Uredništvo in upravnišfvo: Kolodvorsko ulico štev. 15. Z urodnikom bo moro govoriti Vfmk dau od 11. do 12. uro. Rokopisi bo no vračajo. Inserati: ^ostbtopna potit-vrata 4 kr., pri vočkratnom pojavljanji dajo bo 2'opuofc. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za oolo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., /a eotrt leta 1 gld. 00 kr., na mesec 50 kr., pošiljatcv na dom volja mo-bočuo 9 kr. voč. Po pofiti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld. t za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za joden m0800 85 kr. Ljubljani v sredo, 11. marcija 1885. Štev. 57. Tečaj II. Novi predsednik Zjedinjenih Držav. Amerikanska ljudovlada dobila je novega predsednika. Dnč 4. t. m. zašel je v „beli hiši“ v Washingtouu predsedniški stol Gro-ver Cleveland. Po najburnejšem volilnem boji, kateri je kedaj vznemirjal Zjedinjene Države, posrečilo se je demokratski stranki in nezavisnim republikancem, prodreti s svojim kandidatom, poraziti stranko, katera se je polastila republikanskega imena, da si je pod to firmo skozi leta in leta na nezaslišano umazan način polnila žepe, omadeževala z brezkonečno korupcijo pošteno republikansko ime ; zmaga Clevelandova res da se ni zvršila s posebno mnogoštevilno večino glasov, ven-der zmaga je bila; pokazalo se je, daje ven-der v narodu še mnogo zdravega jedra; da se je narod naveličal brezobzirno sebičnega gospodarstva republikanske stranke. Izvolitev Clevelanda, moža, kateri si je zapisal na zastavo svojo pomenljive besede: „ Proč s korupcijo 1“ pozdravljala se je v vseh poštenih krogih unijskega prebivalstva kot rešilen čin! Če bode pa novi predsednik Grover Cleveland tudi v stanu zmagati, če bode dovelj lijočan, da se bode branil vspešno brezobzirnim, burnim napadom svojih sovražnikov, če bode stranka, katera je izkazala Clevelandu zaupanje, mogla ga tudi s potrebnimi močmi podpirati, podpirati tako zdatno, da se mu bode posrečilo, uničiti grozno pošast korupcije, to se danes določiti ne more, to pokazala bode prihodnjost. Da pa bode republikanska stranka, katera se je umela izza izvolitve Abrahama Lincolna obdržati pri vladar-stvu, katera se je pogreznila v mlakužo korupcije, podmitovanja, nepoštenosti, da bode ta stranka uporabljala vsa možna sredstva, da spodkoplje tla novemu predsedniku, da vsaj delo kolikor možno obteži in ogreni možu, kateri njeni podli korupciji zapovedovalno nasproti kliče: Quos ego . . ., to je gotovo. Listek. &r.AdJ. Slabi časi so Tiastopili za nas listkarje! Koliko gradiva smo imeli pred pustom v raznovrstnih veselicah in plesih, s kakim veseljem bodemo zopet o V61iki noči popevali »aleluja", še celo po leti o »pasjih dneh“ se hode dala servirati kaka mična dogodbica, iz *»terih koli kopeli — saj nas ne bode nihče vprašal, če smo v resnici tam bili — toda Z(laj, zdaj v resnem postnem času naj bi človek listke pisal! O čem bi tudi govoril! Saj bi naši časniki sploh morali opustiti „črto“ na prvi strani, ko bi k_8Mči ne bilo dve)i jUflijfiv tanila zahodfiji_j»eriSteyenije, raznih in tiodj^niJi^si. Pa kako? Oni Junij oo Jadrni 'Sfoči je pokazal javno svojo vizitnico, \**unij ob sinji Adriji pa se brezvspešno še ^edno skriva v senci, dasiravno ga njegov Jezik razodeva bolj kakor nekdaj sv. Petra, in učenost njegova trobi im<5 njegovo povsodi, »oder je kedaj potoval slavnoznani Prostoslav Krpanov. ---------- Z državnimi dolgovi ne bode se imel boriti novi predsednik, Amerika je bogata. Saj je znano, da dandanes ameriška ljudovlada poplavlja s svojimi pridelki vso Evropo; vladne blagajnice so polne, in dan na dau tek6 vanje neskončne svote davka od žganih pijač in od carine. Da si Amerikanci ne plačujejo skoro ni-kakih davkov, da ne poznajo dohodkarine in pridobitniue, plačuje vender ljudovlada z lahkoto državne svoje dolgove; v tern ko so v Evropi državne blagajne prazne, ko se morajo izmišljati novi viri dohodkov, je to v Ameriki ravno naopak; dohodki Zjedinjenih Držav so toliki, da si poštena vlada skoro ne more izmisliti troskov, kateri bi požrli dohodke. Bla-gajnica Zjedinjenih Držav je polna, prepolna, Amerika procvita. In ravno ta slučaj je, kateri bode oviral novega predsednika, ko bode