Dočio -4. Vil. 1930 Poštnina plačana v gota nrilca. Cena Din 1*— Izhaja vsak dan tjutraj razven y ponedeljkih In dnevih po pras* Bikih. — Posamezna številka Din l'—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80*-^, UredniStvo v Ljubljani, Gregor« {ičeva ulica št. 23. Telelon uredništva 80-70, 80-69 ln 80-7L Jugoslovan Rokopisi se ne vračajo. — Oglati po tarifi in dogovoru. — Oprava Daily Herald« je priobčil nedavno tega intervju z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem. V tem intervjuvu vali italijanski zunanji minister odgovornost za prekinjenje pogajanj med Francijo in Italijo na Francijo. Tej trditvi ni sledil noben demanti. Sedaj pa objavlja »Daily Herald« odgovor francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda, ki pravi med drugim: G. Grandi in jaz sva se v Ženevi prosto razgovarjala o zadržanju naših držav na pomorski konferenci v Londonu. Ko sem predlagal g. Grandiju, ki mojega predloga ni odklonil, naj se radi raznih okolnosti ta pogajanja nadaljujejo diplomatskim potom, in ko sem zapustil Ženevo, sem bil mnenja, da sva si t Grandijem o nadaljni proceduri na jasnem in da v tem pogledu soglašava. Žal pa sem bil še v Ženevi, ko je imel Mussolini svoje znane govore, prvega v Livornu, nato v Firenzi in pa r Milanu. Radi splošnega razburjenja sem bil mnenja, da je bolje, ako poteče nekaj tednov, dokler se pomirijo duhovi v obeh državah. Sicer pa je francoski poslanik t Rimu nadaljeval pogajanja in jaz se nacejam, da jih bomo nadaljevali. Uverjen sem o g. Grandiju, da je tudi on za to, da se vodijo pogajanja brez neumestnih vna-dov. Indijska konferenca Edini predmet posvetovanj poročilo Simonove komisije Konlerencn ga lahko odobri ali odkloni London, 3. julija. AA. O namenu in obsegu indijske konference o raznih vseindijskih problemih in vprašanjih britske Indije so se razširile v Londonu in v Indiji najrazličnejše vesti. Namen konference je popolnoma jasno obrazložil indijski podkralj meseca septembra in njegovo pojasnilo velja še vedno. Vlada upa, da bo konferenca, na katero bodo povabljeni zastopniki raznih indijskih strank in interesov v brit-ski Indiji in zastopniki indijskh držav, omogočila, da se predložijo parlamentu predlogi, ki bi eventualno potrebovali splošno odobritev. Glavna karakteristika konference bo, da bo popolnoma svobodna in da bo lahko razpravljala o poročilu indijske ustavne komisije in centralnega odbora. Vlada konferenci ne bo stavila predlogov. Vlada se bo udeležila konference in odkritosrčno izjavila, da bo edina točka dnevnega reda poročilo indijske ustavne komisije, ki ga bo konferenca, če bo hotela, lahko odklonila. Trditev, da konferenca ne bo razpravljala o poročilu indijske ustavne komisije ali pa o kakem drugem poročilu, bi pomenjala zanikanje svobode konference. Na drugi strani pa je smešno trditi že sedaj, da je poročilo indijske ustavne komisije mrtva črka. Uradni krogi menijo, da j« poročilo velikanske vrednosti in važnosti in zel* konstruktiven donesek k rešitvi indijskega političnega problema. Pri tem pa je treba pripomniti, da je to poročilo čeprav tako avtoritativno in velike vrednosti, končno vendarle samo poročilo in da ni v nikakem oziru odločitev vlado ali pa parlamenta. " Stalinova zmaga na komunističnem kongresu Moskva, 3. julija, d. Po uradnih poročilih o komunističnem strankinem zborovanju je bila na včerajšnji seji sprejeta obsežna resolucija, s katero se politika centralnega komiteja v celoti popolnoma odobrava in se centralnemu komiteju izraža zahvala vse stranke. Zbor stranke je z zadoščenjem ugotovil, da je nadaljevanje Lje-ninove politike po centralnem komiteju dovedlo do utrditve mednarodnega stališča sovjetske zveze (?) in do orjaških uspehov na polju industrializacije države (?), kakor tudi do nadaljnjega porastka moči stranke. Desničarski opoziciji napovedujejo v odločitvi še naprej najostrejši boj. Centralni komite se naproša, da postopa z najostrejšimi merami. V svojem končnem govoru je Stalin še podčrtal enodušno odobravanje politike centralnega komiteja ter dejal. Izjavi Rikova in Tomskega na strankinem zborovanju pomenita sicer neki napredek na-prani njunemu prejšnjemu nastopanju. .Vendar pa njuni izjavi nista še zadostni. Stranka zahteva od nekdanjih voditeljev desničarske opozicije priznanje, da obstoja med njihovo linijo in med glavno linijo stranke globok prepad iH da vede njihova linija k vzpostavitvi kapitalizma. Oni morajo ne samo to priznati, temve# se morajo skupno s stranko proti desnitarjem boriti. Zbor stranke je končno priredil Stalinu velike ovacije. London, 3. julija, n. Po vesteh iz Odese so tam nastali težki nemiri. Žene in deca tovarniških in pristaniških delavcev so v velikih inasah demonstrirali po ulicah. Na čelu sprevoda so ljudje nosili Ljeninovo sliko, okrog sliko so bilo obešene redkvice, pod njo pa je bil napis: »To je vse, kar še imamo«. Deca je kričala: »Mi gladujeinoc Ker so se demonstrantje na* pram policiji neprijateljsko obnašali, jih je ta razkropila. Da ne bo prepozno Pred kratkim se je vršil v Berlinu svetovni kongres za izkoriščanje sile. Kongres ni bil samo sijajen po svojem zunanjem poteku, saj se ga je udeležilo 3000 svetovnih strokovnjakov, temveč tudi po svoji vsebini. Posebno važnost so polagali strokovnjaki na izkoriščanje električne sile. Neki nemški profesor je predlagal elektrifikacijo vse Evrope in predložil tudi že tozadeven načrt. Po tem načrtu naj bi se Evropa razdelila v uvozne in izvozne električne države. Tako bi bila Nemčija uvozna električna država, Norveška pa izvozna in od nje bi dobivala tudi Nemčija njej potrebno množino elektrike. Tudi Jugoslavija bi bila po tem načrtu uvozna država za elektriko in bi jo dobivala od ogromnih elektrarn, ki bi se zgradile okoli Lodza na Poljskem. Da je uvrstil nemški profesor Jugoslavijo med uvozne države, ni čuda, ker je pač upošteval najbrže samo obstoječe elektrarne v vsaki državi, razvojne možnosti v Jugoslaviji pa skoraj gotovo ni posebno poznal, ko pa ne manjka dosti, da tega niti mi sami kmalu ne bi vedeli. Načrt nemškega profesorja je seveda zaenkrat samo načrt in morda se bo elektrifikacija Evrope izvršila čisto drugače. Vseeno pa je ta načrt resen opomin za našo državo, da ne zaostane na polju elektrifikacije in da že sedaj prične z izkoriščanjem svojih vodnih in premogovnih sil, da bo mogla sama zadostiti vsem svojim potrebam. Tako n. pr. bi mogla Bosna vse naše ogromne vodne sile uporabiti za proizvajanje električnega in ker so v Bosni poleg tega velika ležišča premoga, bi se mogle vse vodne centrale nasloniti na kalorične elektrarne. Vrhu vsega pa je Bosna skoraj obmorska dežela in zato ko ustvarjena za industrijalizacijo dežele. S cenim električnim tokom bi se moglo tudi to v kratkem doseči. Sto in stoletja so bile naše dežele gospodarsko zanemarjene in zato ni čuda, da so tako zaostale. Enako pa tudi ni mo-f "e pričakovati, da bi mogla naša mlada država v par letih nadomestiti to, kar se je zanemarilo v stoletjih. Zato čakajo tudi našo državo na vseh poljih tako ogromne naloge, da jih zmore le narod, ki dela z najveSjo požrtvovalnostjo in naporom vseh sil. Tako je treba popraviti ceste, izboljšali promet, izvesti asanacijo vasi, skrbeti za gospodarski napredek kmetijstva, tujskega prometa, pomorske plovbe in vse polno še drugih stvari. In tako je tre’>a misliti tudi na elektrifikacijo države in na razvoj njene industrije v tej meri, da bomo vsaj za glavne izdelke neodvisni od tujine. So to same naloge, ki jih država v kratkem času sama ne more izvesti, pa če bi delala čudeže. Vsako teh nalog je mogoče rešiti le s sodelovanjem vseh. Ni to nobena fraza, temveč kruta resnica, ker zamudili smo v času bojev za svojo svobodo toliko na razvoju, da moremo le s podesetorjenim tempom in podesetorjenim delom dohiteti druge narode. V tem je pa tudi oni odločnilni vzrok, da se je moralo prenehati s pretiranim strankarstvom, ker je bil vsled naših medsebojnih prepirov sploh vsak napredek nemogoč. Ti prepiri so zadeli naš narod tem težje, ker živimo v dobi, ko se je tekmovanje med narodi še silno poostrilo. Vrhu vsega smo pa danes šele na začetku poostrene konkurence med naTodi. Nemčija že uvaja ameriške metode dela, svetovna produkcija vseh pridelkov in izdelkov raste stalno in naj i zavlada še red in mir v Aziji in Rusiji, pa bo konkurenca narodov tako močna, da bodo vzdržali samo narodi, ki so na njo temeljito pripravljeni. Ali pa smo mi ' pripravljeni? Ne spadamo med črnogledeže in pesimiste, vendar pa mislimo, da služimo dobro svoji domoviti le, če pogledamo resnici v oči. Ta pa pravi, da bomo vzdržali, če bomo zgrabili takoj in z vso intenzivnostjo za delo in če se tako dolgo ne bomo prepirali med seboj, dokler čisto ne zasiguramo svoje gospodarske bodočnosti. Z delom in sicer složnim delom pa je treba pričeti takoj, da ne bo prepozno in da ne bomo zvonili le po toči. Krvavi izgredi radi tramvaja Atene, 3. julija. AA. Zaradi povišanja tramvajskih cen je prišlo do velikih izgredov. Nezadovoljni elementi ao poškodovali tramvajske in avtobusne vozove ter tako prizadeli mnogo škode tvrdki Bauer. Strokovna organizacija je sklicala za jutri protestni miting proti temu povišanju cen. Demonstracije so trajale do zgodaj v jutro iu so se končale okoli treh zjutraj. Pravilnik o delovanju banskih svetov Pravice in dolžnosti banskih svetnikov - Prepoved intervencij - Vsaj eno glavno zasedanje na leto Beograd, 8. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Živkovič je na podstavi čl. 26. zakona o banski upravi predpisal pravilnik o delovanju banskih svetov. Pravilnik slove: čl. 1. Banski svet je posvetovalni organ bana in zaseda na sedežu banovine. Cit. 2. Člane banskih svetov postavlja in odstavlja minister za notranje zadeve iz vrst oseb, katerih nasveti morejo najbolje koristiti interesom banovine. čl. 3. Vsak član banskega sveta prejme dekret o svojem imenovanju, ki mu ga izda ban do- tiSne banovine. Imenovanje članov banskega eveta se razglasi v Službenem listu dotične banovine, ako obstoji. Čl. 4. Člani banskega sveta morajo motriti predvsem gospodarski, eocijalni in kulturni razvoj srezov in mest, ki so zanje postavljeni. Banu izročajo spomenice s potrebnimi predlogi v tem pravcu. Naposled morajo dajati nasvete o Pn-slih v poljedelskih svetih, o zadevah drevesnic oglednih in kontrolnih postaj, o pospeševanju živinoreje in perutninarstvu, o ustanavljanju banskih konjušnic, o strokovnem šolanju kmetovalcev z banskimi poljedelskimi šolami in 6 poljedelskimi strokovnimi tečaji, o vzdrževanju in ustanavljanju novih banskih bolnic, deČ-jih domov, moških in ženskih hiralnic, banskih zdravilišč in kopališč, o podpiranju elementarno poškodovanh krajev, o vzdrževanju obstoječih in o gradnji novih cest in železnic, kakor tudi o vzdrževanju in zidanju novih Šolskih zgradb, o regulaciji; rek in hudournikov, o podpiranju strokovne izpopolnitve obrtniškega in trgovskega naraščaja in gospodinjskih šol, o podpiranju Sokola ter kulturnih n človekoljubnih društev, skratka o vseh vprašanjih, ki se pojavijo v tem pogledu v njihovih krajih. Člani banskega sveta lahko dajejo mnenja in nasvete v tem pogledu za vso banovino. Čl. 5. Člani banskega sveta se ne smejo vmešavati ali vplivati na reševanje in sprejemanje sklepov ▼ poslih upravnih oblastev in se morajo vzdržati vsakih intervencij pri oblaslvih. Svojo dolžnosti ko. liani banskega veta smejo izvrševati samo na sejah banskega sveta 8 tem, da stavljajo predloge in svetujejo ukrepe v zmislu čl. 4. Čl. 6. Banski svet se redoma shaja enkrat na leto in to najkasneje mesec dni pred končno določitvijo banskega proračuna. Seje tega zasedanja lahko trajajo največ 15 dni. Čl. 7. Člane banskega sveta vabi na 6eja ban. Čl. 8. Seje banskega sveta so v prostorih, ki jih določi ban. Čl. 9. Ban predseduje sejam in vodi delo banskega sveta. Čl. 10. Prisotnost člana je treba ugotoviti na vsaki seji z imenskim pozivom. Čl. 11. Na prvi seji se prečitajo predlogi za banski svet, ki jih pripravi ban. Vsak član banskega sveta sme iznašati svoje opombe in stavljati predloge v zmislu 51. 4. tega pra7iluika Ban mora zaslišati svet o tem, kakšnim potrebam srezov in mest gre prvenstvo, in mora po svoji oceni in po finančni moči banovine ukreniti vse, da se tem potrebam zadosti in la se preskrbe proračunska sredstva. Čl. 12. Po končanem posvetu o banskem proračunu smejo člani banskega sveta pokrsniti tudi druga vprašanja, nanašajoča se na posle čl. 4. tega pravilnika. Čl. 18. Ban sme s predhodnim dovoljenjem ministra za notranje zadeve pozvati člane banskega sveta na izredne seje banskega sveta, ki pa ne smejo trajati več kot 5 dni, tudi za druge važue prilike, zlasti v poslih, ki se nanašajo na najetje posojil, na odtujitve banskih nepremičnin, kakor tudi glede sprejema važnih uredb z večjim finančnim efektom. Pri določevanju teh sej je treba po možnosti upoštevati, ali pridejo ti dnevi v čas, ko so poljedelska in druga gospodarska dela v polnem razmahu. Čl. 14. Pomočnik bana in načelniki oddelkov banske uprave lahko prisostvujejo sejam banskega sveta. Ban sme pozvati na te seje tudi druge referente. Delovodje s pomožnim osobjem za vodstvo zapisnika o delu banskega sveta odredi ban iz vrst uradnikov banske uprave. Čl. 15. Člani banskega sveta so dolžni Tedno prihajati na seje banskega sveta. Čl. 16. Banski svet ne more zasedati, ako ni prisotna vsaj polovica njegovih članov. Čl. 17. Razen oseb v čl. 14 tega pravilnika in razen castopnikov pristojnih oblastev nihče ne more prisostvovati sejam banskega sveta. Čl. 18. člani banskega sveta smejo govoriti, ako dobe besedo, le o predlogih, ki so na dnevnem redu. Čl. 19. Ban sme odrediti: 1. da nihče o istem predmetu ne more govoriti dvakrat; 2. da je čas govora omejen. Čl. 20. .: O delovanju banskega sveta se vodi zapisnik. Vanj je treba zabeležiti vsa izražena mnenja. Ban sme odrediti glasovanje o predmetu, o katerem se razpravlja v banskem svetu. Izid glasovanja je treba zabeležiti v zapisnik. Glasovanje je s sedanjem in vstajanjem. Zapisnik podpišeta ban in delovodja. Čl. 21. Članom banskega sveta, za katere je z imenskim pozivom ugotovljeno, da prisostvujejo seji sveta, gre dnevnica v višini dnevnice uradnikov prve kategorije 3. skupine. Onim, ki so izven sedeža sej, pripada poleg dnevnice potni trošek uradnikov iste kategorije in skupine, kakor tudi dnevnica za čas potovanja na seje in za povratek. Čl. 22. Izdatki za poslovanje bansluh svetov obremenjuje banski proračun. Čl. 23. Ta pravilnik se sme izpremeniti ali izpopolniti z odlokom ministra za notranje zadeve. Čl. 24. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah. Sfrahoviia železniška nesreča v Irfaliji Trideset mrtvih in veliko ranjenih - Obe lokomotivi se razbili na kose Rim, 3. julija. AA. Na postaji Sasso je prišlo davi do hudega trčenja brzovlaka s tovornim vlakom. Ubitih je bilo več kot 10 oseb in mnogo ranjenih. Rim, 3. julija, d. Na postaji Sasso železniške peroge Bologna - Firenze se je danes zjutraj ob 6.40 zaletel iz Bologne prihajajoči osebni vlak v tam stoječi tovorni vlak. Vzrok nesreče je, ker so bile kretnice napačno postavljene. Lokomotivi in nekaj vagonov obeli vlakov so skočili s tira. Petnajst oseb, deloma potnikov, deloma vlakovnega osobja, se je smrtno ponesrečilo. Nadaljnih trideset oseb pa je bilo ranjenih, in sicer nekatere težko. Po dosedanjih poročilih je nesrečo pripisovati okoliščini, da med popravilom električne bločne naprave ni bilo zadosti poskrbljeno za varnost. Bologna, 3. julija. Nadaljne podrobnosti o nesreči pričajo čedalje jasneje o njeni katastrofalni strahovitosti. Brzovlak Bologna -Benetke se je zaletel z vso silo v tovorni vlak, ki je stal na tiru, ki je bil rezerviran za brzovlak. Trčenje je bilo tako silno, da sta se lokomotivi razbili na tisoč kosov. Najbolj so bili poškodovani vagoni 3. razreda, ker 90 slabše izdelani. Prvi vagon 3. razreda takoj za službenim vozom se je ves razbil. V njem je našilo žalostno smrt 14 ljudi, 30 pa jih je bilo težje ali lažje ranjenih, med njimi tudi trije vojaki. Brzovlak je vozil večje število izletnikov, ki so se odpeljali proti morju na oddih. Do nesreče je prišlo, ker je kretničar v glavni kretnici spravil tovorni vlak na tir, ki je bil namenjen brzovlaku. Kretničar je pobegnil in ga doslej ni bilo mogoče najti. Na mesto nesreče so nemudoma prihiteli inženjerji, gasilci in vojaki. Ranjenci so bili z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepeljani v bolnico. Števila mrtvih, ki se suče okrog trideset, ni bilo mogoče natančno dognati, ker so še ne ve, koliko ljudi je še pod razvalinami vlaka. Doslej je bilo identificiranih 15 žrtev. Ostale pa so tako razmesarjene, da jih ni mogoče spoznati. Zakon o dokladah za zbornice TOI Beograd, 3. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o razdelitvi in o plačevanju doklad na neposredne davke za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Pri tej priliki je bilo izdano s pristojnega mesta to-le poročilo: Po obstoječih zakonih o organizaciji trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic je njihov izdatek tolik, da ga ni moči pokriti z lastnim imetjem in podjetji zbornice in taksami ter morajo dobiti gotov del državnih davkov raznih vrst za svoje potrebe. Z današnjim zakonom o neposrednih davkih so izmenjani davki, na katere se plačujejo te doklade. Zato je bilo potrebno, da se razdelitev in plačevanje teh davkov uredi z novim zakonom. Razen tega je potrebno sprejeti odredbe v interesu pravične razdelitve bremen za vzdrževanje zbornic, zlasti v pravcu, da vsakdo, ki kot pripadnik zbornice uživa gotove pravice, mora zbornici dati doprinose. Zakon je imel v mislih i to 1 ono. Pravice zbornice na plačevanje doklad po novem zakonu in krog obveznikov plačevanja doklad se giblje v mejah dosedanjih zakonov. Doklade se plačujejo samo na podlagi davkov na dohodke od delavnic in podjetij, na podlagi davka na dobiček, pri podjetjih, ki so obvezana javno polagati račune. Posebno je naglašeno, da se doklade plačujejo na l-2 promila davka po čl. 86 odstavek 2. zakona o neposrednih davkih, zato ker je ta oblika davkov bila prej neznana (§ 1, odst. 1. in 3.). Zakon predvideva možnost raznih stopenj doklad za različne oblike davkov, da bo moči voditi račune o neenakosti obremenjenja podjetij z raznimi oblikami davkov. Doklade so dolžne plačevati tudi podružnice delavnic po analognih odredbah zakona o neposrednih davkih. Podjetja, ki ne plačujejo državnih davkov ali za katera bi zbornične doklade znašale manj od 250 Din, ter podjetja, ki bi bila iz kakršnihkoli razlogov oproščena plačevanja državnih davkov, plačajo doprinos po lestvici, ki jo bo po predlogu zbornice odredil ban. Te doklade ne morejo biti nižje od enega promila niti ne večje od 50.000 (§ 3). Predvidene so nekatere oprostitve plačevanja tega doprinosa (§ 4). Državna podjetja plačujejo doklade na davke, ki se razpišejo na dobiček in poslovanje s privatnimi osebami (§ 5). Doklada za zbornico se plačuje državni davčni oblasti obenem z davkom. Doprinos lahko plačujejo ali zbornice same neposredno ali pa s podporo in sodelovanjem občine. Stavka na graški univerzi Dunaj, 3. julija. AA. Danes dopoldne je prišlo v Gradcu na univerzi in na tehniki do stavke študentov zato, ker je akademski disciplinski senat potrdil obsodbo rednega sodišča radi napada nemškega dijaka na klerikalnega tovariša. Dijaki so zasedli vse vhode v poslopje, tako da se predavanja niso mogla vršiti. Huda toča po vsej Koroški Colovec, 3. julija, d. Skoro na vsem Koroškem je predvčerajšnjim popoldne padala huda toča in prizadejala polju veliko škodo. Posebno je bila oškodovana labodska dolina. Vsa žitna letina jo bila uničena. Veliko škode je napravila toča tudi v okolici Celovca. Drzen roparski napad z avtomobilom Berlin, 3. julija, n. Pred Potsdamom so trije razbojniki napadli avtomobil tvorničarke Hes-sove, ki se je vračala z dežele v Berlin. Oni so s svojim avtomobilom prestregli pot Hessi-nemu avtomobilu, jo preiskali in slekli. Našli so končno listnico z večjo vsoto denarja. Nato Konferenca zastopnikov denarnih zavodov Beograd, 3. julija, k. Danes dopoldne b je vršila v dvorani Izvozne banke konferen ca zastopnikov profesionalnih organizacij, denarnih in zavarovalnih zavodov. Konfet renči je predsedoval dr. Vlada Markovič, predsednik beograjske Udružene banke. On jo je tudi otvoril in pozdravil zastopnike Narodne banke in ostale prisotne. Na dnevnem redu je bila najprej razprava o vprašanju o etatizaciji in privilegizaciji denarnih ustanov. O tem vprašanju je govoril zastopnik Pliverič iz Zagreba in delegat Slijepčevij iz Novega Sada. Po njunih besedah je bila sprejeta naslednja resolucija: V naši državi obstojajo državne kot privilegirane denarne ustanove in tudi denarni zavodi brez privilegijev. Četudi so odnošaji med tema dvema vrstama denarnih ustanov korektni in četudi so te ustanove vezane med sabo z medsebojnimi posli, vendar se more zapaziti razlika zaradi privilegijev enih v škiido drugih. To povzroča, da se privatna inicijativa pobija in da se na ta način škoduje kreditnim odnošajem na denarnih tr/iščih. Avstrija in IBriandov načrt Dunaj, 3. julija, d. Kakor je zvedela »Neue Freie Presse«, se bo jutrišnji ministrski svet bavil z odgovorom avstrijske vlade na Briandovo spomenico o Panevro-pi in sklepal o osnutku note, ki jo je izdelal urad zveznega kancelarja. Predno pa se nota končno redigira, se bo vlada sporazumela z nemško vlado. Avstrijski odgovor se bo po vsebini precej strinjal z nemški in odgovorom. Avstrijska vlada bo izrazila svoje mnenje, da ona ne bo ničesar storila, s čimer bi bila prizadeta avtoriteta in pristojnost Društva narodov. Sicer pa bodo Briandovi predlogi najbrže s toplo simpatijo pozdravljeni. Ulična bitka med policijo in banditi v Chicagu Chicago, 8. julija, n. Včeraj je tu, v srcu trgovske četrti, prišlo do borbe z revolverji med banditi in detektivi vsled aretacije nekega bandita, ki je ubil novinarja Lingleja, kriminalnega reporterja tukajšnjega lista »Chicago Tribune«. Aretiran je bil pri tem, poleg treh drugih, tudi neki vodja chicaških banditov Jack Zuta. Ko so jih detektivi vse 4 spravili v avto, so njihovi tovariši nenadoma pričeli streljati, toda ne na detektive, nego na Zuto, ker so se bali, da bi jih on izdal. Pri tem je bil ubit nek pasant. Prepovedan kongres otrok Dunaj, 3. julija, n. Od 22. do 27. t. m. bi se imel vršiti II. svetovni kongres delavskih otrok. Kongresa bi se imelo udeležiti 20.000 otrok iz vseh držav. Policija je ta kongres prepovedala in navedla, da je to prepoved izdala iz higi-jenskih razlogov- Sanski svež ‘Dcavske banovine Beograd, 3. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 3. julija 1930 pod št. 35.751 na podstavi čl. 26 zakona o banski upravi imenoval za člane banskega sveta Dravske banovine: za srez brežiški: Lipej Franc, posestnik in trgovec v Brežicah; za srez gornjegradski: Steblovnik Martin, predsednik občine v Šmartnem ob Paki; za srez dolnjelendavski: Lit rop Štefan, obrtnik in preds. občine v Strnišču; za srez dravogradski: Mravljak Peter, ekonom v Vuhredu; za srez kamniški: Š tre in Ivan, posestnik v Kaplji vasi; za srez konjiški: Košir Anton, predsednik občine v Vitanju; za srez kočevski: Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah; za mesto Kočevje: Dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju; za srez kranjski: Detela Oton, občinski odbornik v Preddvoru; za mesto Kranj: Pirc Ciril, predsednik občine in trgovec v Kranju; za mesto Tržič: Lončar Tvan, predsednik občine in hotelir v Tržiču; za srez krški: Kurent Alojzij, dekan v Leskovcu pri Krškem; za mesto Krško: P! e i f e r Joško, posestnik v Krškem; za srez laški: Roš Franjo, predsednik občine v Laškem; za srez litijski: Lebinger Hinko, trgovec in predsednik občine v Litiji; za srez logaški: Oblak Gabrijel, predsednik občine in posestnik v Logatcu; za srez ljubljanski: Babič Valentin, posestnik v Glincah pri Št. Vidu; za mesto Ljubljano: Dr. Kramer Albert, novinar in bivši minister, Kregar Ivan, obrtnik in občinski odbornik, Orehek Fran, hranilnični ravnatelj in Prepeluh Albin, vsi iz Ljubljane; za srez ljutomerski: Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera; za srez mariborski desni breg: Robič Srečko, posestnik in predsednik občine v Limbušu; za srez mariborski levi breg: Š terbi-nek Ivan, posestnik v Vršniku; za mesto Maribor: Dr. Juvan Alojzij, odvetnik in preds. občine, dr. Pivko Ljudevit, profesor in Golouh Rudolf, šef borze dela, vsi iz Maribora; za srez murskosobotski: Paplik Fran, župnik v Pučincih; mesto Mursko Soboto: Benko Josip industrijalec in predsednik občine v Murski SoboH; za srez novomeški: Dr. Kulovic Fr., bivši minister, iz Novega mesta; za mesto Novo mesto: Dr. Režek Josip, odvetnik in predsednik občine v Novem mestu; za srez ptujski: Vršič Iv., predsednik občine pri Sv. Marku; za mesto Ptuj: Dr. Senčar Mal j, odvetnik v Ptuju; za srez radovljiški: Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori; zs mesto Jesenice: Dr. Obersnel Maks, glavni tajnik KID na Jesenicah; za srez slovenjegradski: Č i ž e k Alojz, župnik v Slovenjgradcu; za srez celjski: M :elčič Alojz, -g. in posestnik na Bregu pri Celju; za mesto Celje: Goričan Alojzij, odv. i- - -edsednik občine v Celju; za srez čabarski: Dr. Koritnik Bogdan, odv. in predsednik občine ■ Laijiu; za «rez šmarski: Gajšek Floriian, gostilničar in predsednik občine v Loki. Rudarska kriza s težkimi posledicami Trbovlje, 3. julija 1030. Kriza v rudarskih revirjih se zopet poostruje. V mesecu juniju je praznovalo delavstvo sicer samo 4 delavnike napram 14 v majniku, vendar je pa napovedala rudniška uprava v juliju zopet 2 praznika tedensko. Temu je krivo predvsem pomanjkanje-naročil, prav posebno se pa Čuti pomanjkanje naročil letos, ko je uprava državnih železnic kot največji odjemalec občutno restringirala dobavni kvantum premoga. Da je poleg rudarja od te krize najhujše prizadet trgovec in obrtnik v rudarskih revirjih, je razumljivo. Trgovci in obrtniki so to najbolje dokazali s tem, da so delavstvu v tej težki krizi kreditirali velike zneske za živila in druge živ-ljenske potrebščine, upajoč, da bo kriza kmalu prenehala in da se povrnejo normalne razmere. Toda vsled letnega časa na eni in radi ne-povoljnega izida pogajanj z upravo državnih železnic na drugi strani, ni pričakovati skorajšnjega zboljšanja. Koncem meseca junija je bilo na nekaterih obratih zopet reduciranih nekaj delavcev, nekateri pa so bili poslani na dopust. In tako traja ta mučna nesigurnost dalje. Ta kriza pa bo imela brezdvomno težke posledice v eni najvažnejših socialnih ustanov rudarjev — Bratovski skladnicl. Ze pri prvih obsežnejših redukcijah leta 1926 se je njena pro-vizijska in bolniška blagajna močno zamajala v svojih temeljih. Vsake nadaljne vpokojitve v masah morajo povzročiti neizbežen deficit, zlasti, ker pokojninska blagajna nima kapitalnega kritja. Hud udarec za Bratovsko skladnico je bil med vojno noso'ilo a milijonov zlatih kron, ki bi se morale sedaj tej ustanovi vrniti iz re-paracijske kvote, ker delavstvo ni krivo, da je to posojilo propadlo. Novi pravilnik Bratovskih skladnic predvideva 40-letno službeno dobo in znatno znižanje starostnih in nezgodnih rent. Treba bo mnogo truda in žrtev, da se Bratovska skladnica sanira ter doseže za rudarje znižanje službene dobe ter zvišanje starostnih in nezgodnih rent. Na kako zvišanje prispevkov pod temi težkimi okoliščinami, ko delavec komaj preživlja sebe in družino, ni misliti. Treba bo iskati drugih potov in virov za povoljno rešitev tega perečega socialnega problema. Danes se rudarsko delavstvo zaveda, da bo našlo v svoji narodni jugoslovanski državi in njenih vodilnih državnikih možno oporo v stremljenju za dosego svojih teženj, zato zre z zaupanjem v bodočnost, kljub trenotnim nepo-godnostim. Vidi se, da je rudarsko delavstvo pravilno razumelo intencije manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929 ter je po težkih izkušnjah popolnoma obrnilo hrbet raznim pro-pagatorjem moskovskega rdečega evangelija zavrglo je revolucionaren boj ter zahteva danes le eno: da se mu nudi na svoji zemlji delo in zaslužek, da zamore preživljati sebe in družino. Radi tega z zaupanjem pričakujejo rudarji v teh težkih časih pomoč edinole od vodilnih faktorjev svoje narodne države, da bodo kot zvesti sinovi te zemlje lahko zaslužili toliko, da ne bodo trpela s svojimi družinami pomanjkanja. Slike x zida »Romaniac. Na sokolskem zletu prvič nastopajo Romuni. Prvi dan pokažejo gimruiati primitivne vaje, ki so nas spominjale na prve začetke sokolovanja pri nas. Vendar se vidi po načinu izvajanja, po nastopu, da jim Sokoli služijo kot vzor. Celo naše ime so prevzeli ter se imenujejo Sokoli Romunije. Drugi dan nastopa romunska vojska. Po skromnem nastopu romunskih gimnastov smo presenečeni po izvrstnem nastopu vojakov, ki so nam pokazali, kako, smotreno se goji telesna vzgoja v romunski vojski. V marsičem je bil njihov nastop sličen nastopa vzorna češkoslovaške vojske. Na telovadišče priteče 84 krepkih mladeničev v športni obleki, v kratkih modrih hlačkah in rumenih majcih z državnim grbom na prsih. Burno pozdravljani obletijo telova- • dišče. Nato izvajajo na štetje, vendar brez vsakega ritma proste vaje, ki s časom preidejo v raznoterosti in končno v tekmovanje poedinih skupin z živimi zaprekami. Vidi se, da pri izbiri vaj polagajo važnost ne le na razvoj telesa, ^ ampak tudi na razvoj borbenosti. Pokazali so nam narodno tekmovalno igro z malo žogo «Oina», ki je žal — nismo razumeli. Največji interes so pač vzbudili njihovi narodni plesi. V sredino sta stopila dva goslača in cimbalist, po izgledu čistokrvni cigani, ostali so jih obkolili in zaplesali. Gledamo in se čudimo, poslušamo in se čudimo še bolj. Saj to je vendar isto kot naše kolo! Na koncu so s svojimi telesi zapisali preko celega telovadišča «Romania». Med nastopajočimi romunskimi vojaki so bile zastopane vse vrste orožja: pešadija, artilerija, konjenica, mornarica in — r- ilci I Zakaj br. Štukelj ni bil prvi na krogih? I***. Štukelj, ki je dosegel pri tekmi za slovansko prvenstvo na zletu v Beogradu primat i.a drogu in na bradlji, je to najbolj zaslužil predvsem na krogih. Ni Olimpijadi v Amsterdamu je bil prvak na krogih, kjer je res ne-prekosljiv mojster. Pri tekmi v Beogradu je izvedel obvezno vajo vzorno, s čudovito lahkoto in eleganco. Frenetičen aplavz je sledil po njegovi izvedbi. Loffler je pred njim dobil Z’, s •-'- lol leta so bili otroci brez pouka. Ne-ka‘"ri so ob’.kovali novomeško šolo, drugi so se zatekli spet drugam, večina pa je čakala na novo šolo. Občinski možje so se slednjič udali in po vrsti vsi priznali, da res potrebujejo novo šolsko poslopje. Uradna komisija je ogledovala dva prostora in se izrekla za Novljanovo parcelo ob državni cesti. Prostora je ^ovolj za šolo in vrt« velik prostor bo tudi še, ako bo treba kdaj 1 j prizidati. Z delom bi se že pri- čelo, pa se je nenadoma občina pritožile zaradi izbranega prostora. Sledila je ponovna uradna komisija, ki je pa izbrala nov stavbeni prostor, katerega so ponudili šele na mestu obravnave, na «Vihri». Zdaj je pa večina občinskih zastopnikov in drugih občanov proti temu, da bi bila šola na odljudnem hribu poleg kovačnice, ko je na ravnem bil že izbran in določen lep prostor. Občinski odbor je te dni poslal v Ljubljano k banski upravi deputacijo, ki naj merodajnim krogom zadevo razloži in opozori, da bi občani čim prej radi prišli do nove šolske zgradbe. Ostalo naj bi pri prvotnem sklepu, da se postavi nova šola na Novljanovi parceli, ki jo je občina po storjenem sklepu od lastnika itak že