Risanje v Ijmlski šoli po seda_jih zahtevah. Spisal Pr. Suher. (Dalje.) Kako smo risali doslej? Učitelj je narisal obliko na tablo, učenci so jo prerisavali s svinčnikom tako dolgo, da je bila učiteljivi podobna. Na višjih stopnjah so jih obdelovali s svinčnikom in radirko tako dolgo po več ur, da so ustrezale učiteIjevemu okusu. Pisati pa smo se učili po diametralno nasprotni metodi. Nikdar še ni prišlo učitelju na misel, da bi napisal učencem črko, ki bi jo naj prerisavali in obdelovali tako dolgo, da bi bila učiteljevi podobna, učitelj pa bi jo potem shranil in predložil inšpektorju kot sad njegovega truda in uspeh njegove metode. Nasprotno: ne na papirju, ampak v roki in volji je uspeh pouka Otrok z n a pisati in zapiše črko v enem trenutku; a naučil se je te spretnosti tako, daje črko ponavljal, dokler mu ni prešla popolnoma v roko. Ce piše zdaj besedo, ne misli več na obliko črk; te posnema avtomatično. Tako se godi tudi pri prostolehtnih vajah. Eno izmed navedenih oblik vadimo, dokler je roka ne zapiše avtomatično kakor črko. Kakor pa v prvem razredu v pisanju ne pridemo do zaželene spretnosti, ampak šele potem, ko smo se vadili več let, tudi tu v risanju ne moremo zahtevati, da bi se naučili dovršeno ene oblike, potem druge i. t. d., ampak vaje bomo uredili v koncentriških krogih; sicer bi bile dolgočasne in bi utrudile. Materijal, ki ga rabimo, je za risbe v veliki obliki oglje in ovojen papir. Oglje, ki mora biti najboljše vrste, je najpripravneje, ker je mehko in drči gladko po papirju, če ga držimo prav. Papir lahko obrišemo in porabirao za prihodnje vaje. Kadar pa hočemo risbo shraniti, izbrišemo oglje in prevlečemo sled z barvnikom ali svinčnikom. Tudi prostolehtne vaje so snov za vse stopnje risarskega pouka. Vaje naj bodo pripravne. Na spodnji stopnji so prav enostavne, le na višji stopnji sniejo biti bolj sestavljene. Enostavne, pa različne oblike so manj težke, nego sestavine istih oblik v enem liku. Težak je dalje tudi začetek; ko je pa priučena ena oblika, je druga desetkrat lažja. S krivo črto začenjamo, ker je za te vaje mnogo bolj pripravna nego ravna in ker nudi otroku mnogo več prostosti pri gibanju nego raraa. In baš gibanje je, kar otroka zanima in veseli. Mir ga mori in ne ustreza njegovi nravi. Eavna črta pomeni nekaj trdnega, okamenelega — živahnemu otroškemu duhu nasprotujočega. Končno ne more biti naš smoter, da bi otroka naučili delati ravne črte. Ravnih črt v naravi skoraj ni. Kjer se nahajajo pristne ravne črte, so na predmetih, ki jih rišemo navadno s črtalom in šestilom V prostoročnem risanju pa izključujemo te pripomočke; dovoljeni so samo v porabnem risanju, v ornamentiki. Proste vaje s čopičem. S prostolehtnimi vajami izhajamo, dokler gre za predmete, ki jih lahko izražamo s črto. Kadar pa je treba ploskve predstavljati — in to je vedno pri risanju po predmetih — tedaj se moramo posluževati izrazil, ki so pripravnejša za risanje ploskev, in to sta čopič in barva. Ako bi prej risali s svinčnikom in med konture polagali barve. bi bili tam, kjer smo bili prej. V raislih imarao torej slikanje s čopičem brez kontur, zaznamovanih s svinčnikom. Da bi bilo to težje nego prejšnje postopanje, je predsodek, ki pade, kakor hitro začnemo s prvimi poizkusi, če snov prav izbiramo in pravilno in spretno ravnamo. To je praksa dokazala — da se pa tudi teoretično utemeljiti. Vse, kar rišemo, predstavljarao s ploskvami, torej z dvodimenzijonalnimi tvori. Gotovo pa bomo lažje zadeli razmerja ploskve, ako rišemo kar plo6kev, torej ako izpolnimo prostor z barvo in šele nazadnje napravimo konture. če je med konturami prostor napolnjen z barvo, nam je pregled lažji in napake so očividne; ne pa tako, če imamo same konture. Barvana ploskev se dvigne od drugobarvnega papirja in nam pomaga najti napako, ki se tudi lahko popravi, dokler je še barva mokra. Dalje: Ako pogledamo predmet, ne vidimo najprej kontur, ampak le ploskev, ki je napolnjena z barvnim tonom. Iz tega je razvidno, da je kontura drugotua, ploskev prvotna; konturo najdemo šele, ko jo od ploskve abstrahiramo. Kadar rišemo s čopičem, izvršujemo to abstrakcijo polagoma in naravnim potora, zakaj najprej napravimo ploskev z barvo. potem jo šele omejimo. Mislimo si, da rišerao telo. Pri tej priliki moramo izvršiti naslednje abstrakcije: 1. Abstrahirati moramo tretjo dimenzijo popolnoma; likje dvodimenzijonalen, telo pa tridimenzijonalno. 2. Na liku moramo abstrahirati konture in 3. abstrahirati moramo v teh konturah barvo in luč; brez njih ni predraetov. (Dalje.)