ŠTEVILKA 2- LETO 6 FEBRUAR 1978 KDAJ BOMO VOLILI? 9. 3. delovni ljudje v organizacijah združenega dela 12. 3. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih Krajevne skupnosti bodo vsem volilcem posredovale pismeno obvestilo za volitve z navedbo datuma volitev in volišča. V KATERE ZBORE BOMO VOLILI? 1. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO Litija - volitve bodo 9. 3. v organizacijah združenega dela 2. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO Litija - volitve bodo 12. 3. v krajevnih skupnostih 3. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO Litija - volitve bodo 12. 3. v krajevnih skupnostih 4. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI - volitve bodo 12. 3. v krajevnih skupnostih KDO VOLI? v zbor združenega dela SO Litija vsi zaposleni v OZD v zbor krajevnih skupnosti SO Litija: vsi volilci v krajevni skupnosti, ki so stari nad 18 let v družbenopolitični zbor SO Litija: vsi volilci v krajevni obrtniki in zaposleni pri njih bodo volili še svoje delegacije za zbor združenega dela SO Litija in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti skupnosti, ki so stari nad 1 let kmetje in njihovi družinski člani bodo volili sestoje delegacije za zboij«uženega dela SO Litija in skupščine samoupravjMl skupnos ^sk^noj^^^ VOLIŠČA VOLITVE DRUŽB SKUPNOSTI SK TERESNE SK NASLEDNJ OBVESTILO Vse občane pozivamo, da prijavijo na Matičnih uradih sprememb^ stanovanja in se prepričajo, če., vpisani v volilni imenik. Po zalflH o nastanitvi in evidenci stahpPP^B vališča so občani dolžni to storitr vedno, kadar spremenijo kraj stalnega bivališča ah stanovanje. Ugotavljamo. je še vedno določeno število Občanov, ki imajo prijavljeno stalno bivališče pri nas, živijo Pjkap*ualj časa^unaj naše občinc^S^ta iz območja matičnega urada ITobčini. Bozivamo njihove svojce, da v soglasjn&njimi naredijo odjavo in se prijavijo tam, kjer sedaj davijo. mL m, Te obveznosti po zakonu ne sme narediti matični urad po uradni dolžnosti, temveč^ vlogOT^anke - občana^H|F Prepričani smo, da boste to obveznost izpolnili, da ne bo na dar volitev nepotrenKh problemov^ godovanja in jeze: interesnih I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (levi breg) 1. volišče Graška cesta št. 64 (Kovač Jože) Graška cesta, Topilniška ulica, Ulica 25. maja, Na, gričku in Zgornji Log. -^m 2. volišče zdravstveni dom Litija, CZB št. 1 jjjfflg^ Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica, Cesta Zasavskega bataljona, Vegova ulica, Predilniška cesta, Badjurova ulica, Kidričeva cesta, Bevkova ulica, Gubčeva ulica, Prisojna ulica, Grumova ulica in Praprošče. _ 3. volišče Delavska univerza Litija, Parmova ul. št. 4 Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta in Ljubljanska cesta. VIII. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNI 17. volišče Krajevni urad Polšnik Polšnik, Preveg, Stranski vrh, Šumnik, Velika Preska, Borovak. Zglavnica, Renke. iS. volišče Osnovna šola Marnošj Mamolj in Dolgo hrMHMBBk. 19. volišče Osnovna šola Konjšica Konjšica in Ra%e. IX. KRAJEVNA NIŠKA DOLI ČNEGA ZBORA, DELEČStt ZA ZBOR KRAJEVNIH E LITIJA IN DELEGACITV SAMOUPRAVNE IN-KRAJEVNIH SKUPNOSTIH DNE 12/3-1978 NA KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO volišče Osnovna šola Gradišče Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič^fBevno, Primskovo, Dolnji in Gornji vrh in Vij 34. volišče Sobrače (Fajdiga Ignac) Sobrače, Pusti javor, Selo §0ff Sobračah in Rađanja vas. volišče Ješče (Adamlje Jože) Ješče, Jezni vrh, Mulhe, Mišji dol, Mihelca, Od gorica in Stara gora 35 NOST JABLA- XVI. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA (desni breg) e Podšentjur št. 1 (Koprivnikar Leopold) odsentjur, Veliki Vrh in Širmanski hrib. volilre Trg svobode št. 1 (Zavarovalna skuMost „Triglav") W Valvazorjev trg, Trg svobode, Podkraj, Vrvarska cesta, Rudarska cesta in Jerebova ulica, volišče Osnovna šola Litija, Rozmanov trg itarjevška cesta, Šmarska cesta, Brodarska cesta, Levstikova cesta, Pokopališka pot in Frtica. 7. volišče Strokovne službe SIS, Rozmanov trg št. 28 Rozmanov trg. 8. volišče Cestna uprava, Grbinska cesta Grbinska cesTlr, Partizanska pot in Ježa. III. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ 9. volišče Gasilski dom Spodnji Hotič Spodnji Hotič in Konj. 10. volišče Osnovna šola Zgornji Hotič Zgornji Hotič, Bitiče, Zapodje in Ji IV. KRAJEVNA SKUPN 11. volišče Osnovna šola Ri Ribče in Vernek 20. volišče Gasilski dom Breg Breg in Tenetiše 21. volišče Gasilski dom Zg. Jablanica Gradišče, Gradiške Laze, Sp. Jablanica, Zg J«?Ianica, Jablaniški potok, Jablaniške Laze. Selšek, Cerovica in Bukovica. X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMART 22. volišče Osnovna šola Šmartno KRAJEVNA SKUPNOST GABR( ■ VKA 23 Šmartno in del Male Kostre. volišče Otroški vrtec Usi Ustje 24. volišče Zavrstnikj^lestnik) Zavrstnik e do št. 1 XI. KRAJEVNA SKUPNOST STANGAR-SKE POLJANE 25. volišče Osnovna šola Št. Poljane Štangarske Poljane in Dragovško. 26. volišče Volčja jama (Bučar Poldi v%čja jama, Ščit in Jastrebnik. 27. volišče Reka-Gozd (Slapničar Alojz) Reka-Gozd V. KRAJEVNA SKUPNOST 12. volišče Zadružni doni Jevnica JevnJB, KresnSIe Poljane thdel VI. KRAJEVNA SKUPNOST 13. vMšče Osnovna šola Kresnice Kresnice 14. volišče Kresniški vrh št. (Jančar Jože) Kresniški vrh in del Golišč. SKUPNOST SAVA om Sava i log. 36. volišče Brezovo št. 6 (Višnikar Angela) Brezovo 37. volišče Vodice 14 (Kastelic Darko) Vodice 38. volišče Osnovna šola Gabrovka Gabrovka, Klanec in Moravska i 39. volišče Tihaboj 29 (Baje Anton Tihaboj, Brglez, Lukovec in ~ 40. volišče Tlaka 2 (»bzlevčarJ|Pnon) Tlaka, Brezje pri Kumpoljah in Gornje Ravne. 41. volišče Moravče 14 (Božič Marija) Moravče, I loliovica in Podpeč pod skalo, volišče GabrsJHbra 9 (Martinčič Ignac) Cabrska volišče Cateška gora 1 (Potrbin Marija) Čateška gora, Križišče in Okrog, volišče Gobnik 20 (Babšek Ana) Gobnik. 45. volišče Kamni vrh 14 (Martinčič Alojz) Kamni vrh in Laze. 46. volišče Nova gora št. 14 (Zore Mirko) Nova gora. 47. volišče Gasilski dom Javorje Javorje. XVII. KRAJEVNA OST ICE 15. volišče Sava, Leši 16. volišče Ponovič Ponoviče SKUPNOST VELIKA nga — prosvetni dom Mala Štanga, Koške Poljane in RAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC 29. volišče „Dom Tišje" Črni potok Črni potok, Podroje, Vintarjevec in 30. volišče Osnovna šola Javorje Javorje, Leskovica in Vrata.^^^ XIV. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVNIC^^^ ffi^ 31. volišče Zadružni dom Vel. Kostrevni Velika Kostrevnica, Mala Kostrevni' hiše št. 14 dalje, Dvor, Lupinlca, F Višnjijurfff ^_ 32. voliJitfiberga (Fortuna Jože) "elša in Preska nad Kostrevnio Kal, Hude ole, Spodnje 48. volišče Krajevai urad I Dole pri LU^TCornje Jelefl Prevole, Selce, Slavna, Sur; lenje in Zavrh. vna šola Gradišče J/a dišče, Ježevec in Prelesjc. Dobovica št. 3 (Povše Jože) ca, Radgonca in Zavrh. volišče Kostanjevica št.^l Kostanjevica volišče Ravne št. 9 (Povše VinkoJ ne pri Šentrupertu in Strmec. Velika goba št. 6 (Grčar Jože) goba, Mala goba, Ljubež v Lazih, Čeplje in Prejkbiske njive. anislav) A SKUPNOST VAČE XVIIP 54. volišč JRnovna šola Vače Vač§^51ivna, Mala sela, Kandrše del, Ržišče. Boltija, Potok, Vovše, Laze, kovje, Širokaset in Cirkuse. Klenik, Podbu- UREDNIKOV STOLPEC Vsi ,.VSI NA VOLITVE"je bilo vedno eno izmed naših gesel ob volitvah. Ne samo gsslo, temveč nase osnovno vodilo in načelo, ki odraža zavest in osveščenost posameznika v organizirani družbi. Našo zavest ob volitvah in referendumih smo z udeležbo oziroma glasovanjem že večkrat dokazali. Nekaj podatkov nam to jasno pove: volitev v letu 1969 se je udeležilo 87 % volilcev, leta 1974 pa že 96 %. ZA podaljšanje samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij je leta 1974 glasovalo 73,5 % volilcev, ZA povečanje samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega domapaje leta 1976 na referendumu glasovalo 83,7 % volicev ob skoraj 98 % udeležbi na glasovalnih mestih. Na te rezultate smo ponosni, hkrati pa so tudi obvezujoči. Obvezujoči v tem smislu, da se nam volilna udeležba ne zmanjša in da bomo volili predlagane kandidate za delegacije. Mnogo je posameznikov in kar celih družin, ki kar tekmujejo kdo bo zjutraj prej prišel na volišče. Biti prvina volišču veliko pomeni. Ali pa vsaj med prvimi. Tudi tako se pokaže zavest. O posameznikih ali družinah, ki so prve oz. med prvimi prišli na volišče se potem še dolgo govori. Pa tudi povsem drugačen občutek ima tisti, ki pride med prvimi na volišče, kot tisti, ki ga mora volit) i odbor čakati do zadnje minute. Tudi o teh se potem se dolgo govori. Še dalj pa o tistih, ki na volišče sploh ne pridejo, kljub ljubeznivemu vabilu svoje krajevne skupnosti. No, takih je izredno malo. Mislim, da jih 12. marca letos sploh ne bo več. In to nam bo vsem skupaj v velik ponos. Glede kandidatov za delegate in delegacije pa smo že v postopkih evidentiranja in kandidiranja opravili poglavitno delo. Predlagali smo najboljše. Tiste, ki jim zaupamo, da bodo v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti delovali v inte-msih svoje delegatske baze in da hkrati in ne nazadnje ne bodo pozabili tudi na splošne in skupne interese naše ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Kandidatne liste s predlaganimi kandidati bodo skoraj povsod zaprte. To pomeni, da bo na listah toliko kandidatov, kolikor jih. je treba izvoliti. Tako so se odločili občani in delovni ljudje v krajevnih skupnostih in OZD. Obkrožali bomo torej vse kandidate, ki smo jih tudi sami predlagali oz. se z njihovo kandidaturo strinjali na temeljnih kandidacijskih konferencah. Samega obkroževanja na voliščih bo razmeroma dosti, kar pa je povsem razumljivo, saj bomo letos izvolili tudi skoraj 4-krat več delegatov kot leta 1974. Nekoliko več opravil na volišču pa nikakor ni primerljivo z dejstvom, da bomo neprimerno bolj razširili naše samoupravno odločanje ravno z izvolitvijo mnogo večjega števila delegacij in delegatov. Volitve so torej letos naša najširša politična akcija, zato tudi ni slučajnost, da letos že drugič na tem mestu pišem o volitvah in da je tudi v „Glasilu občanov" kar dosti prostora posvečeno prav volitvam. Uredništvo pač izkorišča to naše najširše sredstvo informiranja in obveščanja, da občane čim bolje informira o volilnih opravilih, zato tudi zaradi tega pričakujemo najboljšo volilno udeležbo in rezultate. 485323904853234823232348234853482348 Kakšni bodo zbori uporabnikov in zbori izvajalcev skupščin samoupravnih interesnih skupnosti? ZBORI UPORABNIKOV 1. Predilnica Litija 2. IUV-TOZD Usnj.Žnarfcno 3- GIP Beton-TOZD Gradm. 4. GIP Beton-TOZD Komunala 5. Kmet.zadruga Litija 6. KZ Litija-knetje koop. 7. Kmet.zadruga Gabrovka 8. KZ Gabr.-kmetje koop. 9- Slovenija-ceste TOZDj^ lo. GG Lj.-TCZD Litija 11. Gostinsko podjetje 12. Iiovina Šmartno IJ. Ilisarstvo Gabrovka 14. Osn.šola Litija 1^. Csn.Šola Tnartno Ifc. Osn.Sola Gabrovka 17. Mercator-TOZD Litija ]6. Samostojni obrtniki uprava SO Litija 20. L- sna ind. - TOZD Žaga 2 L.:sna ind. - TOZD Plaatika Lesna ind. - TCZD Purnir ' LnBiis ind. - TOZD Mizarstvo L- 3na ind. Z.0S delovna skup-skupnih služb PIT Ljubij.,Pošta Litija Sjvarovalnica Triglav Ljubljanska banka SDK litija KAP Litija 22. Zdravstveni dom Litija Do in počitka "Tišjo" L-kerna 2 3. ZTI-" promet JEt? - vzdrževanj; 2 4. Elektro Ljublj. obrat Litija Cestno podj. enota Litija Zbori uporabni upravnih intsr 3 enih s' ?Š^in tas cu&nosti 25, Strok.služb.stan. in komu nalne SLS,skupne strok.sluz.,, SIS, strok.služ.SIS za zapo y filovanje, strokovna služba SIS za zdravstvo 26. Tekstil -TOZD Pletilja Mizarstvo Litija Mesarija in Pekarna Šmartno 2 8. Gentroraerkur, Državna / založba, Kmona, Peko, '■ Borovo, Tobak, Galeb, Tiskarna Slovenije-obrat Vače 2%. Osnovna sola Milana '; Boriška Litija * WZ Litija Delavska univerza 30. Občinske družbeno-, politične organizacije, Postaja Milice Skupaj Iz delegacij kra^. sirup. 1 ! 1! 11 1! 4—f- i! 1 1 ! 1! 1 UU 26! 291 Jo :Jo £9 18 18 Skupaj zbor uporabnikov 44 4? i ! i i ! i i ! i 1 I 1 1 I 1 Url i j i ' ta ! » t. -c ul O i !: i ! i ji i "li- iil i i ii —1- 1 ! 1 i ! i 11 i; i! i 11 111 1 i 1 i L 11 i: i i i] i 11 lj li 1. 1 i 11 1 I 11 1 i I i! i! i ! i' i ! i < i i 29 Jo ! Jo! Jol Jo: Jo "7 47 48 l 46 ld 16;18i 48 48l 48' II. ZBORI IZVAJALCEV ■..... " - trapi i z v :■ -: i. atimoup r. i nt.sfcu; noč .tura O > 'I Uaziv izvajalca ! o I O 11 0 H M Ul > Ki i-3' j n) : ..) ; o •M >w j o ni O a , > : -P 0 U O NI •H 3 1 o j l :'J ■H ! > a a IS 1 ° S ; -P 0 w Društvo upokojoneov Litija - ! - 1 1 - 1 1 Občinski odbor RdeSefea križa Litija - ! i i - 2 i - 1 1 Občinski odbor ZZH I!0V - ! - 1 - 1 i - ! - Občinski odbor ZZB ITCV Litija - invalidi 1 Dom počitka "Tišjo" - ! - ! - 1 4 Osnovna Šola Litija 4 ! i ! Osnovna šola Šmartno j ji j- j - |- Osnovna šola Gabrovka . . ..... 1 1 2 | i i- Osnovna šola "Milan BoriŠek" 1 ! i WZ Litij* 1 1 i 5 '; - | - - ; - i - Delavska univerza Litija 1 \ - ! - ! - - J - Zavod za socialno zavarov. - !-I- i -! - ! * I- Zdravstveni dom Litija -Is | - ! -i - i 5 i - Iekarna - [- : - - i 1 I - Dru3tvo za duševno priza- / i J v d:tc otrok-j J II& jižnica Litija - ! - 1 l : - - t - i - Glasbena šola Litija 1 - 1 -i - - Sindikalna godba - - 1 -! - - SKrO Litija - - 5 -! - - Odbor za obnovo gradu Bo&enSperk - - 1 -i - Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana 1 - ! - Zgodovinski arhiv Ljubljana - - 1 ! -: - Glasilo občanov Litija - 1 !- : - rogometni klub Litija - - - ! i! - ~ - Košarkarski klub Litija - ! - - '■' 11 - - Eokon^tni klub Usnjar - \ - - i 1' - - - Planinsko društvo Litija - ' - i 1 ■ - ** - Ribiška družina Litija - j - - 1 i ! - - !- ZTI1C Litija - i- - i 1 1 - i i - . Nogometni klub 3$aotno.st - i- - ! 1 1 - * L nogometni klub Apnar " !- '!- i 1 1 - . j_ Dtralska družina Šmartno - - - j i i 7-* i A:ro klub Litija - - - i 1 1 - -1 - ge: 1. Dokončanje del pri osnovni šoli na Graški Dobravi 2. Zaključek del na gradnji telovadnice pri osnovni šoli na Graški Dobravi 3. Izgradnja podružnične šole v Kresnicah 4. Izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Šmartno 5. Urejanje in izdelava projektne dokumentacije za zdravstveni dom v Litiji ter pridobitev zemljišča 6. Urejanje in izdelava projektne dokumentacije za prizidek in telovadnico pri osnovni šoli Gabrovka ter pridobitev zemljišča 7. Urejanje projektne dokumentacije za zdravstveno ambulanto v Gabrovki 8. Izvedba adaptacijskih del na podružnični šoli Ribče 9. Oddaja del na izvedbi napeljave centralnega ogrevanja na podružnični šoli Jevnica, Kostrevnica in Polsnik 10. Sofinanciranje gradnje šolskih igrišč pri podružničnih šolah Pri pregledu izvajanja sprejetega programa lahko ugotovimo, da so bile vse naloge uspešno opravljene. Res pa je, da je bila pri izvedbi posameznih nalog vrsta tako organizacijskih kot finančnih težav, ki pa jih je skupnost v sodelovanju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij uspešno reševala. Pri pregledu izvajanja sprejetega plana lahko ugotovimo, da so bile vse naloge uspešno opravljene. Plan dohodkov je znašal 24.031.503 din, realizacija 38.05 3.508 din, kar pomeni 1 58 % od tega za: šolstvo plan 1 7.972.503 din real. 20.225.775 din alil 12 ' zdravstvo O.059.000 din il 7.827.7 33 din - 294 % DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija Krajevne skupnosti Gabrovka in Kmetijske zadruge Gabrovka - Dole je postavila delegatsko vprašanje v zvezi z gradnjo telefonske centrale. ODGOVOR: PTT Ljubljana kaže pripravljenost za modernizacijo, vendar predlaga, naj bi lokalni faktorji zgradili prostore v skladu z zahtevami PTT- Za manjše telefon- Iz Odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Litija. Glede na veljaven odlok so spremembe v osnutku naslednje: ime ceste - potek št.ceste / odcep 1. J28 1 a. 1 2. 588 5. 528 ». Ponoviška c. 5. 528 6. 55o 7. 529 8. V6 9. 1/9 lo. 1/9 11. 55o 12. 1/12 15. 14. 565 15. 528 16. J28 17. 1/15 18. Grbinska ces priključek dolžina v km Litija-Kresnice-Jevnica-Slapnica Kresnice-most čez Savo HotiČ-Vače-Trata-Seli5če RibČe Litija-Ponoviče-Sava Pasjek-Polšnik-Sopota Sopota-Dole-Brezovo Moravče-Gabrovka-Tihaboj-Sela Čepije-Preska Dole-Dobovica-GradiŠČe-Ježevec Dobovica-Murnov graben Bajernik-Kostrevnica-Jesče-Gradišč (Kopačija) , » Jžiče-Sobrače Leskovica-Javorje Krznar-Črni potok-Vintarjevec Podroje(Kot) Breg-Jablanica-Selšek Hotič-Konj-Ponovič e Gradiške Laze-Gradišče-Mamolj občina Lj .Bolje 328 občina Zagorje 328 328 33o 1/7 občina Mirna 55o J5o 565 občina Grosuplje 5Jo IA II/6 zas.cesta 15,5oo o,6oo 8,5oo l,o24 8,7oo 1^,985 8,5oo 7,oo9 5,5oo 12,ooo 5,ooo 18,ooo ?,5oo 5,5oo 5,5°o 4,o7o 5,5oo 5,5oo 1,00 ske centrale pa velja, da so gradbeni stroški pretežni del vseh stroškov, to pomeni da večji del investicij investirajo ravno v KS. V letu 1977 se je PTT močno angažirala na novo pošto v Kresnicah, telefonsko centralo na Vačah, oba projekta bosta realizirana v letu 1978. Za gradnjo telefonske centrale na območju Gabrovke in Dol pa še ni trdnih dogovorov in obveznosti. . Delegacija Osnovne šole Franc Rozman Stane, Šmartno je postavila delegatsko vprašanje, ali je kadrovsko vprašanje v zdravstvu zadovoljivo. ODGOVOR: , Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija odgovarja, da kadrovsko vprašanje zdravnikov pri nas ni zadovoljivo, manjkata dva zdravnika splošne prakse. Kljub večkratnemu razpisu se do danes ni nihče javil. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je med drugim obravnaval informacijo o dejavnosti in o organizaciji lekarniške službe na območju občine: Lekarna Litija posluje v sestavu združene lekarne Kamnik kot delovna enota. V Lekarni opravljajo posle dipl. farmacevt in štirje farmacevski tehniki. Nujno bi potrebovali še enega dipl. farmacevta, kar bi bilo tudi v skladu s sistemizacijo delovnih opravil, saj je prav zaradi tega vzroka bila ukinjena dežurna služba s 17. 10. 1977. Na podlajgi obvestila Skupščine SR Slovenije v zvezi z uresničevanjem ustavnosti in zakonitosti je bilo sklenjeno, da se dežurna služba ne organizira, ker niso dani pogoji. Obvestilo je dalo Ustavno sodišče Slovenije. Poslovni uspeh lekarne je bil vedno pozitiven. POROČILO 0 delu pravne pomoči za teto 1977 Pravno pomoč na območju opravljajo odvetniki Jože IU-, Jože lic ml. in Borut Jesenko. Organizacijska in druga vprašanja med občino in odvetniško pisarno so urejena s sporazumom. Pomoč se opravlja enkrat tedensko, vsako sredo od 15. do 18. ure. V letu 1977 je obiskalo pravno pomoč 1 43 občanov in dve pravni osebi. Izvršni svet je bil mnenja, da se poskušajo za delo pravne pomoči dobiti bolj primerni prostori kot so na Delavski univerzi v Litiji. IZ ODLOKA O ZAČASNI PREPOVEDI PROMET A Z ZEMLJIŠČI, GRADITVE IN PARCELACIJE NA OBMOČJU GRAŠKE DOBRAVE IN PRAPROŠČ Za zagotovitev nemotene izdelave zazidalnega načrta se razglasi začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč, ki so namenjene za stanovanjsko graditev na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta. m ■m IZ GOSPODARSTVA PTT TOZD LJUBLJANA nam je poslal plan investicij. Plan obsega dveletno obdobje, to je leto 1978 in leto 1979. Celotni plan je obsežen, zato prikazujemo le najvažnejše podatke za našo občino: a) stavba Kresnice b) krajevna kabelska mreža Litija c) krajevna kabelska mreža Sava d) krajevna kabelska mreža Vače e) omrežno skupinski kabel Litija- Kresnice—Vače f) omrežno skupinski kabel Litija-Polsnik—Gabrovka g) Nova KATC Kresnice 400 telefonskih priključkov h) Razširitev VATC Litija - dodatnih 600 telefonskih priključkov i) KATC kontejner Dole j) KATC kontejner Polšnik k) KATC kontejner Gabrovka 1) prenosni VF sistemi Litija- Dole m) prenosni VF sistemi Litija—Polšnik n) prenosni VF sistemi Litija-Gabrovka o) prenosni VF sistemi Litija-Kresnice Pogoj za izpolnitev plana so zagotovljena sredstva. Del sredstev morajo združiti tudi delovne organizacije. Še pojasnilo o manj znanih okrajšavah in izrazih: KATC - krajevna avtomatska centrala VATC — vozliščna avtomatska centrala KONTEJNER - posebna izvedba avtomatskih central, ki za montažo potrebujejo znatno manj prostora in gradbenih del. VF - visokofrekvenčni OBMOČJE OBČINE LITIJA OSKRBUJEJO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO TRI DELOVNE ORGANIZACIJE: Elektro Ljubljana, Elektro Trbovlje in Elektro Novo mesto. Definitivne podatke o investicijskih vlaganjih za leto 1978 nam je doslej posredoval Elektro Trbovlje. Elektro Trbovlje bo v letu 1978 gradil naslednje objekte: a) TP Javorje pri Dolah (zaostanek iz leta 1977) b) Daljnovod Dole-Selce c) TP Selce in omrežje d) TP Prelesje pn Dolah e) Omrežje in TP Pasjek za Mamolj (zaosta-, nek iz leta 1977) 0 drugih delili območja bomo poročali v eni od prihodnjih številk Glasila občanov. POSOJILO ZA CESTE nam po malem še pije kri. Najtežji problem je ta, da vplačila zaostajajo. Trenutno imajo najhujše zaostanke obrtniki. Od pravočasnega vplačila posojila za ceste pa je odvisna modernizacija naših cest. Zaradi zaostanka pri vplačilih utegne priti do zmanjšanja del na naših cestah. To zmanjšanje del pa bo po vrednosti približno desetkrat ali celo večkrat večje kot zaostanki. Naslednji problem je izročanje obveznic. Odbori za vpis posojil po krajevnih skupnostih, po delovnih organizacijah, pa strokovne službe so dolžne izročiti obveznice za vplačane zneske. Res je nekaj dela, vendar ne gre drugače. RESOLUCIJA 0 IZVAJANJU SREDNJEROČNEGA PLANA občine litija v letu 1978 predvideva in terja tudi naslednje: rast družbenega proizvoda za 8 % (realno) rast zaposlovanja za 3,7 % rast produktivnosti za 5 % rast osebnih dohodkov za 2 % Nominalna rast družbenega proizvoda bo znatno višja, ker pri nominalni rasti upoštevamo tudi rast cen. Zato je predviden nominalni rast družbenega proizvoda 22 %. Podobno velja tudi za osebne dohodke. POVEČANJE ZAPOSLENIH bo večje v negospodarstvu kot v gospodarstvu. ISTRA-BENZ JE ŽE PRIDOBIL GRADBENO DOVOLJENJE za izgradnjo bencinskega servisa v Litiji blizu kegljišča. To pomeni, da je odstranjena zadnja večja ovira za pričetek del. KOMUNALNA SKUPNOST LITIJA se je dogovorila s Cestnim podjetjem Ljubljana (dogovor so sklenili predstavniki), da bo zimsko službo na nadvozu do križišča za ZD, vendar brez čiščenja pločnikov opravljalo CP Ljubljana. Ta dogovor je sklenjen zaradi tega, ker ima C P Ljubljana bolje opremljeno zimsko službo kot naš TOZD Komunala, ker je nadvoz ob poledici nevaren in ker ima naš TOZD Komunala pozimi ogromno dela, pa čeprav je zmanjšanje del malo. Pločnike na nadvozu bo vzdrževala še vnaprej TOZD Komunala. Oddelek za gospoJarstvo IZ KMETIJSTVA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NA PODROČJU KMETIJSTVA V ZIMSKI SEZONI 77/78 V KZ LITIJA Izobraževalni program za kmečke proizvajalke in proizvajalce obsega predavanja v zimskem času iz stroke, kmetijske zakonodaje in deloma tudi iz gospodinjstva in urejanja okolja kmetij. Poleg predavanj v zimski sezoni pa so predvidene tudi ekskurzije za udeležence predavanj na območja, ki so kmetijsko jazvitejša kot je naše. S predavanji smo pričeli v januarju. Dosedanja predavanja so se nanašala v glavnem na gospodinjstvo, predvsem na pravilno zamrzovanje jedil v hladilni skrinji in na uporabo ekonom lonca v gospodinjstvu, kar je za hitro pripravo jedi v času delovnih konic na kmetijah zelo praktično. Teh predavanj se je udeleževalo od 70-80 kmetic. Nadalje je za nami predavanje o sestavi krmnih obrokov po kategorijah živali s poudarkom na pravilni prehrani krav in z ogledom krmljenja in priprave krme na farmi. Opravljen je tudi razgovor o organizaciji sodobne prašičereje s poudarkom na novi tehnologiji vzreje in pitanja, organizaciji reje in odkupa prašičev. Zaradi otežkoče-nega obveščanja želimo tu objaviti datum predavanj, ki so še predvidena v mesecu februarju in marcu. 17. 2. 1978 ob 8.uri v Restavraciji Pošta predavanje z naslednjo temo: Pasme govedi po smereh proizvodnje, selekcija in uporabno križanje. Predavanje ima namen opozoriti rejce na prednosti in posledice selekcije in uporabnega križanja v govedoreji, kar mora vedeti sleherni rejec pri usmerjanju svoje proizvodnje. 23. 2. 1978 ob 8.uri v Restavraciji Pošta predavanje na temo Zelenjarstvo. Predaval bo strokovnjak tovarne „ETA" Kamnik o sodobni proizvodnji zelenjave, obenem pa bo razgovor tudi o možnem sodelovanju v proizvodnji zelenjave z ETO. Predavanje je namenjeno predvsem kmečkim ženam. 27. 2. 1978 ob 8.uri v Restavraciji Pošta predavanje na temo Varstvo pri delu s kmetijskimi stroji s poudarkom na traktorju. Predaval bo 3vtor nove knjige o varstvu pri delu s kmetijskimi stroji ing. Merhar s Kmetijskega inštituta. Predavanje je primerno za vse, ki opravljajo dela s traktorji. 3. 3, 1978 ob 8. uri v Restavraciji Pošta predavanje na temo Zatiranje metiljavosti in prva pomoč pri živini. Metiljavost je na našem področju huda nadloga pri reji govedi, ki močno zmanjšuje sposobnost govedi za večji prirast oz. prirejo mleka, zatiranju pa posvečamo veliko premajhno skrb. 7. 3. 1978 ob 8. uri v Restavraciji Pošta predavanje na temo Vse o pokojninsko-inva-lidskem in zdravstvenem zavarovanju kmetov v obsegu kot delavci, o kreditiranju investicij in proizvodnje, o možnostih skupnega vlaganja, o zakonu o kmetijskih zemljiščih in podobno Pokojninsko-invalidsko zavarovanje je zanimivo skoro za slehernega kmeta, saj mu daje možnost dokupa let, uveljavljanje delovne dobe, ki jo je že kdajkoli odslužil, končno pa mu tudi omogoča, da si prisluži pokojnino doma. 10. 3. 1978 ob 11. uri na upravi zadruge predavanje na temo: Prehrana krav za intenzivnejšo prirejo mleka. Predavanje oz. strokovni razgovor je namenjenvsem rejcem, ki oddajajo zadrugi letno nad 6.000 litrov mleka. Po predavanju je ogled farme Poljče na Gorenjskem. V aprilu bo še eno predavanje na temo urejanje okolja kmetij. Datum bomo objavili naknadno. Spored ekskurzij bo objavljen po končanem seminarju. Ker si zaradi narave del na kmetijah kmet in kmetica le težko istočasno vzameta čas za izobraževanje, priporočamo, da se predavanja udeleži tisti član družine, ki v glavnem opravlja delo na kmetiji, na katerega se nanaša določeno predavanje. Seveda pa je za-željeno, da se predavanja udeleži večje število članov z ene kmetije, predvsem pa vabimo vse mlade, ki imajo interes za kmetijstvo. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA [ i KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Ob zborovodjevem jubileju - Šmarski pevski zbor „Zvon" že deset let vodi zborovodja Janko Slimšek. Ker pa mineva letos tudi dvajset let njegovega zborovodskega dela, so pevci oba njegova jubileja počastili s koncertom, na katerem so poleg ,Zvona" sodelovali se Šmarski oktet pod vodstvom Rudija Vidica, mladinski zbor osnovne šole Šmartno pod vodstvom Marjane Kralj in solista ljubljanske Opere Vanda Gerlovičeva ter Marcel Osta-ševski, ki sta ob spremljavi pianista Andreja Jarca predstavila štiri jubilantove samospeve. Nova telovadnica — Ob navdušenem vzklikanju šmarskih šolarjev je predsednik Skupščine občine Litija tov. Jože Dernovšek izročil 20. januarja novo telovadnico svojemu namenu. V njej bo imelo 535 učencev sodoben pouk telesne vzgoje, zboljšali se bodo delovni pogoji vseh sekcij šolskega športnega društva, tu bodo lahko trenirali člani športnih klubov, poskrbeti pa bo treba tudi za rekreacijo odraslih Šmarčanov ter okoličanov. Telovadnica, ki so jo zgradili iz sredstev samoprispevka, bo imela dosti uporabnikov, kar je tudi prav, saj smo tak objekt v Šm a rt ne m že težko pričakovali. Gasilci bodo praznovali — Zadnjo nedeljo v januarju so se sešli gasilci na rednem letnem plenumu, kjer so kritično ocenili opravljeno delo v minulem letu, ko so po večletnem prizadevanju ponovno organizirali mladinsko desetino ter okrepili sodelovanje z osnovno šolo. Tudi letos jih čaka vrsta nalog, med katerimi je tudi praznovanje 95-letnice ustanovitve društva. Pokroviteljstvo nad proslavo bo prevzela domača krajevna skupnost. Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA 28. januar -naš praznik 28. januarja 1978 je minilo 35 let od tistega težkega dneva, ko so bile iz območja krajevne skupnosti izseljene prve družine. V spomin na ta dan krajani praznujemo svoj krajevni praznik. Letos je bilo še posebno slovesno, namreč zbor delegatov je sklenil zaslužnim in delovnim krajanom podeliti krajevna priznanja in pohvale. Po uvodnem pozdravu tov. Fekonja je delovne uspehe, načrte v prihodnosti ter dogajanja v svetu orisal predsednik sveta KS tov. Kisovee Jože, ki je tudi podelil krajevna priznanja in pohvale. V dramatiziranem recitalu „NAŠA BORBA" smo se sprehodili skozi NOB, tridesetletno graditev do danes, ko mlade generacije grade in obnavljajo tisto, kar je bilo s težavo priborjeno. V recitalu v katerem so sodelovali mladi, učenci OŠ ter KUD je kulturni program ponazarjal vse tisto kar so doživljali krajani od leta 1940 naprej. Po proslavi je bila odprta razstava „NAŠA GRADITEV", kjer so bile razstavljene fotografije časov NOB in tridesetletne graditve KS. Zanimive so bile likovne storitve učencev osnovne šole in domačega slikarja Kisovee Ivana. Vrsta priznanj KS in vseh DPO, pa je samo potrdilo uspešnega dela krajanov na vseh področ-jih. Proslave se je udeležil predsednik SO Litija s sodelavci, kar je bilo prepolni dvorani še v posebno zadovoljstvo, vedeli so, daje njihovo delo cenjeno in pomembno. Zunanji videz KS to dokazuje. Rokavec Slavko KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Zvezno priznanje za krajevno skupnost Vače V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA JE BILA TUDI NA VAČAH PROSLAVA, KI SO SE JE UDELEŽILI NAJVIDNEJŠI PREDSTAVNIKI IZ OBČINE LITIJA, GOSTJE IZ TISKARNE SLOVENIJA, IZ PODJETJA CEN-TROMERKUR IN DRUGI. 25. decembra je bila na podružnični šoli Vače proslava v počastitev občinskega praznika ter dneva JNA. Proslave so se udeležili: Predsednik Skupščine občine Litija, tov. Dernovšek Jože, tov. Kaplja Miro, ravnatelj OŠ Litija tov. Grošelj Jože, predstavnica iz Tiskarne Slovenija tov. Škof Pavla, tov. Škof Janez, generalni direktor podjetja Centromerkur iz Ljubljane/tov. Snoj Jože, predsednik krajevne skupnosti Vače tov. Planinšck Martin, domači gostje in drugi. Predsednik krajevne skupnosti Vače tov. Martin Planinšek, je v uvodnih besedah spregovoril o pomenu dneva JLA in občinskega praznika, nato pa je opisal razvoj in uspehe krajevne skupnosti v zadnjih letih. Tov. Rogelj Marjan je seznanil goste na prireditvi s tem, da je tov. Martin Planinšek dobil občinsko priznanje za izredno prizadevnost in delo na področju kmetijstva, v nadaljevanju pa je tov. Kaplja Miro izročil predstavnikom KS Vače za KS Vače zvezno priznanje za realizacijo planov. Podružnični šoli Vače je nato predstavnica iz Tiskarne Slovenija, tov. Skof Pavla predala pokroviteljsko^ listino. Poudarila je, da pokroviteljstvo nad PŠ Vače pomeni pomoč in tesno sodelovanje med PŠ Vače in podjetjem Tiskarna Slovenija. \ Tov. Snoj Jože, generalni direktor podjetja Centromerkur iz Ljubljane, je v zahvalo za članek o podjetju Centromerkur, predal PŠ Vače televizijski sprejemnik - darilo podjetja Centromerkur. V nac lijevanju seje zvrstil kulturni program, ki so ga j )Stom pripravili učenci PŠ Vače. Posebno pre močenje, ki je povezano z željo, da bi se še cdaj ponovilo, pa je pripravil eden izmed najbilj znanih slovenskih dramskih igralcev, tov. Janez Škof, kije recitiral Cankarjevo „Domovino". Ob zaključku pa še dodatna informacija: sodelovanje med PŠ Vače in podjetjem Tiskarna Slovenija je že obrodilo prve sadove. Učenci višje stopnje na PŠ Vače, so namreč v časovni stiski pred novim letom pomagali pri najnujnejših opravilih v obratu na Vačah, pri tem pa so zaslužili 15.000 din. KOLENC Anka NEKATERI PODATKI PM LITIJA ZA MESEC JANUAR ZGOVORNO PRIČAJO, DA JE ALKOHOL ŠE VEDNO POVZROČITELJ ŠTEVILNIH KAZNIVIH DEJANJ IN NESREČ J.A. je 4/1 1978 pod vplivom alkohola vozil po Šmartnem kolo s pomožnim motorjem. Neprevidno je prehiteval pešce in pri tem eno osebo zbil po cesti, kjer je obležala s hudimi telesnimi poškodbami. Analiza krvi je pokazala, daje imel voznik 1,39 promila alko-/ hola v krvi. K.B. je dne 11/1-1978 vozil osebni avto po cesti Zg. Log - Litija. V bližini vodnega črpališča je zaradi neprimerne hitrosti in prehitevanja v škarje na poledeneli cesti prišlo do hude prometne nesreče. Voznik K.B. je posledicam podlegel, tri osebe pa so bile lažje ranjene. Materialna škoda je velika. P.A. je dne 19/1 1978 na Sitarjevški cesti neprevidno prečkala cesto, nenadoma stopila pred osebni avtomobil, ki jo je zbil po cestišču. Utrpela je hujše telesne poškodbe. Opozorila so brezuspešna. V januarju je bilo 9 voznikom odvzeto vozniško dovoljenje, ker so vozili pod vplivom alkohola. Končno besedo bo imel sodnik za prekrške. Organi prometa so tudi ugotovili, da večje število občanov vozi motorna vozila brez vozniških dovoljenj. Za „nagrado" bodo prejeli od sodnika za prekrške prepoved opravljanja vozniškega izpita za določen čas. V kraju Kobiljek se je pri nakladanju lesa smrtno ponesrečil L.F. delavec GC Ljubljana - TOZD Litija. V naselju Praprošče je umrl J.F. zaradi zastrupitve z alkoholom. V noči od 23. na 24. 1. 1978 je neznani storilec vlomil v trgovino Centromerkur v Litiji. Odnesel je razne predmete v vrednosti 15,000,00 din. Storilec je bil pO treh. dneh izsleden. Pri izsleditvi so/veliko pomagali občani, kar je odraz družbene samozaščite. Storilec je S. M. i/. I Irastnika. V januarju je bilo obravnavanih tudi več kršitev javnega reda in mira. Večina kršiteljev je bila pod vplivom alkohola. Ugotovljeno je, da gostinci strežejo že vinjenim osebam alkoholne pijače, ko pa ti povzročajo prekrške, kličejo PM za intervencijo. Gostinci, ne točite pijanimi osebam alkoholnih pijač! ZDRAVJE JE V XARAVI Čebela je stara več milijonov let, torej je nekajkrat starejša od človeka. Tudi v pradavnim je živela skupnostno in nabirala pelod in med za ozimnico. Tudi želo je rabila za obrambo te ozimnice pred medvedom in pozneje pred človekom, ki je pri iskanju hrane našel med, pelod in zalego v satovju. Godila mu je ta hrana že zaradi bogatega beljakovinskega sestava. Spoznal je tudi, da lahko čebele dalj časa izkorišča, če jih pri ropanju ne pomori in pusti tudi zalego. Sčasoma pa je tudi preselil čebelje družine iz neugodnih drevesnih dupel ali lukenj v zemlji v koše, zaboje in sodobne panje. Spoznal pa je končno tudi druge vrednosti čebele. Marija Terezija je pred več kot dvesto leti že poznala pomen čebele za kmetijstvo. Vodila je izrazito kmetijsko politiko, saj se je zavedala, da država ne bo napredovala, če ni dovolj zdrave hrane. Podpirala je čebelarstvo, s tem da so bili čebelarji oproščeni raznih davščin, v osnovnih šolah je vpeljala pouk iz čebelarstva, ustanovila je prvo čebelarsko šolo. Na tej šoli je bil prvi učitelj naš slovenski čebelar Anton Janša. Danes pri nas gledajo občani in kmetijski strokovnjaki bolj čebelarje kot čebele. Kmalu jih bo toplo sonce zvabilo na odprte cvetove (Foto: Dane) Iznajdljivost in znanje Za tale traktorček „made in doma" je Ceglarjev ata iz Male Kostrev-nice porabil dele dotrajanega fička in mopeda, ter nekaj zimskih mesecev . ..,(Foto: Dane) TOZD „GRADMETAL", Litija vabi k sodelovanju OB RAČUNSKEGA TEHNIKA Pogoj: srednja izobrazba etektrostroke (TSŠ) 10 KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: poklicna šola kovinske stroke Kandidati naj pošljejo ponudbe v 1 5 dneh od objave na naslov: TOZD „GRADMETAL" Litija, Ponoviška c. 2 Gledajo jih le skozi čebelje pridelke: med, vosek in zadnja leta še propolis, cvetni prah in matični mleček. Pa vendar vsi ti pridelki ne predstavljajo niti desetine vrednosti, ki jo imajo od čebel poljedelci in sadjarji pri oplojevanju rastlin. Dokazano je, da 95 % vseh oploditev žužkocvetnih rastlin opravijo čebele. Le te lahko zaradi svojega telesnega ustroja in načina nabiranja nektarja in peloda oplode rastline dovolj kvalitetno, da je od teh rastlin najboljši plod in najmanjše odpadanje v času dozorevanja. Med je tudi zelo pomembna hrana zaradi mnogo kalorij in vitaminov, pa še izredno poživilo je. V boju za čim večjo proizvodnjo hrane (med) so ostali čebelni pridelki nekako potisnjeni v svoji pomembnosti na stran. Pa vendar je zadnja leta znana biološka in zdravilna vrednost propolisa, cvetnega prahu, matičnega mlečka m čebeljega strupa. Te vrednosti raziskujejo strokovnjaki raznih klinik v svetu in pri nas. Neizmerne količine medičine ostanejo pri nas neizkoriščene zaradi premajhnega števila čebeljih družin in zaradi neurejenih predpisov. Zato medu ne pridelamo niti za sproti, kaj šele za suha leta, ko nič ah slabo medi. S tem spuščamo iz shramb pomemben vir prehrane. Pomemben tudi za samoobrambo in organizacijo vseljudskega odpora, ko si lahko v skrajni sili izolirana enota, bolnica iz čebelnjaka vzame med, ga porabi za prehrano in tako reši težak položaj. Za razliko od časov Marije Terezije je danes slovensko čebelarstvo nrcouščeno le politiki in napotkom svoje strokovne organizacije, ki pa ne more zadovoljevati vseh potreb za razvoj čebelarstva pri nas. Družba bi morala gledati na čebelo, vemo pa, da čebel ne moremo gojiti brez dobrega, ukega čebelarja. Človek je čebelo udomačil in mora zato upoštevati vse njene biološke lastnosti in ji streči, če hoče dobiti od nje čimveč pridelkov. Čebelarju bi morali zato prisluhniti, da bo svoje amatersko delo lahko uspešno opravljal. Prisluhniti, kot prisluhne čebelar pesmi čebel v panju, roju ali na cvetovih, ko nabirajo zase in višek za nas vse. V Sloveniji stanje čebelarstva ni vzpodbudno. Kakih 8.000 čebelarjev skrbi za kakih 100.000 panjev. Od tega je v naši občini nekaj čez sedemdeset čebelarjev z 2.000 panji. Tu pa ne moremo mimo dejstva, da precej občanov, ki imajo čebele ni včlanjenih v Čebelarsko društvo Litjja, kije letos imelo že 27. občni zbor. Na tem zboru so člani ugotavljali, daje prav večina teh več ah manj zapuščenih, slabo oskrbovanih čebelnjakov leglo raznih čebeljih bolezni. Zato pozivajo vse te neorganizirane čebelarje, da se včlanijo v društvo. S tem si pridobe marsikak strokovni nasvet z mesečno revijo „Slovenski čebelar" in dobe pravico do nabave cenejšega havaliranega sladkorja za zimsko dokrmljevanje čebel. Sicer pa vse Podrobnosti izveste vsako sredo od 9. do 2. ure pri uranu Novak Ludviku v Litiji, Valvazorjev trg. Dane Finančno poročilo občinske zveze društva prijateljev mladine DOHODKI poravnane obveznosti neporavnane obveznosti 1. Vzgojno varstveni zavod Litija 2. Lesna industrija Litija 3. Postaja milice Litija 4. OK ZSMS Litija 5. Gradmetal Litija 6. Skupščina občine Litija 7. Samoupravna stanovanjska skupnost Litija 8. Mesarija Šmartno 9. Občinski sindikalni svet 10. Mizarstvo Litija 11. Predilnica Litija 12. Pletilja Litija 13. AMD Litija 14. Skupnost strokovnih služb SIS 15. Gozdno gospodarstvo 16. Petrol 17. KZ Litija 18. Dom počitka Tišje 19. OKZKS 20. OO RK 21. OK SZDL 22. Mizarstvo Gabrovka 23. Osnovna šola Litija 24. Posebna osnovna šola Litija 25. Gostinsko podjetje Litija 26. IUV TOZD USNJARNA Šmartno 27. Osnovna šola Gabrovka 28. Osnovna šola Šmartno 29. Lekarna Litija 30. Industrija apna Kresnice 31. Kovina Šmartno 32. Zdravstveni dom Litija 33. Kmetijska zadruga Gabrovka 34. Centromerkur 35. Delavska univerza Litija 3.500,00 48.800,00 600,00 200,00 37.600,00 6.700,00 1.100,00 3.700,00 300,00 2.300,00 118.000,00 5.400,00 400,00 1.200,00 7.300,00 500,00 4.000,00 2.000,00 200,00 100,00 . 500,00 2.000,00 3.800,00 1.500,00 4.200,00 65,500,00 2.600,00 4.700,00 600,00 17.000,00 4.600,00 1.000,00 Poravnajo po zaključnem računu SKUPAJ DOHODKI 356.900,00 IZDATKI znesek 1. Nabava daril za šolske otroke za predšolske Skupaj: 2. Uporaba kombija za prevoz dedka Mraza in kulis 3. Pogostitev lutkovne skupine 4. Vrednostni boni 365 kom. po 80,00 din 5. Viba film 6. Najemnina kinodvorane v Šmartnem 1143 1993 3136 po 7784 din 244.132,50 2.530,00 630,00 29.200,00 1.500,00 1.216,00 SKUPAJ: 279.208,50 DOHODKI IZDATKI 356.900,00 din 279.208,50 din OSTANE 77.691,50 din 1 Nerazdeljena sredstva 77.691,50 din in sredstva delovnih organizacij, ki bodo obveznost poravnale po zaključnem računu za leto 1977, se dodeli osnovnim šolam za nakup kolektivnih daril za višje razrede. REKREACIJA JE MNOŽIČNA V dobi znanstveno tehnične revolucije je človekov položaj tak, da obremenjuje predvsem njegov živčni sistem, medtem ko so mišice domala povsem neaktivne. Pomanjkanje gibanja med delom in prostim časom ga vodi v postopno propadanje. Zavest o posledicah fizičnega propadanja postaja v industrijsko razvitih deželah eden najmočnejših motivov posameznika in družbenih skupnosti za množično udejstvovanje prebivalcev v športu. Šport je zajel ves svet in se mu nobena dežela ni mogla izogniti. Dosedanja športna aktivnost je izražala v večji meri tekmovalni duh in merjenje zmogljivosti, utesnjena je bila v okvir mednarodno priznanih športnih disciplin, prežeta s predpisi in pravili od zgoraj, kakor da gre za neizogibnost naravnih zakonov. Ob tej, klasično institucionalni obliki, raste nova smer, ki iz pasivnih gledalcev športnih prireditev, skuša narediti aktivne športnike, iz fizično zanemarjenih ljudi, telesno kulturne, torej ljudi, ki bodo zmožni kljubovati tegobam sodobnega časa. Moderen šport v prostem času ne postavlja nobenih pogojev, ne daje nikomur prednosti, vsak se lahko vključi, gre za ponudbo z raznovrstnim programom. Množični šport se vse bolj odmika od vrhunskega. Rekreacija naj bo tista, svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično in psihično ter socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestrano razvito osebnost. (L. Jovan, Teorija in metodika športne rekreacije) Pri nas v Litiji je postal šport množičen. Ce primerjamo s časom pred dvema letoma, ko nismo imeli niti ene telovadnice, smo naredili velik korak naprej. Imamo dve telovadnici, novo v krajevni skupnosti Litija - levi breg, staro v krajevni skupnosti Litija—desni breg, kmalu bo pa še telovadnica v Šmartnem. Obe telovadnici v Litiji sta v popoldanskem času do poznih večernih ur polni. Najširše možnosti pa imajo naši krajani za vključevanje v šport s športno rekreacijo. Sedaj teče rekreacija odraslih v telovadnici za moške in ženske: moški vadijo v dveh skupinah, v novi in stari telovadnici, ženske so razdeljene v dve starostni področju pri nas premaknilo. Upamo, da ne bo to samo zalet, ki mu sledi osip. Hvala vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli, vsem, ki redno hodijo k vadbi, posebej pa še tistim, ki vodijo vadbo ali pomagajo pri organizaciji. Marijela Namizni tenis lahko igra vsak (Foto „Zofka") skupini in vadijo v stari telovadnici. Urniki vadb so na plakatih v Centromerkurju in trgovini na Graški Dobravi ter v telovadnicah. Poleg rekreacije v telovadnici načrtujemo še organizirano kegljanje, igre z žogo ter plavanje (v trboveljskem zimskem bazenu). Te panoge so izbrali člani rekreacijskih skupin v anketah. Poleg rekreacije odraslih teče pri nas še telesna vzgoja predšolskih otrok. V vsaki telovadnici, v novi, stari in v Šmartnem delujeta po dve skupini. Predšolski ot.oci v Litiji pa tudi tekmujejo za Cicibanovo športno značko. Vsi smo veseli, da se je na športnem Povabili so nas Ob uspešnem zaključku leta se je zbral celoten kolektiv v Lesni industriji Litija v lepo opremljeni obratni menzi. Ob tej priliki pa niso pozabili nas upokojencev, saj so nas povabili medse, kar je pomenilo za nas veliko doživetje. Tako smo se znašli med sedaj zaposlenimi člani kolektiva, ki je postal že precej številčen zaradi svoje nove usmeritve dela. Ob dobrem prigrizku in kozarčku vina je stekla tovariška beseda, kako je bilo nekdaj in kako je danes v delovnem odnosu in urejenostjo. Mi starejši upokojenci se še dobro spominjamo, kako se je to podjetje sestavljalo iz malih obrtnih delavnic s slabimi stroji in prostori. Prav tako je bilo težko usmeriti proizvodnjo glede na komaj osnovano podjetje. S priključitvijo še preostalih obratov je postala sedanja Lesna industrija Litija močna in perspektivna delovna organizacija. Tov. direktor nam je razložil o uspešnem poslovanju v minulem letu, kakor tudi o delovnih uspehih v tujini. Seznanil nas je še z novogradnjo nadaljnjih prostorov za proizvodnjo plastike, v kateri vidijo dobro perspektivo. Nas stare zelo veseli, ko gledamo tak lep razvoj, posebno tiste, ki smo bili pri začetnem ustanavljanju in ob nacionalizaciji posameznih obrtnih delavnic navzoči. Ob preživljanju tistih časov si ni nihče od nas znal predstavljati, da bo iz tako majhnih delavnic zrastlo tako veliko podjetje. Ob koncu prisrčnega srečanja pa so nam upokojencem izročili plavo kuverto z vsebino 1.000 dinarjev, ki smo se je razveselili in se prisrčno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Lesne industrije Litija. M. K. V.. J Po dedku Mrazu Danes je gibanje vsakomur prepotrebno. Posnetek prikazuje organizirano rekreacijo žensk v Litiji (Foto „Zofka") Mimo je, in ni mimo. Moč skrivnostnega moža bo živela v cicibanih še tja do prvih pomladnih dni. Šolarji pa bodo njegovo dobrino občutili v času šole v naravi in ob prvih športnih dnevih. Akcijo, ki je uresničevanje sklepa predsedstva Občinske konference socialistične zveze, ki je bil sprejet na redni seji 5. 1 2. 1975, in ki govori o enotnem organiziranju praznovanja dedka Mraza v naši občini, je letos vodila Občinska zveza prijateljev mladine, je v splošno zadovoljstvo vseh uspela. Dedki Mrazi, čeprav jih je bilo, tako kot drugod, tudi v naši občini več, so bili pošteni in brez razlik. Vsi otroci so bili obdarjeni in samo to že vnaprej zagotavlja resnično radost vseh malčkov. Smisel akcije so delovni ljudje v organizacijah združenega dela pravilno razumeli, saj je potreben le delček solidarnostnega duha, da lahko razveselimo vse naše najmlajše občane, in jim pri njihovem najljubšem prazniku ne vzbujamo občutka neenakosti, ki je za odraslega boleč in poniževalen, kaj šele za njih. Obdarjeni so bili vsi otroci od drugega do desetega leta starosti, za ostale do osmega razreda so namenjena kolektivna darila, katera bodo prejeli, po izvršenih zaključnih računih za I. 1977, ko bodo svoje dogovorjene obveznosti poravnale tudi tiste OZD, ki tega še niso storile. Starši iz drugih republik so za svoje otroke prejeli vrednostne bone, v višini vrednosti daril. Karneval vedno boljši 21. tradicionalni litijski karneval je za nami. Sedaj nam ostane, da ocenimo, kako smo prireditev izpeljali. Splošna ocena je, da so bile letos vse organizacijske niti dobro med seboj povezane ter da je cca 12.000 gledalcev zagotovo prišlo na svoj račun. Ko smo opazovali mimo nas pomikajočo se karnevalsko povorko, smo lahko zapazili, da so bili „eksponati" kakovostno dobro izdelani, oziroma bolje kot v preteklih letih. Mnoge skupine so se s svojo domiselnostjo že odtrgale od dosedanje improvizacije in siromaštva ter s tem dvignile splošnoraven karnevala na višjo glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karto Lemut in Miro Vidic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar.'Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospor dinjstva v občini brezplačno na dom. stopnjo. To pa vliva upanje, da bomo slej ko prej uveljavili lahko tudi kriterije za minimalno kulturno raven prireditve. Aktualni litijski problemi so tudi tokrat močno prišli do izraza, saj so jih naši občani znali kritično, pikro in šaljivo prikazati, da nas vsaj na pustno nedeljo zaradi njih ne bi bolela glava. V zaključni točki karnevala so nam svobodni umetniki oziroma poklicni igralci iz Ljubljane uprizorili „732. razorožitveno konferenco", in po našem pooblastilu zrežirali večni mir med Arabci in Židi. Doslej sprti strani sta Bližnji vzhod spremenili v cvetoč vrt limonovcev in pomarančevcev, iz katerega bodo Židi izkoriščali limone in pomaranče, Arabci pa senco. Neskončno objemanje enih in drugih zagotavlja, da bo mir res trajen, razen, če tudi v Litiji tega dne ni šlo brez hinavščine. O ekonomskem učinku prireditve je še preuranjeno pisati, ve pa se že, da je bilo prodanih 4350 vstopnic. Končno oceno o prireditvi bo dalo Turistično društvo Litija na eni od prihodnih sej, ki bo najboljša podlaga za organizacijo sledečega 22. karnevala. Seveda gre ob koncu vsem občanom, ki so kakorkoli pripomogli, daje celotna prireditev uspela, topla zahvala in poziv k še tesnejšemu sodelovanju v bodoče. 1,8, Tako za mlajše, kot tudi za starejše, so bile v okviru vrtcev in osnovnih šol, organizirane različne prireditve. dine je enotna v oceni, da je bil ob praznovanju dedka Mraza storjen velik korak Občinska zveza društva prijateljev mla- vati. naprej, in da je treba to obliko oziroma način tudi v prihodnje negovati in dograjevati DOBRODELNI KONCERT - V Litiji so kulturne prireditve zelo redke, zato je razumljivo, da je bil koncert črnskih duhovnih pesmi, ki so ga pripravili mladi, dobro obiskan. Čisti dohodek so namenili članom domske skupnosti ,,1'isje" v Črnem potoku. Skupina bi rada nastopila tudi v Šmartnem, vendar dvorana v Zadružnem domu ni primerna za take prireditve, zlasti pa ne pozimi. VISOKO PRIZNANJE V decembru so Jevničani pripravili zborovodji Mihi Vahnu ob petdesetletnici zborovodskega dela svečan koncert, na katerega so prišli poleg mnogih domačinov tudi zborovodje iz Zasavja, predstavniki družbeno-političnega in kulturnega življenja litijske občine, dolgoletni jubilantovi sodelavci in prijatelji, delegacija iz Adlešičev, kjer je tov. Vahen vodil pevski zbor med vojno, navzoča pa sta bila še predsednik Skupščine mesta Ljubljane ing. Tone Kovic in predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič. Slovesnost je začel jevniški otroški zbor pod vodstvom Stanke Pregelj, nato pa se je predstavil jubilant z ženskim, moškim in mešanim zborom. O njegovem petdesetletnem delu z zbori sta spregovorila predsednik Skupščine kulturne skupnosti Litija Marjan Oblak ter zborovodja in skladatelj prof. Pavle Kalan. Poleg priznanj litijske kulturne skupnosti in domačinov ter izvirnega darila iz Adlešičev, od koder je prišla tričlanska delegacija v belokranjskih narodnih nošah, je pomenila višek prireditve podelitev odlikovanja predsednika Tita - reda republike s srebrnimi žarki; jubilantu ga je izročil ter mu tudi prvi čestital tov. Andrej Ujčič. ŽUPANČIČEV JUBILEJ - V litijski občini smo proslavljanje stoletnice rojstva pesnika Otona Zupančiča združili s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, ki ga slavimo na obletnico Prešernove smrti. V soboto, 4. februarja, je bil v Gabrovki koncert domačega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Matija Pačnik; na sam praznik - 8. februarja - so učenci glasbene šole Litija izvedli v litijski in šmarski osemletki pester glasbeni spored, pesmi Otona Župančiča pa je recitirala prvakinja ljubljanske Drame - igralka Štefka Drolčeva. Naslednjo nedeljo, 12. februarja, je v Šmartnem koncertiral mešani pevski zbor „Slavček" iz Trbovelj pod vodstvom Jožeta Skrinarja in Ide Skrinar - Virt, po svojih močeh pa se bo v praznovanje vključila tudi litijska matična knjižnica, ^.uiek BODICE — Odkar morajo v občinski upravi zasebne telefonske pogovore plačevati, kar je urejeno po posameznih pisarnah, so se medsebojni obiski zelo povečali, predvsem zaradi tistega „ali lahko mimogrede telefoniram iz tvoje pisarne".. . — Načelnik za gospodarstvo pri SO Litija piše svoje zapiske s 3,5 cm dolgim svinčnikom. Mu ga vsaj nihče ne sune. . . — Lani so bili popisani vsi vikendi v občini, sedaj pa tega popisa nihče več ne najde. Jovo na novo... — Menda je bil v občini ustanovljen nekakšen sklad za zbiranje sred stev od skokov čez plot Poznavalci pravijo, da bi se teh sredstev v Litiji ,'jhko nabralo zelo veliko, če bi vsi ..skakalci" redno nakazovali svoje obveznosti.. . — Občinska uprava ima pisarne kar v petih različnih hišah v Litiji. Preden občan obleta vse te zgradbe je navadno že pri tretji hiši konec uradnih ur. .. — Strokovno političnemu delavcu pri OK SZDL je med obravnavo na sodišču, kjer je sodeloval kot sodnik porotnik, pajek odnesel avto, ker ni bil pravilno parkiran. Ker nikakor ne prizna napake, bo njegova vloga na sodišču kmalu nekoliko zamenjana ... — Ravno tisočkrat previsoko vsoto denarja (1 milijardo in 300 milijonov SD) je neka OZD v naši občini nakazala komunalni skupnosti kot svojo obveznost. Poštenost komunalne skupnosti je bila brezmejna — če upoštevamo koliko denarja rabi — saj je nakazitelju denar enostavno vrnila. .. — Če navaden občan ne vplača posojila za ceste, to še kar gre, če pe ga ni vplačal eden izmed litijskih direktorjev je pa to malo drugačna stvar. . . — Uprava TOZD Gradmetal je v hiši, ki trdno stoji na Ljubljanski cesti. Malce nerodno je le to, da je ne hiši tablica z oznako Ponoviške ceste. Da se občan lažje znajde... — Če si brihtna glava, potem si postavi vikend v naši občini. Vsaj davka ne boš plačal... — Ali je lahko občan hkrati sam sebi delodajalec in delojemalec? Menda ne V eni izmed litijskih OZD pa so bili menda zlasti vodilni hkrati tudi kooperanti v svoji OZD... Tudi enaindvajseti pustni karneval v Litiji je navdušil številne obiskovalce