kupila. V interesu občine in vseh bi bilo, da se tem prepirom napravi konec in se takoj prične z delom, da mirnopeški mladini ne bo treba sedeti še leto dni v nezdravih prostorih stare šole, kamor so jo po obč. sklepu zasilno zo"'1 vtaknili, da otroci niso pohajkovali. Tragična smri tovarnarja Justina Včeraj zjutraj je preminul zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči znani in priljubljeni tovarnar Anton Justin, solastnik tvrdke Vojnovič in dr. Odpeljal se je z ženo s svojim avtomobilom na izlet na Gorenjsko. Zaradi defekta se je moral ustaviti v Selu pri Žirovnici. Predvčerajšnjim zjutraj je privezal pokvarjeno vozilo na avto svojega prijatelja ter se tako odpeljal proti domu. Na poti se je pa pripetila druga nesreča, ki je bila za tovarnarja usodna. Blizu Vrbe pri Lescah se je pokvarjeni avto nenadoma odklopil in krenil v stran ter se prevrnil na kupu gramoza v jarek. Tovarnarja in ženo so potegnili nezavestna izpod avta in ju odpeljali v ljubljansko bolnico. Justinova soproga je dobila lažje poškodbe in je bolnico zapustila, soprog tovarnar Justin je pa poškodbam podlegel. Pogreb tako tragično preminulega tovarnarja, ki so ga posebno cenili gospodarski krogi kot poštenega in delovnega pionirja našega mladega gospodarstva, bo v soboto popoldne ob 4. uri izpred splošne bolnice na viško pokopališče. Zapušča tri otroke in soprogo. Pokojnik naj v miru počiva, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Strela zanetila požar Novo mesto, dne 3. julija. Ob pol 1. ponoči je zbudila meščane sirena, ki ji klicala gasilce na pomoč. Zunaj navihta, blisk za bliskom, grom, strela, po malem dež. Udarilo je v Št. Petru pri Novem mestu v kozolec, ki je bil takoj v ognju. Sosednji svinjak in bližnji hlev sta enako kaj kmalu zažarela v silnih plamenih. Hlapec Je bil takoj na nogah in je rešil živino, zgorela pa je kočija in domač pes, ki je priklenjen poginil. V splošni zmedi so pozabili nanj. Invalidu brez roke, posestniku Franu Tekstarju je od vseh gospodarskih poslopij ostala zgolj hiša, vse drugo je pogorelo do tal. Žrtev plamena je postal tudi kozolec soseda Bojanca. V obeh kozolcih je bilo dokaj mrve in več oken ječmena. Domača požarna bramba in tudi na pomoč došla šmihelska sta skušali le omejiti požar. Novomeška požarna bramba se Je v smeri zmotila in je hitela r*i pomoč po desnem bregu Krke, dočim je št. Peter na levem. Po žarečem nočnem nebu se Je bilo tudi res t'Sk3 orijentirati. škoda je velika, zavaro-v.'1 -J-ia pr majhna. Sirite , Jugoslovana**! samo dotični, ki je to enkrat že sam poskusil. Predvsem je tukaj ogromna množina tekmujočih. Samo naraščaja je bilo 1000. Preračunati se morajo vsi lahkoatletski rezultiti (sodniki so zabeležili samo mero) v točke, sešteti točke, ki jih je dosegel posameznik, točke, ki jih je dosegla vrsta, preračunati točke v odstotke, kontrolirati korekture itd. Da so vsaj pole v vzornem redu! Pa kaj se hoče, ko so nel “teri sodniki brez vsakega smisla za kaligrafijo. S svojim štabom je delal na zletišču v sobi tehničnega odbora, kjer je bilo vse dni tako vrvenje, da na mirno delo sploh ni bilo mogoče misliti, posebno, ako imaš ves čas trop sitnežev na vratu: «Ali je naša vrsta I 'va?» «Kdo je zmagal?* cKoliko sem dosegel procentov?* itd. Najbolj neznosni so seveda novinarji: »Rezultati, rezultati, hočemo rezultate!* Ker ni mogel več vzdržati, se je preselil v sosednjo sobo, vendar so ga tudi tam kmalu iztaknili neusmiljeni preganjalci. Pobegnil je s sodelavci na svoje stanovanje, kjer je lahko v miru zaključil ogromno delo. Pokopane nade. Dan naraščajskih tekem. Telovadišče je preplavljeno z vrstami mladih Sokolov in Soko-lic, ki se z mladostnim navdušenjem bore za palmo zmage. Vsa orodja so zasedena, pri vsakem čaka veliko število vrst potrpežljivo in disciplinirano v najhujši vročini, da pride na red. Končno pride za vsakega trenutek, da stopi pred sodnike, ko se popne na orodje in pokaže kaj zmore ter nato z utripanjem srca pričakuje klasifikacijo strogih sodnikov. In zopet dalje do prihodnjega orodja, ali pa k skoku, k metanju kroglje in tako dalje od zore do kasno popoldne. Končno pride na vrsto zadnja disciplina: hitra hoja na 100 m. Vse drugo je že z uspehom absolvirano. Pri startu čaka veliko število tekmujočih, ki s strahom opažajo, kako več ko polovica, med njimi tudi mnogo najboljih, prejema, mesto pričakovanih 10 točk, usodepolno ničlo radi diskvalifikacije, ker sodnik konstatira, da je pre-Vj, hoja v tek. Prepričan si, da tebe ne bo doletela ta usoda, saj se zavedaš, da pravilno hodiš, saj si vedno prehodil progo, ne v predpisanih 21 sekundah, ampak v 18, 19 sekundah. In vendar! Prispeš na cilj, merilec časa beleži sijajni čas, z roko že segaš po palmi zmage, ko ti neizprosni sodnik uniči vse nade. «Tekel si I* Njegov izrek je nepreklicen. Ali je tega treba bilo?! S programa olimpijskih iger so črtali hitro hojo radi večnih sporov. Tam so vedno hodili na dolge proge, kjer moraš ekonomizirati s silami in ne smeš razviti naj večje hitrosti. Naš naraščaj je imel hojo na kratko progo 100 m, kjer se mora razviti največja hitrost — hoja se mora približati do skrajne meje teku. Ali ne bi ostali pri teku na kratke proge, ki je tudi s fiziološkega stališča bolj priporočljiv, posebno za naraščaj? wm wmm s«@ Ciril Metodov dan srčkov v Ljubljani 5. in 6. julija Stran 4 'JUGOSLOVAN Petek, 4 julija 1930. Dnevne vesii — Trgovino na dan slovanskih apostolov Cirila in Metoda dne 5. julija bodo zaprte samo v Žasu med slovesno službo božjo, to je od 10. do 11. ure dopoldne. — Načelstvo gremija trgovcev V Ljubljani. — Praznovanje Ciirl-Metodovega dne. Z ozirom na čl. 3, odstavek 2 zakona o praznikih se v državnih uradih na dan sv. Cirila in Metoda dne 5. julija ne vrši redna služba, marveč samo dežurna. — Trgovinske in obrtniške obratovalnice ta dan obratujejo kljub predpisom čl. 33 uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtniških obratovalnic v Dravski banovini, ker se po tukajšnjih cerkvenih predpisih na dan sv. Cirila in Metoda ne vrši slovesna Služba božja. — Delegati, odločeni za železniško konferenco na Sušaku, naj se blagovolijo sniti na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 18-40 in ne ob 16 40, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno v našem listu. — Dravska finančna direkcija opozarja, da njeni uradi v soboto, dne 5. t. m. zaradi državnega praznika ne bodo poslovali. — Državna pletarska šola v Ptuju je imela v preteklem šolskem letu 43 učencev in učenk, od teh 22 rednih v I. letniku in 7 v II. letniku. Z odličnim uspehom so izdelali 4, s prav dobrim 12, z dobrim 10, padli so trije. Vsi obsol-venti II. letnika so postali pletarski pomočniki. Razstava njih izdelkov in risb je odprta v nedeljo 6. in pondeljek 7. t. m. od 8. do 18. ure v Šolskih prostorih v Ptuju, Na Skritem 1. Vpisovanje v I. letnik se je že pričelo in traja do vključno 25. avgusta 1930. Reden pouk prične J. septembra 1930. — Vreme. Po vremenskem poročilu se bo vreme držalo in ni pričakovati sprememb. Pasji dnevi se bližajo. Najvišja temperatura je bila včeraj 290 C, najnižja pa 160 C. Deževalo je zjutraj samo v Mostarju in v Zagrebu. SLOVENCI! JUGOSLOVANI! Jutri, dne 5. julija je god naših blagovestnikov, sv. Cirila iu Metoda. £>jubljana ■ Pred odhodom v Luksenburg priredi v pondeljek 7. julija ob 6. uri zvečer mednarodna telovadna vrsta Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije telovadni nastop na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. ■ Tiha sveta maša zadušnica za pokojnim akademikom g. Urošem Turkom se bo brala v soboto, dne 5. t. m. ob 9. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, o čemer se obveščajo s tem sorodniki, znanci ter prijatelji pokojnikovi in pokojnikove družine. ■ Načrti za ljubljanski »nebotičnik«. »Pokojninski zavod za nameščence« nas je prosil za sledečo izjavo: V »Slovencu« z dne 1. julija je bila pod gornjim naslovom priobčena notica, ki je tako stilizirana, da bi lahko utegnila koga spraviti v zmoto. Zato ugotavljamo: Ideja visoke stavbe na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice je edino prof. Plečnikova duševna lastnina . ■ Tenorist Rijavec v Ljubljani. V Ljubljani »e mudi že nekaj dni slovenski tenorist svetovne slave g. Josip Rijavec s soprogo. Pojutrišnjem odpotuje na daljši oddih v Rogaško Slatino, kjer preživi vsako leto večji del počit-nic. ■ Korsikov paviljon so srečno prestavili. Vsi smo ugibali, ali ga bodo »po amerikansko« prepeljali celega ali pa bodo morali razdreti in posamezne dele speljati na nov prostor. Zmagal je pa le stavbenik Zupan, ki se je odločil za ameriško metodo. Včeraj zjutraj so njegovi delavci paviljon srečno postopoma prepeljali s pomočjo tovornega avtomobila z Aleksandrove ceste na Miklošičevo ulico. Seveda ob razburjanju množice ponočnih radovednežev, ki do zadnje postaje niso verjeli, da bo paviljon pripoto-»al nepoškodovan in cel na novo mesto. ■ Ljubljansko ure. Ravnokar popravljajo impozantno pročelje uršulinske cerkve, ki bo po obnovi gotovo v okras Kongresnemu trgu in vsej Ljubljani. Pri tej priliki bi pa prosili vodstvo samostana, naj popravi tudi uro na pro-JSelju. Stroški ne bodo veliki in mnogi mimoidoči bi bili samostanu za to uslugo zelo hvaležni. Isto prošnjo imamo do vodstva Kmetijske družbe, na katere palači na Turjaškem trgu ura tudi že dolgo let počiva. ■ Ponočni izlet s tujim motorjem. V noči od torka na sredo, okoli pol ene ure, je pustil dr. Kr. svoje motorno vozilo pred kavarno »Krapeš« v Škofji ulici in se v družbi pomudil v kavarni kake pol ure. Jako neljubo je bil presenečen, ko se je hotel odpeljati domov: vozila ni bilo nikjer! Še le drugo dopoldne so ga našli, zelo poškodovanega, nekje v Mostah. Vozač, ki si je motor »izposodil«, je moral z njim treščiti ob drevo ali kandelaber. Škoda znaša 4—5 tisoč Din. Neke slučajne okolnosti pa bodo najbrž pomagala, da bodo korajžnega nočnega »izletnika« kmalu izsledili. ■ Danilovi spomini v češkem prevodu. Igralec Danilo je dal dovoljenje za prevod njegovih nedavno izišlih spominov v češkoslovaški jezik. Prevajalec se je zanimal za to knjigo predvsem zato, ker prikazuje skoro polstoletno pestro življenje slovenskega igralca. En rekord je avtor že dosegel, prodal je v enem mesecu poldrug tisoč izvodov, kar priča o njegovi veliki popularnosti; želimo mu še novih rekordov. ■ Tatovi, ki bi se radi balinali. Gostilničarka Albina Bahar iz Zg. šiške je prijavila policiji tatvino 9 krogelj za balinanje, vrednih 400 Din. Neznani uzmoviči so jih ukradli iz zaboja na odprtem