might be 
seriously atfected, it not cofTipletely 
exterirtinated. by an intentional root-
ing out« 
1. ÖVOD 
Hrček je izrazit s-tepski glodalec, ki naseljuje evrasijske stepe 
od peteg'a poldnevnika na sahodu^ do petindevetdesetega na vzhodu 
ter od petinštiridesetega vzporednika na jugu do šestdesetega na 
severu (C o r b e t, 1978). Ha sahodii seže vse do Belgije in 
Fremcije, na vshodu pa do reke Jenisej v Sibiriji. Jugoslavija 
lesi torej na skrajnem jugozahodnem robu areala. 
Po podatkih R o, ž i č e v e (1978), ga dobimo v nižin,skih krajih 
na severu in severovzhodu države. Njegov areal poteka vzdolž 
Drave, severno od Bilogore in Paxmka, obsega Baranjo, Bačko^ 
Banat in Srem, v okolici Beograda pa sega čez Donavo, tako da ^a 
dobimo tudi vzdolž, spodnjega toka Morave. 
94 E. KRVSTÜFEKi Hržtk ikiatiis cnatas) - iiiini < -vi.:, ^ h .̂-f.) 
1. HRČEK NA OZEMLJU SLOVENIJE 
Kolikor nam je znano, bi utegnil sa osemlje današnje Slovenije 
prvi navesti hrčka M o j s i s o v i c s (1897:180). Citiramo: 
"...er findet sich aber zeitweise in Steiermark, und swar in der 
Murebene, im Neudorferfelbe, unweit von Wildon..„" Konkretna 
nahajališča so sunaj ozemlja SR Slovenije, Štajerska pa je bila 
v Ävstro-Ogrski tako širok po jem ^ da ti podatki sa n.as niso 
najbolj uporabni. Kasneje je bil v katalogu jugoslovanskih 
sesalcev (D j u 1 i č & M i r i č, 1967:18) omenjen hrček pod 
vprašajem za severovzhodno Slovenijo ™ očitno gre za Mojsisovi-
cev podatek. P e t r o v (1978) in R u ž i č (1978) ga v kasnej-
ših delih ne omenjata za Slovenijo» 
Aprila 1S80 mi je I. Merkoci poslal odraslega hrčka samca, ki 
ga je 19. aprila 1980 ujel lovski pes v okolici Obreza» Kljub 
slabemu stanju, v katerem je bil, ni bilo nobenega dvoma o tem, 
za katero vrsto gre. 14. in 15. maja 1980 sva z A. Prosnikom 
pregledala okolico Ormoža in. Obreza ter na poslednjem naliajališ-
ču ujela odraslo samico. Tako sedaj ni več. nobenega dvoma, da 
živi hrček tudi v Sloveniji. 
Nahajališče leži sicer v neposredni bližini Vinice in varaždina, 
ki sta najbolj zahodni do sedaj znani nahajališči hrčka v Jugo-
slaviji (R u ž i č, 1978:205)5. je pa na nasprotnem bregu Drave. 
Tako je bila potrjena navzočnost te vrste na ozemlju med Dravo 
in Muro. 
V Prekmurju hrček, po vsem sodeč, ne živi. Njegovo morebitno 
navzočnost na tem ozemlju sva brez uspeha poskušala potrditi s 
kustosom J.Gregorijem aprila 1980» 
Zaenkrat je hrček snan z enega samega nahajališča. Ali sega 
proti sahodu do Ormoža in morda še naprej proti Ptuju, nismo 
mogli ugotoviti. Na vsak način je utesnjen v ozkem pasu med 
Slovenskimi Goricami, kjer mu težka ilovnata zemlja več ne us-
treza, in Dravo, Proti vzhodu se njegov areal verjetno nadaljuje 
v Medjimurje. 