odpravljal do zdaj običajno, ukoreninjeno korupcijo, ko bode nastopil pot preustrojbe go-spodarstvene politike. Zgoditi bi se moglo, da vzbudi s svojim postopanjem nezaupanje; in da si bodo nasprotniki vse prizadeli, netiti v uarodu nezaupanje, je gotovo; da pa se v Ameriki bije brezobzirno boj, priča pač prejasno Lincolnova in Garfieldova smrt. Da se vzdrži novi predsednik na svojem mestu, da vspešno izvede veliko svojo nalogo, trebalo mu bode mnogo previdnosti in poguma, ko se bodo postavil nasproti nenasitljivi korupciji. V nastopni adresi apeloval je novi predsednik Cleveland na državljane, naj ga podpirajo v njegovem poslovanji; poudarjal je potrebo varčnosti v upravi in v privatnem življenji narodovem; naglašal je, da se neče umakniti od vnanje politike, katera se je kot dobro izkazala po zgodovini in tradiciji. Ta politika je politika nezavis-nosti, katero pospešuje leža dežele, nje pra-vicoljubivost in nje moč; politika miru, katera se, primerjena interesom dežele in nje nepristranosti, vzdržuje vsakega udeleževanja pri vnanjih prepirih in častihlepnih pridobitvah Tudi X. tepi se razločujeta, da tržaški JunfcSSHtt?1 ttvm1 r§ft skrivni k^,i uzma^in za svoje prodd, goriški Junij'p® ‘še tij& rad kaj dene, kjer nič ni.v Podobna sta si pa .faaša listkarja v tem, da sta bila obadva uže grozno po prstih tepena, še bolj kakor brbljavi „Hribovec“ v Smohorji. Toda to so kočljive reči, raje kaj dru-zega! Danes je sredipostna sreda in tam za Golovcem bodo babo žagali. Pa ne samo tam za Golovcem, tudi pri nas, v naših samotnih hribih jo bodo in marsikateri dečak, ki se bode iz radovednosti podal proti poludnevu na pot gledat to čudno eksekucijo na napovedanem mestu, zamudil bode doma — naj-izvrstnejše žganjce; kajti domači, ki so ga poslali tako, kakor v Nemcih pravijo — v april, pojeli jih bodo sami, in lahkoverni siromak, ki se jim je vsel na limanice, imel bode poleg škode še dokaj zasmehovanja, ker je šel gledat babo, kako jo žagajo in poslušat, kako njene kosti škripljejo! — Da, da, žganjci! V celem letu niso tako okusni kakor v sredo sredipostno in marsikateri kmetski gourmand spomina se vse leto nanje. Rahli so, da se v drugih delih sveta; ta politika pa tudi strog0 zabranjuje, da bi se kaka tuja država vmešavala v zadeve Zjedinjenih Držav. Tako politiko so gojili Monroe, Washington in Jefferson: zahteva se mir, trgovina se neguje, ohrani se prijateljstvo z vsemi narodi, z nobenim narodom pa se ne sklepa zveza! Na dalje je Cleveland omenjal, da se mora financam dati zdrava podlaga, da se tako trgovsko zaupanje, plačilo dela in dohodki zavarujejo in da se narod ohrani nepotrebnih davkov; v državni blagajnici ne treba nakupičevati prebitkov. Cleveland je priporočal, naj se pravično ravna z Indija ni, naj se zboljša njih odgoja, naj se civilizirajo; pri tem počenjanji pa naj se ima pred očmi smoter, da se storijo sposobne, da konečno mogo zadobiti državljanstvo. Novi predsednik zahteva, da se odpravi mnogoženstvo, posebno strogo pa naj se izvedejo oni zakoni, kateri imajo preprečiti naseljevanje takih oseb, katere hote dobiti delo v deželi, ne da bi imele namen, postati tudi državljani. Potrebno je tudi, da se varujejo pravice tujcev. To so v kratkem oni nazori, katere je povdarjal v nastopni adresi Cleveland. Ti nazori napravili so povsod gotovo dober utis, in mi želimo, da bi se novemu predsedniku posrečilo doseči svoj smoter v prospeh prostrane ljudovlade in v korist splošne civilizacije. Iz državnega zbora. Na D u na ji 9. marcija. Danes nadaljevala se je specijalna debata o državnem proračunu. Pri poglavji 8 (Deželnobrambeno mini-sterstvo) govoril je poslanec Stiebitz ter omenjal škodo, katera se godi vsled prepovedi zidanj in izdavanja reverza za podiranje v onih krajih, katere ležijo v okrožji trdnjav. Poslanec Oberndorfer se je poganjal za to, da se začasno oprostijo in stalno odkar tresejo in zibljejo, če trči kdo ob skledo, krasč jih debeli ocvirki, kakor rumeni klej temno jelko, kedar se upre vanjo zahajajoče solnce, in na dnu sklede plava gosta mast za prst na debelo. O ! Pa stojmo! Ui£gnii4>i~w-3iziiigmti^ nov dr Mahnič in mahniti po meni radi teh žnrjtnir.av Jn ocvirkov — da bi bili saj s tropinami zabeljeni! — češ, to ti je pravi bo-gotajec in ateist in dokazati bi znal s svojo čudovito logiko, da niti največji nevernež Schopenhauer srpriipnsfnn ni --niirdjtj- užival z ocvirki zabeljenih žganiceg! In uka-željni nast Hribovci bi se nasrkali te logike, in kdo v6, kaj bi se zgodilo z mano. Toda radovoljni čitatelj, čitaj vender nadalje te vrstice in spoznal bodeš, da tako globoko še nisem pal in da sem vedno še vreden tvojega zaupanja. Jed in pijača sta tako potrebni, kakor stanovanje in obleka. Da bi bilo vse to, hrana stanovanje in obleka pri vseh rodovih in o vseh časih jednako, gotovo ne bi imelo toliko kulturno-zgodovinskega pomena, kakor ga ima, ker se spreminja s časi in narodi in ker je človek ob jednem, ko je izumil sredstva, da pošljejo na dopust jedini sinovi za delo nezmožnih posestnikov tudi tedaj, če znaša ka-tastralni čisti dohodek čez 150 goldinarjev, ter je stavil do vojnega ministra prošnjo, da bi dovolil tudi predčasni dopust. Sprejm6 se potem vsi naslovi in nastavki deželnobrambenega ministerstva. Na to sledi posvetovanje o poglavji 9.: „Ministerstvo za uk in bogočastje." Pri oddelku „Osrednji urad" govoril je poslanec vitez Wildauer ter polemizoval proti govoru poslanca Kathreina ter oporekal, da bi ljudstvo v Tirolski zahtevalo konfesijo-nelno uredbo ljudske šole. Govornik potem navaja več nedostatnostij z inomoškega vseučilišča ter toži, da se za to visoko šolo ne skrbi ravno tako kakor za druga vseučilišča. Konečno predlaga resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, naj skrbi za to, da se bodo na inomoškem vseučilišči zvršile potrebne nove zgradbe. Poslanec A d a m e k se pritožuje, da se v Češki premalo skrbi za pouk v umetnosti, tudi se od vladne strani premalo zgodi za to, da se ohranijo starinski spomeniki; za češko slovstvo pa da se vlada skoro da čisto nič ne briga. Ustanovitev vseučilišča s češkim učnim jezikom ni nikakor posebna koncesija češkemu narodu, sicer pa na tem vseučilišči še manjka marsikaj, kar je silno potrebno. Vedno imajo Nemci v Češki še prednost gledč državnih troškov za učne namene. Število nemških srednjih šol je v češki, Moravski in Šlezki v primeri s prebivalstvom trikrat, štirikrat večje nego ono slovanskih in ista razmera je tudi v doneskih za učne namene. Opravičeno je torej zahtevanje Slovanov, naj se pravičneje razdelijo doneski za učne namene. Govornik omenja tudi nemški „Schulverein“ ter pravi, da to društvo le politično agituje za nemško-liberalno stranko. (Živahno odobravanje na desnici.) Poslanec baron Pirquet omenja razne napake v poučevanji ter graja posebno učni črtež za gimnazije, po katerem se učencem nalagajo prevelika bremena, se preveč časa porabi za mrtve klasične jezike ter se tudi iz drugih predmetov zahtevajo prevelike po-natančnosti. Premalo pa se gleda na pouk modernih jezikov, treba gledati tudi, da si učenci priuče drugi deželni jezik. Govornik tudi meni, da zrelostni izpit po dovršenih osemletnih študijah ni niti potreben niti primeren. Na vseučilišči pa da je premalo učnih dnij. On opozarja torej najvišjo učno upraviteljstvo na svoje opazke. Poslanec Men g er obrača se proti govoru posl. Adameka ter omenja, da v Šleziji nima nemški „Schulverein“ nobene šole. Šlezki deželni zbor pa da tudi ne ravna slabo s slovanskimi šolami, češ, da jim je v letu 1879 dovolil večje podpore nego nemškim. uteši lakoto in žejo, izumil tudi način, po katerem napravlja ta sredstva tudi okusnejša in prijetnejša in tako golo krmenje in nasi-čevanje spremenil v slast. Stari Arhestrat je uže opeval kuharsko umetnost, in če se spo-minate Vodnikove: „Na žganjcih tropine In kislega zelja, Bob, kaSa vse mine — —“ potem pa smete uverjeni biti, da tudi mi Slovenci v tem oziru v kulturnem razvitku nismo zaostali. O jedi in pijači pisati je menda tako lehko ali težko, kakor napraviti dobro jed in pijačo; in kakor imajo dandanes razvajeni či-tatelji mnogo bolj razvit in tenek okus gledč berila, katero jim podajemo, taka je tudi z jedjo in pijačo — pri onih, katerim nista zelje in repa vsakdanja hrana. Tu segajo eni po Heineju — a Bog varuj, ta jim je še premalo pikanten — Zola in Jaka Casanova sta jim komaj dovelj tečna; drugi pa obirajo suhe koščice kakega obskurnega „vaterlanderjaB, in so pri tem itak zadovoljni, kakor tretja pobožna duša, kateri se vidi vse pregrešno in Poslanec A d a m e k odgovarja, da so podatki, katere je on navel o nemškem in slovanskem šolstvu vzeti iz izkazov statistične osrednje komisije. Ko je govoril konečno še poročevalec Czerkavski, vsprejeli so se naslovi 1 do 5, kakor jih je nasvetoval odsek. K naslovu G: „Statistična osrednja komisija11 oglasil se je k besedi poslanec vitez Proskovetz ter izražal obžalovanje, da objavljanje statističnega letnika ne doseza svojega namena, da bi namreč statistični podatki prišli v splošno poznanje. On priporoča, naj bi se izdal koledar po vzorci saškega koledarja, kateri bi obsezal najvažnejše statistične podatke o Avstro-Ogerski do novejšega časa. Poslanec grof Wurmbrand govoril je o istem predmetu, potem pa se pričel baviti z vprašanjem o potrebi nemškega kot državnega jezika. V kratkem času nastale bodo tudi v zbornici male narodne skupine, to pa bi bilo za Avstrijo pogubno, zato on meni, da bi Avstrija le mogla obstati pod vodstvom inte-lektuelne moči in gorkega patrijotizma Nemcev. Tudi v prihodnji zbornici se bode moralo govoriti o njegovem predlogu glede uvedbe nemščine kot državnega jezika, in narodnosti zakon more obstati samo na načelu nemškega vodstva. Poslanec Beer govori o sestavi statistične komisije ter omenja, da je v njem premalo osebja, da bi moglo zmagovati obilo breme, potrebno je torej, da se osebje pomnoži prav kmalu z izvrstnimi delavnimi močmi. Na to se vzprejmo naslovi 6 do 9, na kar predsednik pretrga sejo. Poslanec Wagner in drugovi predložijo postavni načrt gledč oprostitve zastavnih pisem bukovinske zemljiško-kreditnega zavoda od do-hodkarine. Prihodnja seja jutri. Iz Italije. P. C. — Kratko pred tretjim čitanjem in tajnim glasovanjem o železniški predlogi pričela je opozicija zopet napad na zakon iu na ministerstvo, kateri napad pa je ministerstvo na prav vspešen način odbilo. Priznati se mora opoziciji, da si je ta pot stališče kakor tudi predmet napada prav spretno izvolila, kajti postavila je vladne pristaše na poskušnjo, pred alternativo, da glasujejo ali proti vladi ali pa proti interesom svojih volilcev. Opozicija je predlagala, naj se občinam, katere imajo plačati donesek za gradnjo železnice, ta znesek po polnem odpusti. Naravno, da za prijatelje ministerstva ni bilo prav lehko, glasovati proti temu predlogu, kateri namerava korist po njih zastopanim občinam, če so vender storili in je ministerstvo z večino štiri in šestdeset glasov za zdanje razmere zelo veliko večino moglo odbiti zmagovalno napad, to pač zopet pohujšljivo, kar ni tiskano „z dovolenjem visokega knezoškofijstva". In dejal bi, da sta si telesna in duševna hrana vedno nekako sosedna, ako je dovoljen ta izraz; skusil sem saj uže mnogokrat, da so oni, katerim je bil pikanten francosk ali lasciven lašk pisatelj najbolj prikladen, pili najrajše kako rezko ogersko vino ter jeli navadno od mnozih jedi in vsake le malo. Caviar in sardeljice, slana tonina, fina teletina z gomoljikami, in naposled fromage de Brie — to so vzori takim ljudem. Možak, ki je srečen ob velikem beefsteaku ter ob njem izpije pet do šest vrčkov piva — sega v prostih urah po Walter Scottu, in gospica, ki se joče, bravša, Sofije Scliwarzove zbrana dela, uživa najrajši sladoled ter pije čaj brez rakije. Tako bi lehko uvrstil vsakega v pristno mu kategorijo, da bi imel le priliko opazovati ga nekolikrat pri jedi in pijači. A kaj bote dejali — kam bi utaknil človeka, čigar ideal so — žganjci? Vi se smejete, a jaz popolno resno mislim in govorim. Ne o nanjktnn K m H Leonovem Kalanu, ki je hotel umirajoč še jedenkrat razveseliti se ter zahteval — žganice; ne, ne — o izobraženem možu (tegn 'nF'smete zabiti), o slovenskem dokazuje, da ima ministerstvo tako močno in veliko večino, da se mu ni treba bati napadov opozicije. Ministerski predsednik Depretis, da si je še zelo bolan in se le z veliko težavo giblje, dal se je tako rekoč v zbornico nesti, da je videl svoje pristaše, kateri so ga pri dohodu z burnim odobravanjem pozdravili. Njegova navzočnost gotovo ni malo pomogla do izida. Zdaj ni prav nobene dvojbo več, da se bode železniška predloga pri tretjem čitanji in tajnem glasovanji vsprejela. V vrstah opozicije pokazuje se tudi uže velika poparjenost, in pred kratkim je opozicija razpravljala vprašanje, če bi morda ne bilo bolje, da kratko pred odločilno bitko zapusti bojišče ter je prepusti vladi. Kaže pa se vender, da bode večji del opozicije zavrgel ta predlog, in tako se bode najbrže izbojeval boj po vseh pravilih. Politični pregled. Avslrijsko-ogerska država. V poslanski zbornici je pred posvetovanjem proračuna za srednje šole poprijel naučui minister besedo k stvarni opazki; minister je izjavil, da je izid preiskavanj o obnašanji profesorjev in dijakov dunajskega vseučilišča pri vlanski aferi, katero je omenjal Greuter, o kateri so oblastva govorila slednjo odločilno besedo, vsakemu na ogled. Po številkah izraženih\ podatkov Greuterjevih gledč veroizpovedanja učiteljev ne more minister kontrolirati, kajti on ne piše izkaza učiteljev po veroizpovedanji, ker se pri imenovanji gleda na učno zmožnost, vednostno izobraženost, nadarjenost in na zasluge, ne pa na veroizpovedanje. Po veroizpovedanji se le tedaj poizveda, kadar gre za imenovanja vodij ljudskih šol in učiteljev veronauka. Minister mora Greuterju prepustiti, če je primerno, da se tu in na tak način govori o prisotnosti cesarjevi pri otvorenji vseučilišča. Da se je dijakom prepustilo, vzdrževati red, so si to izrečeno jim nalogo šteli v čast, ter tudi tej svoji dolžnosti po polnem dostojno ugodili, da, izvršili jo na tak način, da se je iz vsakega pojava kazala ne le naravna spoštljivost, marveč pravo navdušenje za cesarja in dinastijo. Ministrovo pojasnilo vsprejelo se je z opetovanim odobravanjem na levici. Državni zbor nadaljuje specijalno debato o državnem proračunu. V včerajšnji seji predložil je trgovinski minister carinsko novelo. Dalje se je predložil zbornici zakon o gradnji železnice od Doboja čez Tuzlo v Siminhan. Hrvatski in srbski listi bavijo se mnogo z Metodovo slavnostjo na Velehradu, a skoro povsodi se ne kaže ne le nikako navdušenje za to romanje, marveč se kar skoro pisatelji govorim, ki^jpotme go s^eti^zato, da , e z^večjuh apetitom, iiL »LjišvAa ioorej) J#m caj Opisati, in ki^je" zmožen" naivečje navduTe-,j nost^ ako ugleda — žgafijce. Rad bi vedel, „ kaj ta mož bere? To3a Iek njem iv,’ Potoval je ta novi pisatelj slovenski pred mnogo leti kot sedmošolec na Dunaj, in sicer — peš ter zabeležil vse imenitne dogodjaje tega potovanja v svojem dnevniku po znanem receptu nemški^gojenk, „hohe,hohere Tochter-schule“, kakor: „Zjutraj sem ob polušestih vstala in pila kavo; dopoludne smo jeli kruh in vsaka jedno jabolko; opoludnč pa „dampf-nudeln“, moja „Leibspeise“ ; popoludne mleko — zvečer pa čaj. Potem pa smo šlespat.“ Prav tako ravna ta novi listkar slovenski. Jaz sem se trudil, da sem prečital njegovih 32 feljtonov, v katerih opisuje svoie23dnevno_-pptovanie-na Dunaj — pe iznilmjeno. nego, kakor sam trdi, „ zanesljivo, po polnem res* nlMb^v~svojem jetTruA In kaj~je jedro tega ( spisa ?TecT, samo~jed in malo pijače po vrhu. ) Iz vsega katfSa pa svetijo kakor zvezde ^ miru in sprave — žganjci 1 Ta mož je spisal torej 32 listkov o 23 dnevih potovanja. Teh feljtonov imam danes naravnost odsvetava udeležba pri tej slavnosti. Tako na pr. odgovarja srbski list na besede Strossmayerjevega pastirskega pisma: „Svako če učiniti bogougodno djelo, tko ode u Rim ili Velehrad i tamo se za ujedinjenje i jedin-stvo slovenskog sveta bogu pomoli,11 na te besede odgovarja srbski list, da Srbi pač dobro vedo, koliko je zdaj udarilo, ko jih pozivljejo na nekakovo Jedinstvo" vere in cerkve, če je vladiki Strossmayerju kaj do jedinstva in do slovenske liturgije, zakaj tega ne izposljuje v Rimu. Tjžt naj se obrne. List pravi, da so Srbi lehko dobri Slovani in dobri ljudje, če tudi niso z drugimi jedne vere, čemu torej romanje. Tuje dežele. Razmere med Nemčijo in Angleško so zopet po polnem poravnane. Ta dogodek pozdravlja časopisje obeh držav z veliko radostjo. Nemški cesar je baje knezu Bismarcku ob tena ugodnem vspehu na posebno odlikovaleu način čestital. V angleški ddlenji zbornici bil je včera pomenljiv dan za vnanjo politiko. Vojni minister zahteval je, naj se pomnoži vojna za tri tisoč mož, naj se dovoli dodatni kredit za vojno proti Sudanu in za gradnjo železnice Suakim-Berber, in vse to se je dovolilo. Ob tej priliki izjavil je tudi vojni minister, da se je vladi vedno zdelo potrebno, da angleške čete postopajo proti Kartumu ter da uničijo Mahdijevo moč. čete generala Grahama štejejo 12000 mož, šle bodo od Suakima proti Berberu, da uničijo moč Mahdijevo. V Pekingu na dvoru vlada zdaj, kakor poročajo listi, povsodi mnenje, da se mora zdaj Kitajska odločno nasproti postaviti tujcem, da ti ne bodo stavili do »nebeškega cesarstva" zopet novih zahtev. Mandarini, kateri želijo reforme, odpravili se bodo polagoma iz glavnega mesta s tem, da se jim bodo odkazale službe v notranjem države ali pa se bodo umiro-vili. Tudi prejšnji državni upravnik princ Kung se je po polnem odstranil od dvora, ker je bil preliberalen in je gojil preveliko občudovanje evropskih vednostij in umetnostij; zdaj mu niti ni dovoljeno udeleževanje pri cesarske družine posvetovanjih. Dvornim služabnikom se je strogo prepovedalo, pečati se s tujimi, v Pekingu nastavljeuimi poslaniki ter jim kaj poročati. Vršijo se uže zdaj velike priprave za slavnost, ko se bode nedoletni cesar imenoval polnoletnim; to bode narodna in verska slavnost. V „ svetišči peterih čednostij" posvetil bode najvišji duhovnik mladega cesarja in potem ga bodo molili svečeniki Potem pa bode mladi cesar ogovoril bogove. Ijenem in zopet najdenem otroku. Kakorje v vseh boljših- francoskih družinah navada, praznoval se je tudi v iodni jiaikrasncjSjh hiš _na Uoulevardu v Parizu večer sv. Treh kraljev. Dvorane bile so sijajno razs"vitljene7~svetal ogenj plapolal jo v ka-Mnu, in vsa velika družba bila je Židane volje, kajti zbrana je bila, da použije običajni kolač isv. Treh kraljev. Navada pa je, da se v ta kolač zapeče jedrce; potem se raz režo kolač, in kdor dobi v svoiem kosci .jedrce, ta io kralj večam. Družba jila jo zelo dovtipna, le jedna gospa, katera je lavadno z duhovitim svojim govorom zabavala naj-)oljše kroge, bila je daues otožna, tiha in zamiš-jena. Ko se je imel razdeliti kolač, nastala jo v vsoj družbi tišina, in ta trenotek porabila jo otožna gospa, da jo izrekla svojo željo, naj se njej pripali kos kolača podari beraču, kateri pride slučajno pred hišna vrata. Pritrdili so njeni želji :jn kmalu na to pripeljo strežaj malega, slabot-ega, bledega, mraza otrplega dečka v dvorano, iil jo jedon izmed onih italijanskih muzikaSev, 'atori hodijo od hišo do hiše, služeči si z godbo jjjji^i kruh; takih muzikašov vidi so v Parizu obilo. Ubozega dečaka jo vsa družba radostno pozdravila, in dočak vzel je s tresočo roko s srebernega krožnika kos kolača. Ko so použili kolač, povpraševati so jo jelo, kjo je usodno jodrce in gledi — bilo jo v koščoku, katerega je vzol tuji, mali deček. — „ Živel — naš kralj!“ zaklicali so gostje. ,Dečok, ti si srečno dete, zdaj pa si moroš izvoliti tudi kraljico, lo brzo!“ Mali godec, čigar oči so kazale neko posebno inteligentnost, šel jo v zadregi po dvorani ter si ogledoval vso družbo, vso damo zavrstjo ; najodenkrat pa jo obstal prod otožno gospo tor dojal s solznimi očmi: ,,0 mi-lastna_gsspa, vi sta moji - —take—zelo... po- dobni. godiiejni.ji_kraljifa!“ Otožna gospa je obledela, poglodavala jo otroka nekaj časa pazljivo, potem pa so je polasti nervozno trepetanje, lo zdolo so jo vsem naravno, saj so vedoli, da jo bred nekaterimi loti izgubila v Italiji svojega toval le 23 dni, potem je^ sigurno povprečno \ »vsak danT5I/skrat jedel teFludi vse to vestno zSjnsaTTšV^TdnevnTE. Ta mož tudi zy& to — namreč jesti in to slastno opisovati. Tako piše na pr.: „Tu smo zdaj! — in pričakujemo žganjcev. . ; iu nismo zastonj čakali. V kratkem času so bili žganjci na mizi in mi za mizo. Ha! Ali so pa tudi žganjci bili! To se pravi taki žganjci, da še mati tacih niso naredili ! Kar „plavali“ so! In kmalu so „ubožčeki“ izginili po poti vse zemske miu ljivosti!“ Pa mož tudi z malim ni zadovoljen; tako ima Rrrngn~~y.iibeiežen »hudo veliOnTcejr ali »sila veliko svinjsko pečenko« m ga_ drugem mestu narisan -kifeljc, ki je tako majhen. da bi kar v eneni4^ižjjiuLig&UlM.v morji minljivosti", in „sedem krompirjev, katere bi bil jehko h krati v usta djal. ti ropalLvoz, katora jo Domače stvari. — (O potovanji cesarjeviča in cesaričine.) Kakor so poroča iz Aten, jo cesarjevič naznanil svoj dohod v Piroj na 15. dan t. m. Kralj Jurij ponudil je cesarjeviču v stanovanje kraljovi grad, vonder je izrokol cesarjevič, da bi rajši prenočil na krovu „Miramaro“. V Atonah ostaneta 4 dni. V Atonah vlada veliko navdušenje ob tem obisku, ker se goji nadeja, da bode to mnogo pomoglo k približanju Avstro-Ogerske in Grške. Dn6 19. t. m. dojdota visoka gosta naj-bržo v Spljet, kjer bosta ogledala tamošnjo cerkev. Obišče se baje tudi Salona, da se ogledajo tamošnjo starinsko reči. — (V stanov e.) Vstanove za onemogle vojake iz dohodkov postojinske Jame in Metelkove vstanovo podeli gospod deželni predsednik dn6 11. t. m. povodom spomina obiska cesarja in cesarice v postojinski Jami v 1. 1857 za 1. 1884 vsako v znesku 37 gld. 80 kr. naslednjim prosilcem : Jakobu Kranjcu iz Postojino, Josipu Počkaju iz Ostrožnega Brda, Janezu G-ržini z Velikega Otoka, Antonu Fajdigi z Malega Otoka, Josipu Kocijanu iz Kamna, Antonu Nachtigalu iz Eajhovcev, Matiji Erženu iz Jolševca in Simonu Ilovarju iz Radulje. — (Iz seje mestnega odbora.) V včo-rajšnji seji mestnega odbora vršila so je volitev člana, voljenega po mestnem zastopu v deželni šolski svet mestu g. prof. Šukljeja, kateri so je odpovedal temu mestu. Od 22 oddanih glasov dobil je g. prof. Makso Pleteršnik 17 glasov, g. prof. Senekovič pa 5 glasov. Torej je od mestnega zastopa v deželni šolski svet voljen g. prof. Pleteršnik. Ponatančnejše poročilo o tej seji priobčimo radi pomanjkanja prostora jutri. — (Pogreb Viktorja Smoleta) včeraj bil je zelo krasen, dejali bi, skoro veličasten. Razen sorodnikov in prijateljev spremili so pokojnika k slednjemu počitku gospod deželni predsednik baron Winkler, vladni svetovalci grof Chorinsky in pl. Wurzbach kakor tudi mnogo uradnikov deželne vlade; deželni glavar grof Thurn, cesarski svetnik Murnik, finančni ravnatelj Dimitz z mnogimi uradniki; finančni prokurator dr. Račič, nadsodnije svetovalec državni pravdnik Porsche, deželne sodnije svetovalca Z hub er in baron Rechbach, trgovinske zbornice predsednik Kušar, mnogo častnikov, profesorjev in brezštevilna množica ljubljanskih msščanov. Krsto pokrivalo je brezštevilno krasnih vencev. Bil jo krasen sprevod, kateri je živo pričal, kako je bil ^ pokojnik v vseh krogih priljubljona oseba. — (Postne pridigo) ima, kakor smo uže omenili, v stolni cerkvi letos preč. gosp. O. Htib-nor. Udeležba je vsak dan zel6 mnogobrojna, in verno ljudstvo posluša z velikim zanimanjem iz-bdrnflga propovednika. — (Potovalni učitelj za Primorsko,) gosp. E. Kramar, napravil je, kakor čujemo, profesorski izpit za višje kmetijske šole. Dostal je izpit iz fiziologijo in agrikulturno komijo. — (Občinska volitev.) Pri volitvi občinskega predstojništva v občini Kot v črnomelj-skem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan Jerman iz Sodinje Vasi, občinskima svetovalcema pa Jakob Kočevar iz Trebnjega Vrha in Štefan Hočevar iz Lipovca. — (Požarna kronika.) Iz novomeškega okraja se nam z dn6 8. t. m. piše: ^ Dne 5. t. m. o polu treh popoludne nastal je pri po- Ita.lt pripoveduje, da je tovariša večkrat supliral“, to S6~pravi, kar je onemu ostalo^ siiedeTje naš listkar. Tudi se mu zdi po- ' r Irnnnmn ni ebno omenjati, čla se koncem nploščeka ni til“, iu jaz mislim, da je taopomnja po polnem ,avičeua. . , yfipm tam, p up/, m gnurmanfl. Obzorje njegovo ne sega preko krompma. Mkne-in žganji: 'žnicžlju,'najgemo samo Jvakrat v vseh 32 listkih. Vampi on jih imenuje „saure pajžerl" (dovtip meri na „paj-želne") so mu še tako živo v sponunu da v svoji gastronomični ekstazi vsklikne: „Ta jed je bila dobra! Bila,izrezana telečja drobovina in qkisamL_i2^__LfiJiAJ_lfi. bi io iedel!" ~en. zavidflfljni Vrfiflf*11 ™ v do- kaz, ^ mn t.iidi sedaj še dobjffg&_tskfl-ji pokvaril kakotr novožeggi žeIodcni ka,t4lL, imate sledeče vTstice7 v kat e rili pripoveduje,'.kako je pred kratkem »oberal skoro vsak dan po dvakrat divjega kozla! Zadovoljen sem ga „oberal“ — tega kozla — divjega se pravi; toda »pošteno" — ne pa »pregrešno", kakor obera hudobni „jezik“; — jaz sem oberal z zobmi; in oberal sem onega „divjega“ kozla S iz Afienza, ne pa onega kosmatiua, ki mekeče — in — smrdi! O! — oni je bil „divjia kozel, aflenški kozel, ki je prav „dobro dišal!" Claudite jam rivos — človek bi skoro ^am jip^tit .dobil! Dvoje bi ^ta vender še rad vedel ali doživel! Prvo, kakor sem uže gori omenil — kaj bere ta mož; — drugo pa — povabil bi ga na kosilo; — prav pošteno kosilo bi mu napravil, in gledal bi ga in veselil se v globočini svojega katara polnega želodca — ob apetitu svoje gosta. Prosit! Saj ga vidim skoro v duhu pred seboj — kako se melanholično ozira, šetajoč po ravnem „polji", gori proti severu, kjer na večernem nebu migljajo uže prijazne zvezdice — gorftk južen veter pa mu boža okroglo lice. Vse je tako pomladansko, poetično! Tudi našega list-karja se poloti takov čut, in čut se zlije mu v besedo — pajazblatavij še_ JedaegjLdiV--jega kozla", da druzega vzdiha ni zmožen. nego : ..O. da bi bila binarna gora — žganic — Sava pa — toda dovelj — sat prata bi-berunt! Hribovec. sestniku Janezu Dremšeku ogenj, ki je vničil v kratkem času s slamo krito pohištvo in gospodarska poslopja. Kešiti ni bilo moč ničesar, ker gospodarja tedaj ni bilo doma. Ta šel je namreč s svojo ženo v gozd ter je pustil trojo malili otrok samo doma, ki so najbrže igrajo so s klinčki tudi zažgali. Škoda so ceni na 800 gld., a zavarovan je bil na 400 gld. pri „Dunajskem zavarovalnem društvu". Sreča jo, da jo hiša pogorelega stala na samem in so vsled tega ogenj ni mogel razširiti. — (Iz Trsta) so poroča: Včeraj dopoludnd skočil je pri tukajšnjem c. kr. poštnem ravnateljstvu služeči pismonoša Anton Pickl blizu Servole v morje; čez nekaj časa izvlekli so mrtvega iz vode. Pri njem našli so predvčeranjim denarno pismo, katoro ni imel on vročiti, in zaradi tega jo bil iz službe odpuščen. To ga jo peklo, in zaradi tega je storil konec življenju svojemu. — (Samomor.) Iz G-radca se poroča: Dne 9. t. m. ustrelil se je infanterist Josip Zupanc v 87. pešpolku. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.u Belgrad, 10. marcija. Skupščina bode le kratek čas vkup. Dvor se ne preseli med zasedanjem y Niš ; kralj bode le sam tam ostal nekaj časa. — V jeseni bodo v južni Srbiji velike vojaške vaje. Bukarešt, 10. marcija. Trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko se je odpovedala. Pariz, 10. marcija. Dve kompaniji pešcev odšli sta iz Tonkinga v Conchinchino, ker je nastalo na meji Kambodže nevarno gibanje. London, 10. marcija. Mahdi zaukazal je svojim poveljnikom, naj skušajo ovirati ljudi, da ne bodo napadali britskih čet; on se na-deje, da jih bode uničilo vreme. London, 10. marcija. Kaže se, da so so Rusi odločili, dalje se pomikati. Najbrže se sprimejo z afganskimi četami. London, 10. marcija. „Times“ pišejo: Razmere Anglije k inozemstvu so se v slednjih dnevih mnogo zboljšale. Grof Herbert Bismarck zapusti danes London z zavestjo, da je mnogo pripomogel k zopetnemu spo-razumljenju med angleško in nemško vlado. New-York, 10. marcija. Predsednik Barrios z Guatemale izdal je oglas, s katerim se unijske države osrednje Amerike proglašajo kot nova ljudovlada. Da se ta namera izvrši, prevzel je Barrios vrhovno poveljstvo nad vsemi četami. Telegrafično borzno poročilo z dnč 11. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................83-60 » > » > srebru ....................84 •— Zlata renta...........................................109 '35 5°/o avstr, renta...................................99'25 Delnice n&rodne banke............................... 868' — Kreditne delnice.................................... 302 '70 London 10 lir sterling..............................124'25 20 frankovec........................................ 9' 79 Cekini c. kr........................................ 5'81 100 drž. mark...........................................60-45 Tuj ei. Dn6 10. marcija. Pri Maliči: Vitez Wilson, zasebnik, in Sckweikhart, lastnik tovarne, z Dunaja. — Rottenberg, Kerner, Knepflmacher, Fischer, Lumpe, Schwarz, Schidlof, trgovci, z Dunaja. — K