dvorišču. ■ Tatvine. Posestniku in mizarskemu mojstru Alojziju Dragarju, stanujočemu v Cigaleto- vi ulici, je neznan tat odnesel 800 Din vredno kolo, Neži Hren pa na Vodnikovem trgu iz košare ruto z raznimi predmeti, vrednimi 400 Din. Neža je osumila tatvino neke dečke, ki so se sukali okoli njene košare. Neki tat je ukradel nekje gramofon in ker ga brez plošč ni mogel rabiti, je obiskal včeraj Primoža Lužarja in mu odnesel več gramofonskih plošč vrednih 250 dinarjev. ■ Aretacije. Aretirana je bila ena oseba zaradi telesne poškodbe, 1 zaradi trpinčenja živali, 1 zaradi prestopka zdravstvenih predpisov, 1 zaradi kaljenja nočnega miru, 3 zaradi izgreda na glavnem kolodvoru, 1 zaradi pijanosti, razen tega je bilo ovadenih 9 voznikov in 5 šoferjev zaradi kišenja cestno-policijskega reda, 3 trgovci zaradi kršenja odredbe o zapiranju trgovin in 2 zaradi prepovedane hoje po železnici. ZA MALO DENARJA POLNO VSAKOVRSTNE ZABAVE BO NUDIL JUBILEJU SEJEM ! V ROŽU DOLINI ! V NEDELJO, DNE 6. JULIJA. VSTOPNINA SAMO DIN 2—. AVTOBUS OD »ZVEZDE SAMO DIN 2 —. V SOBOTO ZVEČER SERENADA. — PRI VSEH GOSTILNAH GODBE IN PLESIŠČA. BERITE LEPAKE! ftlavibov m Nemško zanimanje za slovenska posestva. V zadnjem času se opaža vzdolž naše meje, posebno v Slovenskih goricah vedno večje zanimanje avstrijskih Nemcev za slovenska posestva. Nemci pridno posečajo v obmejnem pasu ležeče slovenske kmete, katerim govore o visokih davkih v Jugoslaviji itd. in jih nagovarjajo, naj bi svoja posestva prodali in se preselili v Avstrijo. Za posestva jim ponujajo plačilo v šilingih in preko običajne cene. Ker Neinci ne bi skušali pokupiti slovenskih obmejnih posestev, ko bi v Jugoslaviji res bilo tako slabo, ker s tem zasledujejo pred vsem politične nacijonalne cilje in ker je prodajanje obmejnih posestev tujim državljanom sploh prepovedano, se posestniki ob meji opozarjajo, da ne nasedejo tem tujim agentom. m Počitniški dom magistratnih nameščencev. Mariborski magistratni nameščenci, ki so v bližini Mariborske koče na Pohorju že kupili stav-bišče, nameravajo že v kratkem pričeti z gradnjo Počitniškega doma, ki bo enonadstropna stavba z 10 do 12 sobami. m Policijska ura. Vinotoči se morajo po novi odredbi zapirati ob 21. uri. m Kolonija Podmladka Rdečega križa. Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa, skupaj’ 67 deklic, je pod vodstvom strokovne učiteljice ge. Herme Bračičeve odpotovala v sredo zvečer v Bakarac pri Sušaku. V deško kolonijo, ki odpotuje v pondeljek 7. t. m. v Kaštel Lukšič pri Splitu, se sprejme proti plačilu 800 Din še nekaj dečkov. Prijavijo naj se na Glavnem trgu št. 2/I/desno. m Ljudsko gibanje v Mariboru v prvi polovici leta 1930. V Mariboru je bilo od 1. januarja do 30. junija letos rojenih 605 otrok, 301 deček in 304 deklice. Mrtvorojenih je bilo 27 otrok, 13 dečkov in 14 deklic. Nezakonskih je bilo 138 otrok, 69 dečkov in 69 deklic. Umrlo je v tem času 37 loseb, 213 moških in 158 žensk. Porok je bilo 223. m Moderniziranje in razširjenje Mariborske koče na Pohorju. V nedeljo 13. t. m. se bo pri Mariborski koči na Pohorju vršila slovesna otvoritev na novo adaptiranih prostorov in modernih naprav. Koča dobi vodovod, kopalni bazen 8X12 m, dve kopalni sobi z mrzlo in toplo vodo in angleška stranišča. V dependanci so se pa preuredili v sobe vsi podstrešni prostori, tako da bo odslej imela ta važna slovenska planinska postojanka 15 postelj več kakor doslej. m Nemškutarjenje na Mariborskem otoku Časopisje je že večkrat opozarjalo, da se v mestnih podjetjih, kjer bi se to najmanj smelo, neprestano nemškutari. Isto smo sedaj opazili tudi na Mariborskem otoku v kopališču. Želeli bi vsaj na takih mestih malo več narodnega ponosa 1 m Izprti Derwuschkovi delavci se preselijo v Francijo. V veliki opekarni Franca Dervvuschka v Lajteršbergu so spori med delodajalcem in delavstvom stalno na dnevnem redu. Nedavno je morala oblast intervenirati. Posledica je bila, da je tovarnar delavce izprl, češ, da ima za letos itak že dovolj opeke v zaolgi. Ker ni nobenega upanja, da bi se razmere zboljšale, so se sedaj vsi delavci obrnili na izseljeniško pisarno v Franciji, lu bo te dni odposlala v Ma- ribor svojega zastopnika, da sklene pogodbo za preselitev v Francijo in zaposlitev v tamkajšnjih opekarnah. Tako bo moralo po nepotrebnem zapustiti lepo število naših ljudi svojo domovino. m Mariborski denarni zavodi v soboto, 5 t. m. na državni praznik sv. Cirila in Metoda ne bodo poslovali . m Borza dela potrebuje za Novi Sad nujno 40 vinogradniških delavcev. m Propagandni film. Tukajšnja tvrdka Mayer je izdelala propagandni film, ki kaže Maribor in kopališče na mariborskem otoku. V sredo ob 18. uri se je film predvajal v »Grajskem kinu« za povabljene goste. Film se je posrečil, le nekateri posnetki so bolj medli. m Nov stanovalec pod mostom. Pod drugi obok državnega mostu se je v torek priselil iz hiše št. 52 v Gosposki ulici deložirani delavec Jakob Antolič s petimi člani svoje družine. m Kolo pod vozom. V torek okrog 10. ure dopoldne je prišlo na Pobreški cesti kolo posestnika Friderika Rojka pod dvovprežni voz posestnika Franca Mulca. Kolo se je pokvarilo, Mule pa je Rojku plačal odškodnino. m Rokoborba V sredo zvečer sta se v odločilni borbi borila 2 para: VVeisz in Kavvan ter Belič in Bognar. V prvi borbi je po 23 minutah Kawan premagal Weisza, v drugi pa po 22 mi-tah Belič Bognarja. m Ljudevit Žigcr izročen sodišču. Trgovski potnik Ljudevit Žiger, ki je brez šoferskega izpita vodil avto »Centra« in zakrivil nesrečo na Tržaški cesti, o kateri smo včeraj poročali, je bil izročen tukajšnjemu okrožnemu sodišču. m Ukradeno kolo. Simonu Jančarju, upokojenemu pisarju državnih železnic, je v sredo dopoldne neznan tat ukradel iz veže hiše št. 49 na Aleksandrovi cesti 1000 Din vredno kolo. m Od doma je pobegnil v ponedeljek popoldne 161etni Josip Štefančič, stanujoč pri svojih starših v Smoletovi ulici. Doslej se še ni vrnil. m Tatvina. Iz podstrešja javne bolnice na Tržaški cesti je med 25. in 30. junijem neznan tat odnesel več obleke, perila in drugih predmetov. Škoda še ni precenjena, a tudi tat je neznan. m Aretacije. V sredo so bile aretirane štiri osebe, 1 radi žaljenja veličanstva, 1 radi tatvine, 1 radi splošnega suma in 1 radi razgrajanja. m Požari v juniju. V mesecu juniju je bilo v Mariboru 6 požarov in požarnih alarmov. Razen požara v tovarni »Kovina« so bili vsi lažji. m Z motorjem v stojnico. V sredo popoldne se je motociklist Franjo Horvat na križišču Glavnega trga in Gosposke ulice, ko se je hotel ogniti nekemu kolesarju, ki je privozil proti njemu na napačni strani, zaletel v stojnico Vekoslava Goričan in si pri tem poškodoval motor. Sam ni bil ranjen. Skrajni čas bi pa že bil, da bi se ta trg preuredil tako, kakor je projektirano v načrtu mestnega gradbenega urada. m Nesreča. V sredo je padel kaplan g. Maks Ledinek iz Slivnice tako nesrečno s kolesa, da j edobil težje poškodbe na glavi in je moral v bolnico. m Prva lastnica avtotaksa v Mariboru. Soproga tukajšnjega trgovca ga. Marija Bubak je te dni dobila koncesijo za avtolaksno obrt. m Nesreča v železniški delavnici. V sredo jo med delom v delavnici državnih železnic 30-letnemu ključavničarju Ferdinandu Šircu padel na glavo kos železa in ga ranil. Prepeljan je bil v bolnico. Celje Pevci in pevke Celjskega pevskega društva se naj noooj polnoštevilno zbero na Starem gradu, kjer bodo zapeli ob Ciril-Metodovem kresu. Občinstvo se vabi, da prisostvuje tej lepi narodni slavnosti. Letoviščarji v Celju. V mestu je že precej letoviščarjev iz naše države pa tudi iz inozemstva. Te dni je prišla na daljše letovanje ga. Gerda Reimers, članica dunajskega Burg-theatra. Prihodnja občinska seja. Ker je še precej nujnega in važnega gradiva bo pred jesenjo še ena seja občinskega sveta. Seja se bo predvidoma vršila v petek, 18. julija. * Tujski promet v juniju. V času od 1. do 30. junija je bilo v Celju 1225 tujcev. Od teh je bilo po državni pripadnosti 970 Jugoslovanov, 161 Avstrijcev, 30 Nemcev, 19 Italijanov, 5 Madžarov, 4 Angleži, 28 Čehoslovakov, 1 Švicar, 1 Američan, 4 Grki, 1 Rumun, 1 Rus. Po poklicu je bilo 372 trgovskih potnikov, 16 in-dustrijcev, 64 uradnikov, 8 odvetnikov, 19 zdravnikov, 84 obrtnikov, 23 dijakov, 328 delavcev in 311 brez poklica. Letalo s češkimi barvami je včeraj dopoldan delj časa krožilo nad mestom. Menda bo eno letal, s katerimi so Cehi, med njimi Bat-a, pohiteli na vsesokolski zlet v Beograd in se sedaj vračajo v domovino. V gostilne no sme. Brivec Matija B. je bil radi nasilnosti obsojen na 7 dni zapora. Po prestani kazni ne sme 8 mesecev t. j. do 26. februarja 1931 zahajati v gostilno. Gostilničarju, ki bi mu dajal pijače, zadene občutna kazen. Izguba. Učiteljica Marija Hauptmannova je izgubila zlato brošo z vijoličastimi dragulji. f^agersZtc Požar. Brzovlaku, ki privozi v Pragersko ob 15-30 iz Maribora, se je vžgal voz, napolnjen z raznim blagom, kakor s površniki, klobuki, čepicami itd. Domneva se, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Škoda znaša težke tisočake. Vžgal pa se je še istega dne tudi II. razred osebnega vlaka, ki odvozi iz Maribora ob 17-20. Goreči voz so na Pragerskem odklopili, pogasili in spravili v kurilnico. Živinska kuga. V Pragerskem in okolici, to je v Šikolah, Strazgojnoi in Cirkovcih razsaja zadnje čase živinska kuga. Kmetje to hudo občutijo. Tako je moral posestnik v Pragerskem, g. Hergan, zaklati najlepšo kravo. Iz okolice E a so morali štirje, ki so imeli opravka z olno živino, v bolnico. Posestva na prodaj. Župnik na Pragerskem, g. Šegula, prodaja svojo hišo. Naprodaj pa je tudi bivše posestvo g. Ilije Predoviča, sedaj last Mestne hranilnice v Ljubljani. Tvrdka Vojnovič & Cie, elektrostrojna industrija, Ljubljana-Viž, sporoča pretužno vest, da je njen družabnik, gospod Anton Justin tovarnar v četrtek, dne 3. t. m. po kratki bolezni preminul. Svojemu zvestemu in neumornemu delavnemu družabniku in šefu ohrani tvrdka in uslužbenstvo trajen spomin. Ljubljana — Vič, £>.-. pl I lili X« II... Predsednik sovjetske republike Stalin. (Koncem junija se je vršil v Moskvi kongres komunistične stranke, na katerem je poročal Stalin o delovanju stranke v zadnjih 2 in pol letih. Stalin je govoril 8 ur. Kakor so poročali listi, je kongres odobril Stalinovo politiko z ogromno večino.) Dr. Hcrnando Siles, predsednik republike Bolivije, ki je iskal varstva pred uporniki v poslopju poslaništva Zedinjenih držav v La Pazu. Nemiri v Boliviji Bolivija je država v južni Ameriki. Leži nekaj južno od ekvatorja med 8. in 22. stopinjo južne širine. Na severu in na vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Argentino in Paragvaj, na zapadu pa na Čile in Peru. Bolivija je visoka planota (okoli 4000 m nad morjem 1) in zato ima razmeroma zelo milo podnebje. Ozemlje meri 1,334.000 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima okoli 2 miljona. Nekdaj je bila Bolivija Španska kolonija, 1. 