V Obrežu s'mo dobili hrčka na polju roed cesto in železniško pro--
go, v bližini kmetije Bratuša pri Polskem. Zeniljiška posest je 
tu razdrobijena5 tako da se prepletajo številne njive s travniki 
in oakimi potmi. Ljudje s loaetiĵ  ki so sredi polja, hrčka dobro 
poznajo, saj se včasih celo zgodi, da zaide v poslopja. Od že-
lezniške p.roge naprej proti Dravi pa kaže s da ne živi več. 
2. ZOOGEOGRAFSKI POMEN 
Po P e t r o v u (1979:19) sestavlja hrček specifičen del favne 
("specific part of fauna") evropskih step. Sem spada 6 vrst 
jugoslovanskih sesalcev, ki so skoncentrirani v glavnem v Vojvo-
dini oziroma vzhodni Jugoslaviji. Od pravih stepskih vrst se 
navaja včasih za Slovenijo tudi ravninska miš (ApcHj&mus »i-
crops)^ po navedbi Rosickega (R o s i c k 1958) za Mursko 
Soboto. Ta podatek pa je dvomljiv in se v sadnjem času tudi 
opušča (S t e i n e r, 1978:363). Tako je hrček edini stepski 
sesalec v slovenski favni. 
VABSTVO NARAVE INATORE COHSERVATIÖH), VOL, 13 (1987)5 UUBUANA 95 
SI. i - Razširjenost hrčka v Jugoslaviji (Po Ružič 1978). Novo nahsjalisče 
je asnačeno z zvezdico (^) na karti v zgornjefT! deliu Spodaj je 
osnsceriD območje v okolici vasi Obrez, kjer smo našli hrčke, oziroma 
naleteli na v hode v njegove rove. 
Fig. i - The spresM of hamster in Yugoslavia iaxcording to Ru.žič 1978)» The 
new habitat is indicated by an asteriski*) at the top of the iisap. 
Below is indicated the area in the vicinity of the village of Dbrez 
where hanister and the entraces to its burrDw&^ r espect i vel y ̂  were 
f ound, 
% E, mmm:i Krcik iCriatm criatus) - tdini itipiki itialic v ilevsnski lavni 
Kdaj je naselil to ozemlje, je seveda težko reči. Lahko, da je 
bilo to v pleistocenu, ko je bil, tako kot vsa stepska favna, 
bolj razprostranjen J možno pa je tudi, da je prišel sem kasneje, 
ko je človek ze ustvaril kulturno stepo. 
3. VARSTVENA PROBLEMATIKA 
V zadnjih desetletjih je postal hrček v Jugoslaviji eden najhuj-
ših poljedelskih škodljivcev in se je dobro prilagodil velikim 
površinam, posejanim z monokulturami (R u ž i č, 1976: 397). S 
tem problemom se srečujejo predvsem v Vojvodini^ kjer so običaj-
ne gostote 5 naseljenih brlogov na hektar površine (5/ha) in 
več, v posameznih letih tudi do 50/ha, v kalaraitetnih letih pa 
celo več (R u ž i č, 1977, 1978). Proti zahodu se populacijska 
gostota manjša, da na hektar ne pride več niti ena naseljena 
jazbina. V takšnih razmerah so populacije bolj ali manj stalne 
in le v dolgih časovnih presledkih (10 in več let) pride do 
prenamnožitve, takoj nato pa- tudi do zmanjšanja populacije 
(R u ž i č, 1978:206). Tako moramo pri nas gledati na hrčka s 
povsem drugačnimi očmi kot v Vojvodini. Kot edini stepski sesa-
lec, ki ima poleg tega še nenavadno zunanjost, -je hrček sa nas 
velika naravoslovna zanimivost„ Ker lesi znano nahajališče dobe-
sedno na robu areala vrste, torej tudi na robu samih možnosti za 
obstoj hrčka, se upravičeno vprašamo, kaj bi utegnilo ogroziti 
njegov obstoj. 
Po vojvodinskih izkušnjah ga pretvorba razdrobljenih njiv v 
monokulture ne bi prizadela. Kmetje, ki gospodarijo s temi nji--
vami, ga sicer preganjajo, vendar mu to očitno ne škoduje dosti. 
Potencialno nevarnost za obstoj hrčka na tem ozemlju pa vidimo v 
morebitnem načrtnem zastrupljanju. V zadnjem času so namreč 
postale znane nekatere pomembne lastnosti v zvezi s hibernacijo 
hrčka (R u ž. i č, 1976), to pa omogoča njegovo zelo učinkovito 
zastrupljanje. 
Ker je kmečka posest v privatnih rokah, se nam zaenkrat še ni 
bati obsežnega in načrtnega uničevanja. Možno pa je, da bi se v 
kakem kalamitetnem letu pojavile zahteve po takšnih akcijah» V 
takšnih primerih'bi si moral pred začetkom akcije stanje na 
terenu ogledati strokovnjak (soolog, konservator) in tudi on 
dati svoje mnenje. To je zlasti pomembno vse dotlej, dokler je 
hrček znan z enega samega nahajališča^ kjer bi njegov obstoj z 
obsežnimi uničevalnimi akcijami dokaj hitro ogrozili. 
Za/fFaia 
Zahvaljujem se dr. B. Petrovu in dr. Anki Ružič za koristne 
nasvete in vzpodbude, A. Prosniku in I. Merkociju pa za pomoč in 
sodelovanje pri terenskem delu. 
4. LITERATURA 
Corbet, G,B., 1978° The Mammals of the Palaercitic Region: a 
taxonomic review. Brit. Mus. Nat. Hist.London. 
Djulič, B. & Dj. Mirič, 1967: Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/ 
4 Mammalia. Acad. Sc. Art. Slov. Ljubljana. 
VARSTVO HARftVE INATORE CÖMSERVftTIÖM) ̂  VOL. 13 (1987), LJÜBÜANA 97 
Mojsisovics, A. ̂  1897"̂  Das Tierleben der Osterreich-Üngarisehen 
tiefebene.Wien» 
Petrov, B., 1979: Some questions of the Zoogeographical division 
of the western Palaerctic in the light of the distribution of 
Mammals in Yugoslavia. Folia Zool., 28 (1): 13-24. 
Rosicky, B., 1958: 0 vyskytu nekterych drobnych savcu ve 
Slovinsku ve svetle dosavadnich snalosti o jejich arealech 
rosšireni. Spol. nar, mus. Praze, Zap. mamm. sekce Prir. sboru 
SNM, I, 3. 
Ružič, Ä. , 1976' Meke osobenosti hibernacije hrčka (Cr icetus 
cricBtas h.) i njihov snačaj sa suzbijanje ove štetočine. 
Zaštita bilja, XXVII (3-4), 137-138, 397-417. 
Ružič, A,, 1977: Ispitivanje dinamike brojnosti hrčka 
(Cricetas cricetus L») ii Vojvodini» Zaš~bita bilja, XXVIII (3), 
141: 28S-30Ö. 
Ružic, A. , 1978: Rasprostranjenje i brojnost hrčka (Cr icetus 
cricetus Linnaeus, 1758; Rodentia, Mammalia) u Jugoslaviji, 
Biosist., IV, 1 : 203-208, 
Steiner, H.M. , 1978: ApooBmas microps , V J. Niethammer, F, 
Krapp, 1978: Handbuch der Saugetiere Europas. Akad. Verl. 
Wiesbaden, str. 359-367. 
% B. KRYSiyFEKi Hržsk iCriatm zricth$) - edini ittpski stialec v ilovaniki fivni 
Avtor iev n5sIovIAuihor 's a d d r e s s i 
BoriE. KRYSTUFEK, dipl« biol. 
Prirodosiovni wusej Slovenije 
Prešernova 20 
Yü-ölOOO LJUBLJAr4A