1825. pa se je dežela pod vodstvom Simona Boli-varja španski oblasti uprla in proglasila svojo neodvisnost. Po prvem predsedniku ima dežela tudi svoje ime. Kakor skoro vse države južne Amerike, je tudi Bolivija dežela neprestanih notranjih bojev med vplivnimi politiki. Nedavno je v Boliviji ponovno izbruhnila revolucija, ki je prisilila predsednika republike dr. Her-nanda Silesa, da se je moral zateči v poslopje poslaništva Zedinjenih držav v La Pazu. Iz malega Peterčka -mala Anica V berlinskem »Lokal-anzeiger«-ju beremo tole dogodbico: »Holandska slavi kot ena prvih pomorskih držav in že stoletja se Holandci na morju dobro spoznajo. Z vodo za kopanje pa je drugače. — Ribiči v Nordviku in v Katviku in celo v modernih holandskih morskih kopališčih še dandanes skomigajo z rameni in zmajujejo z glavami, če gledajo ljudi, ki se za zabavo kopljejo. Še bolj pa zmajujejo z glavami, ko gledajo, kako se moški in ženske kopajo skupaj. In holandski občinski očetje skrbno pazijo, da se vsaj domačini, če se že hočejo kopati, -ne oprimejo tujih razvad in napak. Tako imajo v mestecu Alfen kopališče, kjer je čas za kopanje za moške in ženske strogo ločen. Enkrat pa se je zgodilo, da je neka mati pripeljala s seboj svojega dveletnega sinčka. Nad tem se ni nihče spodtikal, ni pa bilo to prav nadzorniku kopališča. Ta je trdovratno obstal na tem, naj se pobček kopa s svojim očetom, kajti kot možu mu je vstop v žensko kopališče prepovedan. Vsi protesti niso nič pomagali — ukaz je bil izdan, da mora otroče iz kopališča za ženske veni Nedavno pa so v istem kopališču doživeli zo-pet podoben halo. V kopališče za ženske so namreč utihotapili štiriletnega dečka! Ljudje kar niso hoteli verjeti, da je to mogoče pri tako strogih predpisih in pri tako natančnem nadzorstvu. Zato so uvedli strogo preiskavo, ta pa je dognala, da je bila stvar bolj smešna, kakor zlobna. Neka mati namreč kar ni mogla več prenašati, da se njen sinček v teh soparnih’ dneh ne bi hodil kopat. Kopat bi se moral hoditi seveda le z očetom v moško kopališče, kar pa ni šlo, ker očeta ni bilo podnevi nikdar doma. Tu je bilo treba torej nekaj ukreniti in prebrisana mamica si je pomagala tako: oblekla je sinčka v dekliško krilce, v njegove plave kodre pa mu je vpletla koketno svileno pentljo« Tako je iz malega Peterčka nastala — malaJ srčkana Anica, in strogi nadzornik kopališča ie brez vsega dovolil mali Anici vstop v kopališče za ženske. Mala »Anica« je v svojih dolgih kopalnih hlačkah veselo capljala po vodi in pridno ubo-1 gala svojo mamico, ki jo Je klicala vedno le »Anica«. Ker pa Anica v resnici ni bila pridn« Anica, ampak poreden in nagajiv fantek Peter-! ček, ni čudno, če se je enkrat kar daleč spuV stil v globoko vodo, tako da se je mamico vs* preplašena spozabila in svojega otroka poklicala z njegovim pravim imenom: J »Peterček, kaj pa počneš!« ^a, k.lic .J0 izzval med kopalkami pravcate revolucijo in vse je hitelo na lice mesta gledat. kaj se je zgodilo. Prišel je seveda tudi strogi1 nadzornik. Mama je morala s Peterčkom takoj zapustiti kopališče. Peterček pa je tulil domov1 gredoč vso pot, ker mu mamica ni več hotela vplesti v njegove kodre lepe svilene pentlje. Za Itratfelc čas »Koliko jih pa študira iprav za prav hi na univerzi?« »Približno vsak deseti!« Gospa beračici: »Tukaj imate par svilenih' nogavic, ampak zakrpati jih je treba!« Beračica: »Ali lahko kar počakam?« Oče sinčku: »No, Janezek, ali že veš, kaj ia materin jezik?« Janezek: »Že vem! To je tisto, kadar mamit Miciko ziblje in pravi: aja-tutu.« ANATOLE FRANCE: BOGOVI SO ŽEJNI 20 Saj vendar ne morem nositi sinjega fraka, kakor kak plesalec, je dejal redovnik. Oče moj, to, kar sem rekel, je bilo povedano na čast vašemu značaju in pa, da vas posvarim pred nevarnostmi, ki vam pretijo. Gospod, umestne je bi bilo čisto nasprotno, vzpodbujati me, naj priznavam svojo vero. Zakaj vse preveč se nagibljem k temu, da se bojim nevarnosti. Slekel sem svojo suknjo, gospod, in to je v nekem oziru odpadni-stvo; hotel bi bil vsaj to, da mi ne bi bilo treba ostaviti hiše, kjer mi je Bog toliko let izkazoval milost pokojnega, skritega življenja. Dobil sem dovoljenje, da smem ostati; in obdržal sem svojo celico, med tem ko so jeli preustrajati cerkev in samostan v nekako malo mestno hišo, ki so jo nazivali sekcijo. Videl sem, gospod, videl sem, kako bo tolkli s kladivi po znamenjih svete resnice; videl sem, kako so postavili čepico kaznjenca, kjer je blščalo poprej ime svetega Pavla. Včasih sem celo prisostvoval zborovanjem sekcije ter moral slišati, kako oznanujejo prečudne zmote. Slednjič sem ostavil to one-čaščeno bivališče ter se odločil živeti s pokojnino sto pištol,1 ki mi jo daje Skupščina, v neki konjušni, iz katere so pobrali vse konje za vojno službo. Tu berem mašo za peščico vernikov, ki še hodijo izpričevat večnost Cerkve in Jezusa Kristusa. Jaz, oče moj, je odvrnil oni, jaz se imenujem, ako želite to vedeti, Brotteaux in sem bil nekdaj cestninar. Gospod, je odgovoril oče Longuemare, vedel sem po zgledu svetega Matevža, da moremo tudi od cestninarja pričakovati dobre besede. Oče moj, preveč ste ljubeznivi. Grajan Brotteaux, se je oglasil Gamelin, občudujte to dobro ljudstvo, ki je bolj lačno pravice nego kruha: vsakdo tukaj navzočih je bil pripravljen ostaviti svoje mesto, da kaznuje tatu. Ti moški, te ženske, tako siromašni in trpeči tolikšno pomanjkanje, so vsi strogo pošteni in ne morejo trpeti nepoštenega dejanja. Priznati treba, je odvrnil Brotteaux, da bi bili ti ljudje v svoji veliki vnemi, da obesijo razbojnika, pošteno posvetili temu dobremu redovniku, njegovemu zagovorniku in zagovorniku njegovega zagovornika. Skopost sama in sebična ljubezen, ki jo goje za svojo last, jih je silila k temu: s tem, da je razbojnik napadel enega med njimi, je ogrožal vse; zavarovati so se hoteli s tem, da ga kaznujejo... V ostalem pa je verjetno, da so ti rokodelci in te gospodinje po večini pošteni in da spoštujejo last bližnjega. Ta čuvstva so jim vcepili že v rani mladosti njihovi očetje in njihove matere, ki so jih dovolj tepli po platiščih, da jim je morala čednost skozi zadnjico v dušo. 4 Novec, vreden 10 sujev (50 centimov); op. prev. Gomelin ni prikrival staremu Brotteauxu, da se mu zdi taka govorica nevredna filozofa. Čednost, je dejal, je človeku prirojena: Bog je vsadil njeno kal v srce smrtnikov. Stari Brotteaux je bil Brezbožnik in ta brezbožnost mu je bila vir, iz katerega je črpal bogate naslade. Vidim, grajan Gamelin, da ste, dasi r^olucijonared v pozemeljskih stvareh, v vesm, kar ima opravka i nebesi, zelo konservativni in celo reakcijonarec. Tudi Robespierre in Marat sta to v isti meri kakor vi. Sploh' se mi zdi čudno, da se Francozi, ki ne trpe več umrljivega kralja, tako trmasto drže neumrljivega, ki jo mnogo večji tiran in okrutnež. Kaj je bastija1 ali celo goreča celica v primeri s peklom? Človeštvo oblikuje evoje bogove po svojih tiranih, in vi, ki zametujete original, hočete obdržati posnetke! Oj grajan! je vzkliknil Gamelin, ali vas ni sram, da tako govorite? In morete li mračna božanstva, ki sta jih rodila nevednost in strah, zamenjati s Stvarnikom prirode? Vera v enega, dobrega Boga je potrebna za nravstvenost. Na j višje bitje je izvor vseh čednosti, ini kdor ne veruje v Boga, ni republikanec. To je dobro vedel Robespierre, ki je dal iz jakobinske dvorane odstraniti soho filozofa Helvetija, ki je kriv, da so postali Francozi tako dovzetni za suženjstvo, ker- jih je učil brezbožnosti... Upam pa, grajan Brotteaux, da vsaj takrat, ko Republika ustanovi kult Razuma, ne odrečete svoje udanosti tako modri religiji. "" 4 Pariški državna ječa; op. prev, 9) Gospodarska Panevropa v praksi V dveh člankih smo na tem mestu ugotovili vzroke sedanje agrarne krize in poudarili, da je sanacija mogoča le na medsebojnih principih delitve dela in racijonalizacije. Pri zdravljenju te naše agrarne krize smo nadalje ugotovili, da je sanacija mogoča tedaj, če Evropa, ali vsaj en njen del, najde tarna sebe in v medsebojnem gospodarskem zedinjenju preide vse egoistične, samolastne namene posameznih članov ter v solidarnosti in solidnosti preuredi gospodarske prilike. Eekli smo že takrat, da je med drugim pomoč mogoča, če se v industrijskih državah ukine gospodarsko nezdravi agrarni protekcionizem, na drugi strani pa smo v kompenzacijo priporočali agrarnim državam ukinje-jije industrijalizacije. Naša država je vodila v tem oziru izvan-redno trezno politiko. Mi smo mirno gledali gradbe visokih carinskih zidov, ki so jih z ogromno marljivostjo in mrzlično naglico pospeševale industrijske države z namenom, da naš izvoz poljskih pridelkov povsem onemo-gačijo. Amerika je prva sprožila strel v sedanji gospodarski bitki, Italija, Francija, Nemčija so že odgovorile, naša soseda Avstrija se pripravlja z večjim kalibrom. Ta boj se vodi pod devizo: «vse prodati in nič kupiti!» Bliža se čas žetve, naši kmetovalci s strahom zasledujejo potek tega gospodarskega oboroževanja. Naša agrarna politika je stopila v obrambno linijo. Mirno in dostojno je naš zunanji minister dr. Marinkovič s svojim romunskim tovarišem sklenil gospodarsko zavezništvo v obrambo naših vitalnih in- teresov. Skupno se pripravlja palmova vejica gospodarskega miru industrijski Evropi. Raz-rušenje carinskih zidov, delitev dela in racionalizacija, to je naš bojni klic. V spravi in ciljih gospodarske Panevrope, bo Evropa do-gospodarsko pomirjenje in prožila svojim narodom ono blagostanje, ki nudi resnično jamstvo miru v vseh vprašanjih. Naši nameni so čisti in pošteni, obenem objektivni in pravični, predvsem pa visoko etično utemeljeni. Mi pričakujemo, da bo Evropa razumela pomen in dalekosežnost naše ponudbe, kajti potrebno je posebej naglasiti, da ti predlogi niso nastali z diplomatičnim šahiranjem, pač pa so sad znanstvenih proučevanj vseh evropskih in izvenevropskih narodnih gospodarjev, tudi onih držav, ki so danes v splošni gospodarski mobilizaciji. Vsled tega lahko mirno pričakujemo odmeva, ki ga bo poslala industrijska Evropa. V tem odmevu bo Evropa pokazala, v koliko je dozorela njena konsolidacija, poleg tega pa bo ta odgovor tudi pokazal učinek in silo Briandove Panevrope. Kdor ni za mir, je proti njemu, zato je potrebno, da tudi mi v negativnem slučaju temeljito revidiramo naše carinske utrdbe, da bodo evropske države v resnici kompletno za-plankane s kitajskim zidom. Za Balkan pa bomo ustvarili svoj lasten šotor s firmo •»Balkan balkanskim narodom*. S tem bo rešeno marsikatero politično in tudi gospodarsko vprašanje, ki včasih tako živo srbi nekatere evropske države — ali, ali... Gospodarske vesti X Elektrifikacija naše države. Vprašanje elektrifikacije naše države, ki naj bi jo izvedli deloma domači deloma inozemski kapitalisti, je eedaj predmet diskusij v poedinih banovinah, pa tudi v prizadetih ministrstvih. To vprašanje proučujeta ministrstvi za javna dela in za trgovino in do sedaj je bilo že mnogo napravljeno v tem oziru. Pred vsem se merodajni faktorji zanimajo za elektrifikacijo v dunavski, drinski in vardarski banovini. X Asfaltiranje cest v naSi državi. Ministrstvo la javna dela proučuje banovinske načrte o gradnji in popravljanju cest po vsej državi. Velik del teh načrtov je bil odobren m Je že stopil v veljavo. Sedaj se proučuje vprašanje o gradnji in vzdrževanju asfaltnih cest, ki so se začele ze graditi v poedinih banovinah. Istotako se bodo v kratkem začele graditi nove moderne ceste, ki bodo vezale glavna središča v državi. Na ta način se bo nudila pomoč brezposelnim delav- CU>< Dovoljen prevoz južnega sadja ▼ Italiji. Ministrski svet je pooblastil poljedelsko ministrstvo da dovoli prevoz pomaranč, limon in mandarinov palestinskega, sirijskega in ciprskega izvora preko Trsta in Beke v vseh letnih časih, Že se zadosti gotovim pogojem. X V obrambo našega izvoza v Nemčijo. Ko je nemška vlada izdelala načrt za zaščito svojega domačega gospodarstvo s pomočjo visokih carin in monopolov, je naša vlada podvzela korake, da bi bila tudi naša država všteta med najbolj favorizirane nacije, tako da ne bo naš izvoz v ničemer oškodovan. X Konferenca delegatov denarnih zavodov Jugoslavije. Od 2. t. m. zaseda v Beogradu konferenca delegatov denarnih zavodov Jugoslavije, ki razpravlja o različnih aktuelnih finančnih vprašanjih našega narodnega gospodarstva. Predvsem so na vrsti vprašanja o kreditni obrestni meri, o bančnem zakonu, o zakonu delniških družb, bančnih zbornic itd. Delegati so zastopniki vseh večjih denarnih zavodov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in drugih trgovskih središč. X Kongres evropske carinske zveze. Kongres evropske carinske zveze v Parizu je končal svoje delo. Uspehi kongresa temeljijo na splošnih ugotovitvah posameznih članov, da bo uspeh omiljenja sedanje krize zajamčen samo v slučaju, če se preide na občo evropsko carinsko zvezo potom medsebojne grupacije sosednjih držav in potom grupacije teh grup v celotno unijo. Prihodnji kongres je sklican za 4. maj leta 1931. Med tem časom naj posamezne države stavijo stvarne predloge o .rešitvi vseh važnih gospodarskih vprašanj. X Generalna revizija avstrijskih carin. Vsled nedoseženega sporazuma pri trgovskih pogajanjih med našo državo in avstrijsko republiko, je avstrijska vlada odredila generalno revizijo avstrijskih carin. Mnoge carinske postavke bodo zvišane, nekatere pa tudi znižane. X Povišanje carin na avtomobile v Italiji. — Prva represalija proti povišku ameriških zaščitnih carin je uvedla 300 do 400 odstotno zvišanje carin na avtomobile, ki jo prinaša uradni list z dne 1. julija t. 1. X Čipkarstvo in ameriške zaščitne carine. — Vsled naraščajočih protestov s strani Švice, Belgije in Nizozemske v pogledu novih ameriških zaščitnih carin, je bila v Washingtonu imenovana posebna komisija, ki ima nalogo, da prouči to vprašanje in najde modus, po katerem bi se mogle izvesti spremembe v tarifnih postavkah čipkarskih izdelkov. X Tržaško brodarstvo. Ze pred dnevi smo obširneje poročali o sanaciji tržaškega ladjedel-stva, danes so nam na razpolago poročila trža-Lit. 147.791*—, _ ki pa figurira tako pičlo vsled 6kih paroplovnih družb. Letni zaključek »Cosu-licba« prikazuje malenkostni dobiček v znesku devalvacije plovnega parka od Lit. 307 mili j. na Lit. 280 milij., ki se je izvršila pod nadzorstvom genoveške družbe »Lloyd Sabaudo« in ' banka »Banca Comm. Italiana«. Tudi »Lloyd Triestino« se nahaja pod direktno kontrolo zavoda »Banca Comm. Italiana«. Za leto 1929 zaznamuje ta družba Lit. 311.000’— izgube. V italijanskih gospodarskih krogih se intenzivno jroučuje načrt koncentracije vsega italijanskega adjedelriištva. Novi tržaški koncern »Cantieri Riuniti del Adriatico« naj bi združil vse italijanske družbe, predvsem obrate v Spezia in Genovi, nadalje Cantieri Riuniti Siaggio v Ankoni in Neaplju. X Neinško-ameriški finančni razgovori v vprašanjih medsebojne škode. Ameriška vlada že več mesecev proučuje vprašanje višine za-htevk za sabotažne akte nemških agentov v medvojnem času, ko je bila Amerika še v nevtralnem položaju. V tem času so namreč razni nemški plačenci ovirali prevoz municije v Evropo, povzročili več eksplozij v ameriških mu-nicijskih tovarnah, netili stavke, povzročali atentate itd. Za vse te sabotažne akte ima Amerika dokaze, medtem ko Nemčija dokazuje svojo nedolžnost. Višina odškodninskih zahtevk se ceni na ca. 25 milijonov dolarjev. Na drugi strani zahteva Nemčija odškodnino za zaplenjeno bro-dovje nemške trgovinske mornarice med vojno, za kar je Amerika Nemčiji priznala odškodnino 71-5 milijonov dolarjev. X Kreuger v Romuniji. Znani švedski vžiga-lični magnat Ivar Kreuger se mudi v Romuniji v svrho proučevanja eksploatacije romunskih gozdov. Obenem bo Kreuger dobavil Romuniji večje investicijsko posojilo v svrho izvedbe plovnega kanala med Bukarešto in Dunavom. DOBAVE. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih obročev; do 21. julija t. 1. pa glede dobave 1000 m armiranega svinčenega kablja, raznega železa, kovinskih vijakov, jekla, smirkovih plošč, vodnih zasunkov, prehodnih pip, flanš, cevi ter glede dobave moških koles. Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi 1. oddelka artilerijsko tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija glede dobave 300 m platna. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 12. julija t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave B000 parov nogavic; dne 15. julija t. 1. glede dobave 5000 metrov mreže zoper komarje in 10.000 metrov vrvi; do 17. julija t. 1. glede dobave 3000 parov usnjatih copat za bolnike; do 19. julija t. 1. glede dobave 3700 komadov zdravniških in bolniških plaščev; do 22. julija t. 1. glede dobave 100.000 metrov hidrofilne tkanine; do 24. julija t. 1. pa glede dobave 1000 komadov volnenih odej. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe gledo dobave 3000 kg mila. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave naprave za čiščenje vode. Dne 16. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, olje, kava, čebula, kis, čaj, sladkor itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri .omenjeni komandi.) Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede dobave gradla za rolete. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. Julija t. 1. ponudbe glede dobave mate-rijala za transformatorje. Borzna poročila dne 3. julija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 3. julija. Amsterdam 22-73, Berlin 13-4775, Bruselj 7*8926, Budimpešta 9-8943, Cu-rih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9670—7-9970, London 274-77, Newyork 56-29—56'49, Pariz 221*17 do 223-17, Praga 167-28—168-08, Trst 296-03. Zagreb, 3. julija. Amsterdam 2273 bi., Dunaj 796-70—799-70, Berlin 13-4625—13-4925, Bruselj 789 26—793-26, Budimpešta 987’93—990 93, Milan 294-994—296-994, London 274-37—275-17, New-york ček 56-29—56-49, Pariz 2ŽM7—223-17, Praga 167-28—168-08, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 3. julija. Amsterdam 22-70—22-78, Berlin 13-4625—13-4925, Dunaj 796-70—799-70, Bruselj 787-76—790-76, Curih 1094-40—1907-40, London 274-37—275-17, Newyork 56-29—56-49, Pariz 221-17—22317, Praga 167-28—168-08. Dunaj, 3. jul. d. Berlin 168-92, Amsterdam 284-80, Kopenhagen 189-50, Stockholm 190-35, Newyork 708-15, London 34-4475, Pariz 27-835, Bruselj 98-90, Praga -21-0138, Beograd 12'5413, Budimpešta 123-94, Bukarešta 4-2113, Varšava 79-83, Sofija 5-1325, Milan 37-10, Curih 137-41. Curih, 3. julija. Beograd 9-125, Pariz 20-26, London 25-0675, Newyork 515-375, Bruselj 72, Milan 27-005, Madrid 59-25, Amsterdam 207-35, Berlin 122-91, Dunaj 7278, Praga 15-29, Varšava 57"90, Budimpešta 90-25, Bukarešta 3’064. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 3. julija. Državni papirji: 7% inv. posojilo 87-125—87’50 (87), voj. škoda ar. 43275 do 433, kasa 432-75-433 (433), julij 432-75 do 433-50, avgust 433—434, december 432-50—434, 4% agrarne obveznice 5475 bi., 7% Blerovo posojilo 84—84-50, 8% Blerovo posojilo 94'875 do 96-25, 7% posojilo hipotekarne banke 83-125 do 83-375 (83-25). Banke: Hrvatska 50 d., Pra-štediona 900—910, Udružena 194—195, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna 62 d.. Narodna banka 8210—8300. Industrije: Šečerana Osijek 332-340, Trboveljska 412-50-417-50, Slavonija 200-210, Vevče 128 d. Beograd, 3. julija. 7% inv. posojilo 89-75, 7% Blerovo posojilo 8575, Narodna banka 8250, voj. agr. obveznice 5575—56, 7% posojilo hip. 85, škoda 443-25—443-50, avgust 449—449"50, ultimo sep. 457-50—459. Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu. New York, 3. jul. d. n. 8% Bler 93-50—95, 7% Bler 83-25—84, 7% pos. Hlpot. b. 82-50 do 83--. London, 3. jul. n. 7% Bler 83 25—84. Dunaj, 3. jul. Bankverein 18-—, Kreditni zavod 47-60, Dunav-Sava-Adria 12*84, prioritete 93-30, Ruše 34-50, Trbovlje 50-90, Leykam 470. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, zaključen je bil 1 vagon koruze. Novi Sad, 3. julija. Koruza: bačka, sremska 102M—105, bačka, sremska, ladja Dunav 105 do 107J4, ban., ladja Dunav, Bega 105—107^, ostalo neizpreinenjeno. Promet: 17 vagonov pšenice, 12 vagonov koruze, 14 vagonov moke. — Tendenca: koruza trdna, ostalo neizpreinenjeno. Budimpešta, 3. julija. Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: oktober 18-78—19-06 (19'06 do 19-07). Rž: oktober 11-64—12-17 (12*17—12*18). Koruza: julij 14-42—15 (15*25—15*30), avgust 14-55-15-36 (15-36-15-38). Na žitni borzi je prišlo danes do povišanja tečajev do 75 točk. Povišanje eo povzročile ameriške vesti o zboljšanju kurzov, kakor tudi trajna suša. Pšenica za oktober je notirala 1875, rž 11-75, koruza za julij 1475 ln za avgust 14-85. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. Živinski trg. Dunaj, 3. jul. d. Živa teleta 388, svinje 706. Promet izredno miren. Malo veselja do kupčije. Živa teleta so padla v ceni za 10—20 grošev, mesni prašiči za 10—20 grošev, mastni prašiči pa so se podražili za 10—20 grošev. Naknadno tržišče: govedo: 30 tržnih goved, 24 koščenih živali, 31 živali za zakol. Notirali so: voli 1-16 do 1-55, biki 1*39 do 1*50, krave 1*10 do 1*20. Promet je bil komaj omembe vreden. Ščetinarji: 53 mestnih prašičev, 38 mastnih prašičev, promet malenkosten. Zalivala. Za iskreno izraze sožalja in tolažilnih besed ob smrti naše predrage soproge, mamice in tašče, gospe Ide Petrič nadalje za poklonjeno cvetje, vence in spremstvo na njeni zadnji poti bodi izrečena vsem in vsakemu posebej naša najiskrenejša zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 8. julija ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, začetkom julija 1930. Žalujoči. P It Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni brat, tast in stric, gospod Anton Brglez trgovec In posestnik danes, 3. julija 1.1. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 81. letu starosti, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 4. julija t.l. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Kladezna ul. št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3, julija 1930. Žalujoči ostali. Službene cb/ove Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 4478. 2—1 Razpis. Razpisujem na podstavi 21. 86.-98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1920. ter vseh njegovih poznejših dopolnitev in izprememb s skrajšanim rokom od 20 dni javno pismeno licitacijo za nabavo motornega cestnega valjarja efektne teže 12.000 kg na dan 4. avgusta 193 0. ob enajstih pri prvem odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Podrobnejši pogoji licitacije so razvidni (z »Službenih objav« dnevnika »Jugoslovana« z dne 3. julija 1930., št. 25. V Ljubljani, 26. junija 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovine. Pomočnik bana: Dr. 0. Pirkmajer s. r. II. No. 22225. Razpust društva. Društvo »Podružnica krščanske šole v Sorici« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Ljubljana, dne 27. junija 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovine. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stard s. r. I. No. 6658. Razpis. Na podlagi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje služba banovinskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora na Bledu, in sicer cestarsko mesto na cestnih progah: a) Od odcepa ceste Rečica — Mlina do mosta čez Savo pri erar. žagi v Soteski; b) Boh. Bela—kolodvor. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih ter ne smejo biti mlajši od 2i> in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din ter opremljene z vsemi predpisanimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpri2evalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, zdravniško izpričevalo) je predložiti najkesneje do 2 0. julija 1930. kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1930. VI. No. 14G80. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od (lne 15. junija do dne 21. junija 1930. o._ Srez 3 o ® a o > Clj t- "S fl — ^ — u o ts M O D & ! Skupina tifuznih bolezni. Brežice . . , , , 3 — — — 3 Celje • 1 1 — — 2 Kamnik , , , , , 1 — — 1 Konjice . . . , , 1 — — 1 Laško . § • i i ■ 3 — — — Litija 1 — — — 1 Logatec . . . « , t 1 — — — 1 Ljubljana (srez) . « Ljubljana (mesto) . 9 • 1 1 — — — 1 1 Maribor desni breg . • 1 — — — 1 Maribor (mesto) . , • 1 — — 1 Murska Sobota . . . . — 1 — — 1 Prevalje 1 — — — 1 Radovljica .... 1 — — 1 Skupaj . 17 2 — — 19 Srez 4 +3 00 O o— o 2 fl o £ ° 3* ta * O Škrlatinka. — Scarlatina. Celje ..... • P 10 2 8 Celje (mesto) , , 0 • 2 — — 2 Kamnik . . » « ■ » 13 2 — 15 Kranj , , , , , t 1 3 — — 3 Krško . . . , , ■ » 7 — — 7 Laško * v . . ■ ■ t 11 3 2 — 12 Logateo . . . , a a 2 — — — 2 Ljubljana (srez) . 1 § 11 9 2 — 18 Ljubljana (mesto) P p 8 1 5 — 4 Ljutomer .... • • 10 1 — — 11 Maribor desni breg * • 5 1 1 — 5 Maribor levi breg . 1 • 3 — 2 — 1 Maribor (mesto) , • » 18 1 2 — 17 Murska Sobota . . • p 1 1 — — 2 Prevalje . . . , 1 • 1 5 — — 6 Ptuj » p 3 — 1 — 2 Ptuj (mesto) . . , * • 1 1 — — 2 Šmarje pri Jelšah . • . 8 1 2 — 7 Skupaj . |l!7 26 j 19 | - 124 Gornjigrad , . Kamnik . . . Kranj . , , , Konjice . . . Ljubljana (srez) Ptuj............. Ošpice. — Morbilli. 7 Skupaj 14 17 15 25 Davica. — Diphteria ct Croup. Brežice Celje Kamnik <•»«., Kranj . • « ■ » ■ » Kočevje , , . , , , Krško Laško ««•«■■» Litija * ■ > i , i , Logateo Ljubljana (srez) . , , Ljubljana (mesto) , , Maribor levi breg . ■ , Maribor (mesto) , , , Novo mesto . . , , . Prevalje ..»•»• Radovljica . . , , , Slovenjgradeo . * , . Šmarje pri Jelšah . . . 4 1 3 2 1 1 1 1 11 4 1 3 1 1 6 3 4 1 1 1 4 1 1 13 4 1 2 3 2 1 II 1 1 1 1 1 ~ 1 1 1 1 1 1 11 8 1 1 3 2 2 1 1 4 11 2 1 4 1 1 1 16 5 Skupaj . 44 30 8 2 64 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis i cerebrospinalis epidemica. Celje (mesto) . . 1 1 Laško 1 — 1 — Skupaj . 2 — 1 — 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Brežice 25 ■ 17 8 Kranj , 21 4 1 24 Konjice 3 : 3 — Šmarje pri Jelšah . . . 14 — 14 — — Skupaj . Šen. — Ery 63 sipe 4 las. 35 32 Brežice ... , . 1 — 1 Dolnja Lendava , * > 1 — — — 1 Krško . • § » 1 — — 1 Ljubljana (srez) . , , 1 — — 1 Ljubljana (mesto) , , — 1 — 1 Maribor (mesto) . , » 1 1 Novo mesto . . . , * 2 1 3 Prevalje 2 1 1 Radovljica .... 1 — 1 Skupaj 10 2 1 3| -1 9 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Celje 1 — 1 Ptuj 1 — 1 — — Skupaj 2 — 1 — 1 Vranični prisad. — Anthrax. Krško | -1 1 — -1 1 Skupaj . | -1 1 — -1 1 Mumps. — Parotitis epidemica. Celje ..... - 1 2 1 2 -1 — Skupaj . | -1 2 1 2 -1 — Ljubljana, 27. junija 1930. Po odredbi bana: Zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T 36/30—2. 1606 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Barbarič Rozalija, hči Barbarič Ane v Š a 1 o v c i h, rojena dne 14. januarja 1886. v S a 1 o v c u , je odšla meseca marca 1910. v Ameriko, odkoder je zadnjikrat pisala leta 1910. Odtedaj pa ni nobenega glasu več o njej. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva o smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvede na prošnjo brata Barbariča Viljema, posestnika v Šalov-c i h št. 156, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešani poroča sodišču. Barbarič Rozalija se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. juliju 1931 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o njeni proglasitvi za mrtvo. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. junija 1930. T 37/30—2 1605f Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Barbarič Neža, hči Barbarič Ane v Šalo v c i h , rojena dne 16. maja 1893. v Š a-lovcu, je odšla meseca marca 1910. v Ameriko, od koder je zadnjikrat pisala leta 1912. Odtedaj pa ni nobenega glasu več o njej. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva o smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvede na prošnjo brata Barbariča Veljema, posestnika v šalov-c i h št. 156, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešani poroča sodišču. Barbarič Neža se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. juliju 1931. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o njeni proglasitvi za mrtvo. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. junija 1930. E 305/30-9. ' 1607 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 193 0. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26. dražba nepremičnin: 1/u deleža parcele št. 495, k. o. Rečica, pot s srenjskimi pravicami do skupnega sveta vi. št. 146, k. o. Boh, Bela, zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 52. Cenilna vrednost: 465 Din; najmanjši po-nudek: 46 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je j rigia-iii sodišču n&ijifžaeje pri dražbe* nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draZ* benl oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 28. junija 1930. P 2/3 0-24. ' ~ Oklic. Dne ?. julija 193 0. ob 17. uri sa vrši prostovoljna sodna dražba več zelo ugodnih stavbišč v Zagoricah št. 16 na Bledu. Izkliona cena 15 Din za m*. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 30. junija 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev *■— - Štev. 5670/11. 2—2 1597 Razglas Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 10. julija 1930. ob enajstih 6 komadov gumijevih obročev z zračnimi stanicami. Pogoji se dobe pri podpisani V Velenju, dne 30. junija 9130. Direkcija državnega rudnika Velenje. Štev. 5559/11. 2—2 1573 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 18. avgusta 193 0. nabavo 700 m kablja v gumijasti cevi 4X6 mm’ Cu. Pogoji se dobe pri podpisani. V Velenju, dne 25. junija 1930. Direkcija državnega rudnika Velenje. Razne objave Štev. 782/30. - 1G03 Objava. Po 8 8. adv. zakona se objavlja, da Je gospod dr. Š t e m p i h ar Ivon z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem na Jesenicah. V Ljubljani, dne 2. julija 1930. Za Advokatsko komoro v Ljubljani odbornik: Dr. Pirc Makso s. r. »Petovia«, 1599 usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. A k t *v a Bilanca dne 31. dec. 1929. Pasiva Gotovina v blagajni in banki. Vrednostni papirji............... Dolžniki......................... Stavbe in posestva............... Stroji in inventar............... Zaloga (surovine, polproizvod, izdelano blago)................. Din 499.844‘07 36.000- 3,106.843-18 2,088.714-60 3,051.327-30 11.284.511-39 Glavnica ......... Rezervni sklad Amortizacijski fond .... Upniki.................... Dobiček za leto 1929 Din20.806 99 prenos izgube leta 1928. . . . 5.488-25 Izguba 120,665.240*54 Račun izgube in dobička 31. dec. 1929. Din 1,500.000-— 24.160 — 1,985.640-46 17,140.121-34 15.318"74 1120,665.240-54 Dobiček Odpisi ......i« Davki in takse .... Obresti in tečajne razlike Dnine Razni stroški ..... Dobiček leta 1929 . . . Din 635.414-14 253.587-20 1,183.323-75 2,558.734-56 2,965.863-15 20.806-99 KoBmati dobiček 7.617.729-79 7,617.729-79 7,617.729-79 Breg pri Ptuju, dne 31. dec. 1929* Za knjigovodstvo: A. Selinger a. r., Srečko Soldat s. r, S knjigami in prilogami primerjali in našli v soglasju. Nadzorstvo: Julij Mihelič s. r., predsednik. Pukrac Cilenšek s. r., Ludwig Sclion s. r, člana. Računski zaključek je bil odobren na IX. rednem občnem zboru dne 24. junija 1930. UPRAVNI SVET, izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michfilek. — Urednik Janez Debeveo. — Za Inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani