Natisov 15.000. •"aSBte £jeic" izhaja vsaki bdi,datiran z dnevom naslednje nedelje. Kina velja za Av-■: za celo leto ■ ta pol in četrt 'ttaerno; za Ogr-WK50 vin. začelo K ta Nemčijo stane Kb leto 5 kron, za Bib pa 6 kron; m>o inozemstvo se ino z ožila visokost pošt-10 je pla-jnaprej. Posamezne prodajajo po 6 v. Išlvo in uprav-se nahajata v gledališko po-[slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za »/4 strani K 16, za »/« Strani K 8, za 7„ strani K 4, za */i» Strani K 2, za V«t Strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. . Frick, I qdenberf, , Koroško. žek!! in stalno g Strikarije lasina zaI >ntli'-liH" ne dele, _ ice, ii" . I'redzn. zastonj. D stori. Karane, j isna »j. Po domač* okol. Ki ,ilf, Ne V Ptuju t nedeljo dne 9. julija 1911. 1X11, letnik. If- Današnja številka ima zopet 2 strani pri-f in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Sto], prijatelj! [ Ti veš, da se dandanes kmetu, delavca in ■nika ne more dobro goditi. Vlada nam je 1 redno mačeha in kar smo si priborili, utopimo v odločni borbi proti vladi. Kajti vlada ■Boje naših interesov. In slovenski poslanci? m za nas, za ljudstvo storili ? Ničesar, v Httm in državnem zboru ničesar! Za-se in Lnjo Btranko so ti prvaški poslanci vedno ■Mi. Ali ljudstvo jim je bilo deveta briga. f Juda, da se nam v vsakem oziru vedno ■it godi. deli, prijatelj! Vsi stanovi imajo svoje stvo, svojo organizacijo, svoje voditelje. Jikoet, delavec in obrtnik so bili v naših rajih doslej nezastopani, razdraženi in razbiti. Pioi duhovniki, oderuški advokati, sebični biki so slovensko ljudstvo po spodnjem skem in Koroškem zastopali. Tem ljudem la vedno bolje godilo; ali ljudstvu ne. ici, ki so nas skozi desetletja za nos , ki so zakrivili s svojim izkoriščevalnim našo bedo, ki ao krivi izseljevanja, za-dja posestev, revščine obrtništva, beračije i — ti mogotci držijo ljudstvo v svojih in je nočejo izpustiti. I zanaprej ho-kri sesati, i zanaprej vladati kot ejeni gospodarji čez naše pokrajine. V delnih zborih so štajerski slovenski poslanci zali tarodnjaške fraze na komando veleizdajal-hov vsako gospodarsko delo onemogočili, ■koroški Grafenauer pa ni imel druzega na-da je vedno in povsod koroško do-itiao sramotil in blatil. Doma so pa ti „vo-ilji" slovenskega „naroda" ustanovljali sle-i konzame, bankerotne posojilnice, špeku-ka podjetja. In krivdo splošne bede, ki v takih razmerah nastati, metali so j, stoj in premišljuj! Citej prvaške liste, glej prvaška podjetja, Uuoj delovanje prvaških voditeljev, — in prill bodeš do vse drugih zaključkov, do vse lap prepričanja! aj po volitvah, ko so Brenčiči, Benko-i Korošci, Pišeki, Roškarji, Grafenauerji zo-i državni „poslanci" postali, zdaj ko se je i najgrše zlorabe verskih čutov naše Ijud-v jarem pogubonosnega prvaštva d, — zdaj so ti izvoljeni gospodje zopet ibili na vse svoje obljnhe, pozabili na svoje sede, pozabili na ljudstvo. To vbogo ne potrebujejo zdaj — in šele kadar fcjo prišle nove volitve, šele tedaj se bodejo jndje ljudstvu zopet prilizovali ? ; Zato pa: ljudstvo, vzdrami se! prednja k i, naprej! Pri volitvah nismo pli, ali zaradi tega ne smemo puške v ko-[vreči. Še premalo smo delali, še Dalo ljudstvo izobraževali... torej vsak dan, da pomagamo ljud-bit blata in nevednosti. Več kulture, več politične izobrazbe, več podrobnega dela potrebujemo! Mi naprednjaki nimamo v vsaki vasi političnega kaplana ali pa prvaškega učitelja. Mi smo navezani edino na syojo lastno moč. Zato pa je tudi v prvi vrsti potrebno, da si priborimo sredstev, s katerimi nam bode mogoče, boj proti mogočnemu in brezobzirnemu nasprotniku ljudstva peljati. Najbolje sredstvo za ta boj pa je — naš list »Stajerc". Volitve so zopet dokazale," kako potreben je „Štajerc". In proti nam zapričeta gonja je novi dokaz, da je „Štajerc" nasprotnikom ljudstva nevaren in da se. ga bojijo, kakor vrag križa. Tako je treba v prvi vrst naš list „Štajerc" širiti! Čimveč naročnikov bodemo imeli, temvečji bode naš list, — čimbolj bodemo zanj delali, temlepše uspehe bodemo doživeli! Prijatelj, stoj ! V tvoji hiši imaš morda liste, ki so dragi in slabi in ki te hočejo z medenimi besedami v tabor nov»ruega in nesramnega prvaštva spraviti. Vrzi te protiljudske liste skozi vrata! Ti nisi hlapec političnih kaplanov in narodnjaških hujskačev, — zato imej v svoji hiši edino najcenejši ljudski list, ki je obenem neodvisno glasilo kmetov, obrtnikov in delavcev, in to je naš „Štajerc". Delajmo, delajmo vsi! Politični pregled. Novi državni zbor sklican je glasom poročil za 17. t. m. Cesar hode sam prestolni nagovor držal. Vlada je prestolni nagovor in vladini program Je izdelala. Tudi stranke so imele že svoje pogovore in so deloma že označile svoje stališče napram novi vladi. Da bi zbornica le z gospodarskim delom pričela! Nova vlada. Prva posledica letošnjih državno-zborskih volitev je bil odstop dosedanje vlade. Nemški krščanski socialci so namreč popolnoma propadli. Vsled tega je bil dosedanji ministerski predsednik baron Bienerth prisiljen odstopiti. Bienerth bil je od leta 1909 sem prvi minister. Njegov naslednik je Paul Gautsch pl. Frankenthurn, ki je bil že večkrat naučni minister in tudi že ministerski predsednik. Nekateri krogi upajo od Gautscha mnogo zboljšanja položaja. Ali drugi zopet mu prerokujejo kratko eksistenco. Za naše čitatelje prinašamo v tej številki tudi sliki Bienertha in Gautscha. Zaradi previsokega obdačenja so imeli v Gradcu rokodelci in obrtniki veliki protestni shod. Poslanec Marckhl se je obrnil tudi takoj na finančnega ministra, da naj ta krivično obdačenje omeji, kar se je tudi obljubilo. Slovenski poslanci za tako delo seveda nimajo časa; oni se brigajo le za narodnjaško hujskarijo ali pa — za duhovniške plače 1 Toženi Škof. V Ljubljani so vsi slovensko-libe-ralni kandidati proti knezoškofu dr. Jegliču tožbo zaradi žaljenja časti vložili. Škof je izdal namreč pastirski list, v katerem jih je baje hudo žalil. Ško( se zdaj izgovarja, češ da ga ne sme posvetna sodnija na odgovor klicati. To je pa napačno mnenje, kajti škof se ima ravnotako kazenski postavi podvreči kakor vsak drugi. Tožba bode na vsak način zanimiva. Državnozborske volitve so imele (razven Galicije) sledeči izid. Izvoljenih je bilo: Nemških naprednjakov 107 Socialnih demokratov . 79 Krščanskih socialcev . 75 SchOneriancev .... 4 Obrtna stranka ... 1 Prostih socialistov . . 1 Cehov.......81 Italijanov . . • ... 20 Rumunov...... 5 Jugoslovanov .... 36 Rusinov...... 5 Judov....... 1 Največ sedežev so izgubili nemški klerikalci, pridobili pa nemški naprednjaki. O volitvah naj prinesemo še par zanimivih številk. V posameznih kronovinah odpade na vsacega posameznega poslanca sledeče število prebivalcev: Galicija......68.720 Istrija......56.000 Dalmacija.....53.170 Bukovina.....51.670 Moravska.....59.400 Češka......48.240 Nižjeavstrijska . . . 44650 Šlezija......44.250 Staj erska . . . 43.780 Kranjska . . . 421030 Goriška.....37 570 Zgornje Avstrijska . 36.370 Koroška. . . . 36.080 Tirolska.....33.240 Trst.......30.200 Voralberg.....29.660 Salcburg . ... 26900 Precej drugače so posamezni narodi pri tej volitvi udeleženi. Na vsakega poslanca pride okroglo: Italijanov.....38 270 Nemcev.....39.360 Slovencev .... 49.700 Rusinov.....102.470. Državne železnice na Avstrijskem merijo 13.975 kilometrov. Od 1. do 31. maja so zvozile 10,198300 oseb in 6,829.800 ton. Dohodki za osebe in zavoje so znašali 14,764.900 kron, za drugo blago pa 40,825 800 kron. V času od 1. januarija pa do 31. maja se je zvozilo 44,561.800 oseb in 31,094 600 ton. Dohodki za voznino oseb so znašali K 64,561000, za blago pa 204,445.700 K. Letos so znašali dohodki za skoraj 13 milijonev kron več nego lansko leto. Skupni dobiček državnih železnic do 31. maja je veliko večji nego preje. Vojaiki troiki. Zanimive so tudi sledeče številke: Za izdatke vojaštva in mornarice odpadejo na vsako osebo prebivalstva: V Nemčiji 233 kron, na Francoskem 287, v Italiji 13 4, v Rusiji 112 kron. Na Avstro Ogrskem odpade za vojaštvo 11 K na vsako glavo prebivalstva; ta svota se bode pa v kratkem zvišala na okroglo 15 kron. — Avstrijska armada (torej brez Ogrske in Boznije) narasla je od 1. 1900 do 1. 1911 v aktivnem mirovnem času od 229.037 na 246 810 mož. Največ teh vojakov je v Galiciji (63202), potem na Češkem (39.406), Nižjeavstrijskem (38.565), Primorskem (24.867), Tirolskem (18 420), Moravskem (14,670), Štajerskem (10.461), v Dalmaciji (8 966), Zgornje Avstrijskem (7.714), Koroškem (6.464), v Sleziji (4.908), Bukovini (3 994), Salcburgu (2 021). Ena četrtina vsega našega vojaštva je torej v Galiciji, za katero deželo morajo vse druge kronovine težke davke plačevati. Na Portugalskem se je koncem preteklega meseca v državnem zboru republiko uradno proglasilo. Pregnani kraljevski družini se je za večne čase vse pravice do portugalske krone odreklo. Ta dan se je kot narodni praznik po celi državi slavnostno obhajal. Prvaško gospodarstvo. Poročali smo že o kazenski razpravi, ki se je vršila pred ljubljanskimi porotniki proti voditeljem .Glavne posojilnice". Razprava je končala s tem, da sta bila načelnik te prvaške posojilnice dr. H u d n i k in revizor Jošt na večletno ječo obsojena. Predaleč bi nas peljalo, ako bi hoteli le najgorostas-nejša dejstva iz te sodnijske razprave popisati. Omeniti hočemo zato le nekaj naukov, ki jih mora vsak pametni človek iz poloma te „ Glavne posojilnice" sprejeti. Pri hl&CllieiŠ6IUll Vr6meilU 8e Priporoča Straschiirova grenčica iz zelenjave vzeti. Iste segreje prijetno truplo in prepreči p V prvi vrsti bodi nekaj pribito: pred poroto ni stala le dr. Hudnikova „ Glavna posojilnica"; vso prvaško posojilništvo je bilo obtoženo. Kajti napake, ki so do-vedle „Glavno posojilnico" do zločinskega poloma, te napake najdemo pri vseh prvaš-kih posojilnicah. Ta žalostni pojav prihaja v prvi vrsti od tega, da izrabljajo zagrizeni prvaki tudi svoje denarne zavode v namene panslavistične politike. Dokler ne bodejo prvaki prostovoljno ali pa prisiljeni potom ojstre postave to storili, da rešijo svoje gospodarske organizacije političnega jarma, toliko časa se bodejo taki brezvestni polomi le ponavljali. In zdaj omenimo še par posameznih pojavov. Zanimivo je v prvi vrsti, da so se p r-vaškiliberalni listi pravzaprav za lopovske zločince pri „Glavni" z a-vzemali. V liberalnih „narodnih" listih nismo našli nobene ojstre besede graje in tudi klerikalni listi niso svoje prirojene neotesanosti kazali. Zakaj to? No, — ako bi prvaški listi o „Glavni" resnico pisali, potem bi obenem in nehote tudi svoje lastne posojilnice grajali in potem bi sami svoje ljudi iz svojihpo-sojilnic podili. Tega seveda nočejo! Zdaj ste torej dr. Hudnik in revizor Jošt zaprta. Od tega seveda vložniki .Glavne posojilnice" prav nič nimajo. Manjka namreč dva milijona kron. Ta denar so prvaki zapravili. Hudnik in Jošt ste bila glavna lumpa, to je gotovo. Ali če bi jih tudi obesili, denarja ni od njih dobiti. Tista dva milijona bodejo morali torej zadružniki plačati. Kakor znano, so se pa posamezni zadružniki znali te neprijetne stvari izogniti. In zaradi tega je še vedno veliko vprašanje, je-li bodejo vbogi vložniki svoje krvavo prihranjene krajcarje nazaj dobili, čisto gotovo pa je, da bodejo morale posamezne posojilnice svoje vloge popolnoma ali pa deloma žrtvovati. Do pravega poloma bode šele prišlo, kadar pride eksekutordo besede. Najgrša stvar, ki jo je ta sodnijska razprava dokazala, je pač te-le: pri prvaških posojilnicah smejo načelniki iz blagajne denarja jemati, kolikor ga hočejo. Tako se je godilo pri „Glavni posojilnici", teko se je godilo v Šoštanju in Ormoža in tudi drugod. Načelnik je absolutni vladar, — posojilnična blagajna je njegova blagajna! Brez da bi se odbor vprašalo ali kaj vknjižilo. se jemlje denar in brezvestni prvaški špekulanti kupujejo potem s tem denarjem graščine in veleposestva v čisto nemških krajih ter pričenjajo teka posestva razkosavati. Revizor Jošt, eden slovenskih „odrešenikov", bil je v tem oziru tipični lump. Namesto da bi posojilnico nadzoroval, jo je v špekulacijo in v polom tiral, sam pa je basal lepe provizije v žep! Seveda bo še druge napake. Celjska „Z a-d r n ž n a zveza" n. pr. je svojim zadrugam tolikokrat po 500 kron kredite dajala, kolikor so imele te zadruge članov. Za vsacega člana Grof Thun Cesar povzdignil je bivšega ministerskega predsednika grofa Franca Thun, ki je sedaj c. Frj?,nz,Thun-Mohensfein k. namestnik na Češkem, za kneza. O grofu Thunn se govori, da bode še v naši politiki važno vlogo igral. posamezne zadruge je dala torej te prvaška .Zadružna zveza" 500 K kredita!! In zdaj ima od „Glavne posojilnice" — 300.000 K zahtevati. To je gospodarstvo, kaj?! Tajniki in revizorji prvaških posojilnic so visoki gospodje, oni smejo vse storiti — 8 tujim denarjem.. . Prva zahteva je torej: oblast naj vstvari postavo, da se take lumparije sploh preprečijo. V te namen pa je v prvi vrsti potrebno, da dobijo prvaške posojilnice (kakor imajo to nemške šparkase) oblastveno nadzorstvo. Brez tega ne gre. Polomu v Ljubljani pa še bodejo drugi sledili. robjfl Dopisi. Lembah pri Mariboru. Ljubi „štajerc''! Gotovo se bodeš čudil, da tudi od nas dobiš enkrat poročilo. Čakali smo, ker smo mislili da prineseš gotovo Ti kako poročilo o zborovanju našega kandidate g. Kresnik; škoda pa bi bila, da bi o tem zanimivem zborovanju molčali; naj vendar svet izve delo naših narodnih čudakov. Ko je „Stajerc" naglasil, da bode g. Kresnik 5. junija v Lembahu zboroval, veselilo se je ljudstvo, čuti enkrat znanega vrlega moža. Ali tukajšni bahači in prvaki pod vodstvom Viktor Glaserja so delovali noč in dan, da bi se zborovanje preprečilo ; — rekli so, da je predrzno, da si upa g. Kresnik celo v Lembahu zborovati. Sklicali so se vsi dohterski pisači iz Maribora, celo znani fanatik doktor Gorišek iz št. Lenarta prišel je na pomoč. Ob določeni uri ob 6. popoldne prišel je g. Kresnik, katerega je ljudstvo navdušeno sprejelo, kar je prvake grozno jezilo. Prostori Jagervirtove gostilne bili so natlačeni, da ni bilo več prostora. Ko so naši srbski prvaki videli, da se je ljudstvo začelo večinoma za govor g. Kresnika ogrevati, jezili so se do pen; skušali so s krikom Kresnika motiti, kar pa Kresnika ni motilo. Dr, Gorišek je Kresnika med drugim stavil prašanje, kako se to strinja, daje on na stranf ^'Štajerca"; prašal je Kresnik Gorišeka, kako se to strinja, da je Gorišek pri stranki, katera šili v Avstriji sovražno Srbijo, nakar je Gorišek sploh besnel. Najžalostnejšo igro sta igrala Viktor Glaser in dr. Gorišek. Ljudstvo je splošno sodilo, da ne govorite moža, temveč vroč Pikarčan ; mislila 3ta se ga nasrkati za korajžo, pa ste nekaj predebelo požirala. Nastopila ste obadva na stolec ter kvasila (posebno Glaser) tiste otročarije in neumnosti, da so njih pristaši skimovali. Možje so se čudili, da je sploh mogoče možu k la Glaser, kteri trezen skoraj molči, teke neumnosti govoriti. Ali neki mož slavi kod omikan in pameten, dokler sploh molči! Igrala ste vlogo komedijaša. Manjkalo je le še mirkovce in medveda na verigi in dudelzokarjev in najfinejša srbska komedija bila bi predstavljena. — Trezno misleči možje so so pogovarjali, da ni čuda, da je dobil učenjak Viktor Glaser pred 4 leti kod kandidat po vsi sili samo 300 glasov; — stvo namreč značaje spozna! G. Kresni mimo in prijazno svaril Glaserja, naj smeši ter ga opozarjal na čas, ko je pred4| ob času njegove kandidature na z Kresnikovi gostilni se skrival za Kresnika ar žugajočimi pestmi klerikalcev, in če bi ga bili „Štajercijanci" branili, bilo bi se moj ga i Bo z Iji slabo godilo. Zmiraj bolj se je ljudstvo ograj Ena za g. Kresnika, seveda razun dohtarskihj ' in končno sta Glaser in Gorišek zabra glasovanje, ker sta sprevidela, da je vel g. Kresnika; — prejšno Glaserjevo in kovo trdilo, da v „narodnem" (?) Lemb Kresnika ni tel, je šlo po vodi, kar jo 1 njL|,. volitve pokazal, Ako bi še g. Kresnik i se tukoj predstavil, potem "pa gotovo gega kandidata ne bode več tal, vkljnb i Gorišeka in dohterskih pisačev, kteri tem zborovanja jako zmotili in pred ja1 ošpotovali. Ljudstvo želi kruha, ne pa nai hujskanje! Lepe in debele smreke in vrlega starega Glaserjevega očeta pa so napn sina prevzetnega. 0] Od sv. Urbana pri Ptuju. Volitve s žavni zbor so minule; našemu od prevelike s tacije čez vse izmučenemu kaplanu MalaJMJ katerem je še tako dolgi dan prekratek i je še skoraj cele noči potreboval in se po in vratu čohal in si študiral, kje še bi I vlovil, — svetujemo, da bi se malo počinil, ter se naj bolj svojega poklica drži,| se za posvetne reči brigal. Urbančani ljnl^ mir in smo še željni, da bi že po tako času pa enkrat eno razumljivo božjo slišali! Kjer takšega bebranja smo sesa vrhunca naveličali. Bog se smili čez ni) uališi nas! Da pa ga Malajnar tudi rad j posebno kedar nič ne stane, se je že dosti opazovalo. Slišati je bilo, da bode Brentii, bode zmagal, dal svojim volilcem polovnjak j spiti in da bode za pojed tudi ne zaklal; to je tudi Malajnarja z družbo R; Jaka Simonič (Grozi) in Čehovega JoSUj Spuhljo vleklo, kjer so nameravali, d tamkaj zastonj napili in najedli — pa kij prišli so na hladno; Brenčič jim je njihov] prav mastno povrnil s tem, da so na; morali vse plačati, kar so izpili in pojedli. jim je postajalo, kjer je precej cvenka: samo Hameršaka še je manjkalo, kateri s svojim velikim „Schnurrbartom" hlad del vrnitvi, in sicer zjutraj ob pol štirib, Grozi, kateri je poprej zmiraj kričal: Brenčič" — le kričal: „ferdamani Brenčič',] To je bil lep zaslužek za tako veliki Iz Marenberškega okraja. Ljubi Jaz vsakokrat tvoj časopis berem in' zastopim ; resnično je, da vera peša. Pri i bila na 13. junija volitev ; tudi ker je I Antona dan, veliki shod. Bilo je malo dol kov, pa veliko romarjev, kteri od vsih I pridejo tudi h spovedi; naš župnik pa jel Kronanje na Angleškem. Kakor smo že poročali, vršilo se je te dni v Londona slavnostno kronanje kraljevske dvojice. Danes prinašamo sliko, ki se tiče tega kronanja i. s. na levi strani novo krono kraljice, na desni pa njeno slavnostno obleko. Slepa te obleke je 6 metrov dolga in košte seveda veliko premoženje denarja. Zur enql isehen Konigskroni« Die RoDederKoniain Zahtevajte povsod 99 Štajerca". iBVOJ gos,: obk: A vanju »I ka pred i ga ne na jakoi ogrevalo pokvek, aujevala ečiua za Goriše-baha za jo dan : enkrat za dra- dolgem a kaj hov naza Ji. Vri i zle i bi delal. i, pa J ga 'ri ni e bil duhovni-ih krajer a je »rolitvo. Tisto bi še nič ne bilo, pa zakaj ,ub zdaj po volitvi po krčmah obrekoje? Pravi, iti bili neverniki. Tisto ni res, mi smo fatoika volili, ker od „Štajerčeve" stranke ■Men postavljen ni bil! Gospod župnik jnSajte, če ne verjamete, v Slovenjgradecu, M je župnik črez jednega vrlega moža, ktorj fini vsi radi imamo, pravil, da je smrkovec ! ■ »gotovo pri graščini vprašal, kaj se more ^ljudem početi, kateri tako besedo po krčmah »jo. Večkrat sem že slišal, daje vsak župnik bije še pri Sv. Antonu za župnika bil, tisto jbtanje, kaj romarji darujejo, pustil licitirat i potem denarje cerkvi dal, a letos pa so g, jaik. že zavolj volitve nsjbrž, nato pozabili . . . ■i gospod Panič! Mi Vam s tem povemo, jle, drngač bomo druge strune napeli! S pošto vanj em ! I kmet iz Pohorja, kateri š „Štajerceui" drži. Sv. Miklavž pri Ormožu. Cenjeni gospod ■iiik! Prosim Vas ako imate toliko prostora, nipcvete nekaj tudi o našem g. župniku Meško, :;•.".(',: drugi ljudje znajo, kakega ljubljenega Bega pastirja mi imamo. Njegov kaplan |»ec k je pa dosti hujši; posebno je bil sedaj brahtvah. Gosppd Meško celo poštene ljudi z Bu rečmi nadlegujejo, za katere se en tak kiopnik nič brigati ne sme. Kaj to njega n, i kom dekline hodijo ? ? Z g. župnikom in Kom vender le ne bodo po južinah hodile!!! iHgom g. župnik in tisti g. tamdol J. v grabi. Sch. Iz Vitanja. Odgovarjajoč na dopis od 28. : a. v .Narodnem listu", te preljubi „Štajerc" ■srn, da naše privandrane liberalce malo po-nfiš. da jim greben preveč ne zraste. Posebno s daj znani nič „feš" debelotrebušni učitelj |faer strašno jezi, da ni bilo za večnega kandi-\xi Rebeka tukaj več kakor 4 glasov oddanih, ■la so nekteri nekdanji volilci Rebeka zdaj Hga velezasluženega poslanca Marckhl volili. ■Mvanemu, kateri nosi debel trebuh od kronic Butae" posojilnice prav tiho na uho povem, H ie briga bolj za šolski poklic, kakor za posvetovali bi mu tudi, da kot vojvoda iVs liberalcev naj pusti naše miroljubne dohovnike pri miru in poštene tržane ne z jako duhovitimi psovkama n. pr. ka svinja, kar ubil te bom s palco! * lika v „Narodnem listu" bi tudi prisojali politične znanosti, ker ne ve, da „Favorje" da v volilni okraj Rebeka. Pa ako bo on kandidiral kot poslanec za „Favorje", prepričani, da bo voljen enoglasno, ker on la s svojo omiko in jasnim umom ni-dragam kakor res na vrh „Favorja", naj svojo neumnost razlaga kozlam in Ni čada, da je Rebek dobil zdaj samo , ker je naše ljudstvo bolj probujeno in ino kakor on. Ako se še bo kaj oglasil, še več povedali, ker „kdor maslo na glavi ■ ne sme na solnce iti". Amen! Puc ! Fertik ! I Sv. Duh-Loče. Tnkajšni fajmošter Koželj lie svojo krščansko ljubezen na prav,čudne Kine. K neki splošno spoštovani gospej prišla najboljšega okusa dajo Lfifl«01UEVE kocke | Pazi naj se natančno na ime MAGG1 na varstveno znamko zvezdo 8 ikrižem. Druge kocke niso MAGGI-jeve. je vboga kočarica in s povzdignenimi rokami prosila: „Ljuba gospa, prosim Vas, bodite mojemu otroku botra, ker nihče noče biti". In blaga gospa je prošnji ugodila. Ravnotako pri neki vbogi viničarki. Fajmošter Koželj pa je bil tako predrzen, da je ženi rekel : „Kaj nimate boljše osebo za botro kakor tote ? Tako ne-vernico!" Tako je iz političnega sovraštva žnpnik splošno spoštovano in priljubljeno gospo sramotil. Dotična kočarica mu je sicer takoj odgovorila: „ Jaz ne morem boljše gospe dobiti, kakor so tota, ker so tako ljubeznjivi in dobri". Gospa pa je šla in popolnoma opravičeno zagrizenega črnosukneža tožila. Pri sodniji bil je fajmošter Koželj na 3 dni zapora odnosno 30 K globe obsojen. Mislimo, da se bode odslej malo premislil, predno bode zopet ljudem čast kradel! Novice. Zopet prvaški polom. Skoraj nobena številka našega lista ne izide, brez da ne bi morali poročati o temu ali onemu prvaškemu polomu. Pri takih razmerah pač ni čudno, da se smatra vso prvaško gospodarstvo za napačno, brezvestno in škodljivo. Te dni prišlo je v okolici Kamnika zopet slovensko-klerikalno konzumno društvo v polom. Malemu društvu primanjkuje baje okroglo 15.000 kron. Glavno krivdo nosi glasom poročil črni načelnik Bore. Ta prvaški poštenjak potoval je pridno po svetu. Pred kratkem bil je tudi v Jeruzalemu na romanju. Ali zdaj bode romal v luknjo. Tudi župnik Merkun je baje sokriv. Vbogi, zapeljani kmetje pa bodejo morali zopet s svojim poštenjem in s svojim premoženjem klerikalne grehe plačevati. To je prvaško gospodarstvo ! Naš kmetski koledar, ki si je tekom let toliko prijateljev pridobil, izšel bode letos t p r a v e'm času. Že danes lahko rečemo, da bode letošnji „Stajerčevi" kmetski koledar še lepši in še bogatejše opremljen, kakor je bil dosedanja leta. Obsegal bode vse, kar je v kmetskem koledarju skozi colo leto potrebnega. Poleg tega bodemo pa tudi nato gledali, da objavimo v koledarju zopet celo vrsto lepih povesti, gospodarsko zanimivih in važnih člankov, slik, smešnic itd. Cena bode koledarju bržkone ednako nizka kakor doslej. Lansko leto nam je v zadnjem času mnogo koledarja zmanjkalo, ker se ljudje niso v pravem času naročili. Prosimo torej letos zopet svoje zveste prijatelje, naj naš koledar za leto 1912 kolikor mogoče hitro naročijo, da bodemo približno vedeli, kako visoko naklado naj pustimo tiskati. Omenimo, da velja tudi letos določba, da dobi vsakdo, kdor naroči 10 komadov, en koledar zastonj. Obenem pa opozarjamo tudi tiste, ki mislijo v novem našem koledarju i n z e r i r a t i, naj pošljejo svoja naročila hitro. Tisti, ki so že oglase uvrstili, vedo prav dobro, kako lepe uspehe se doseže z inzeriranjem v našem koledarju. »Štajercev i" kmetski koledar je ravno najcenejši, najlepši in najboljši koledar! Toliko za danes! Iz Spodnje-Stajerskega. Mihce Brenčič iz Spuhlja postal je torej državni poslanec. In ves svet se tega veseli. Celo letošnje telice so s tem zadovoljne. Mihce Brenčič je ,gospod poslanec" in zastonj ni kupil svoj „uberziger." Za svojo krčmo si naroči zdaj dunajsko kelnerico in na hišo dobi napis: „Gostilna pri državnemu poslancu" . . . Ja, ja, kaj vse postane iz pšelarskega korporala; svoj čas je konjem repe vihal in fige v korbo lovil, zdaj pa bode Mihce postave delal. Sakrabolt, to bodejo postave! V prvi vrsti bode Mihce vas Spuhlje v mesto povzdignil. Doslej se je reklo „Picheldorf bei Pettau"; odslej pa se bode reklo „Ptuj pri Spuhlju." Vsak Brenčičev volilec dobi poleg tega medajlo iz svinjskega ledra, na kateri bode Mihčetova fotografija. Kajti odkar je postal poslanec, dal se je Brenčič fotografirati v pšelarski uniformi. Nadalje bode naš Miha predlagal, da se vsi davki odpravijo. To bi bilo namreč jako pametno. Davki so vedno neka sitna stvar. In zakaj se porabi davke ? Doslej se je zanje kanone kupovalo. Miha pa tega ne pusti; pri pšelarjih nimajo kanonov, pa so tudi soldati. Pravijo, da se bode Brenčič s tistimi združil, ki hočejo „prosto ljubezen"; njegova žena je sicer proti temu in mu bode ves obraz razpraskala, ako bi se na Dunaju z lepimi Judovkami zabaval, kakor dela to njegov gospodar dr. Korošec. Ali Brenčič je krvav pod kožo, kar je že kot ledični fant dokazal. Nadalje bode Brenčič predlagal, da se rŠtajerče-vega" urednika na „gavge" obese; kajti ta hudobni urednik nima nobenega pravega spoštovanja za Brenčiča. Vse to in še veliko več bode Miha predlagal in ministri se bodejo pred njim do tal priklanjali in Gautschu bode srce v hlačice padlo, ako ga pogleda Miha Brenčič iz Spuhlja. Zadnjič je Miha Brenčič pri Spuhlju žakelj denarja nesel in med ljudi trosil. Se zdaj leži uokaj cekiuov v grabnu; kdor ne veruje, naj gre ponje . . . Otroško blebetanje narodnjakarskih lističov o zadnjih državnozborskih volitvah v ptujsko-ormožkem okraju še vedno ni ponehalo. Mi smo svoje stališče že v zadnji številki jasno in odločno povedali. Smešni narodnjaki hočejo s svojimi govoricami le svojo neskončno blamažo prikriti. Res je namreč, da so zadnje državnozbor-ske volitve papirnato „narodno stranko" iz po-zorišča pomedle. Res je, da so zadnje mandate izgubili, ti gospodje, ki delajo politiko v advokatskih pisarnah. Krivi so tega sami s svojo neskončno nezmožnostjo. Zdaj pa delajo ti ljudje tako, kakor da bi jim mi „Stajercijanci" grob skopali. Pribili smo že, da laže nesramno, kdor trdi, da je „Štajerčeva" stanka Krvave volitve. Per in Drohobfcz qewihlte nsr&mckc Abq.Dr.Nalh.Lowenston Das Wahllokal in Drohobyci __^|i? Zuden Wahtkarnpfen In 6alizien. Poročali smo že o krvavih dogodkih v gališkem mestu Drohobycz. Kakor znano prišlo je tam pri državnozborskih volitvah do hudih izgredov, pri katerih je razburjeno ljudstvo na vojake kamenje metalo. Naposled so vojaki streljali in je bilo 20 oseb takoj mrtvih, 24 pa težko ranjenih. Oblast uvedla je zdaj najstrožjo preiskavo teh groznih dogodkov. Naša slika kaže Da levi strani poljsko-demokratičnega poslanca dr. LOwen-steina, za katerega se je šlo. Na desni strani pa vidimo hišico, v kateri se je volilo in pred katero je prišlo do izgredov. -,„ 4 - pri ožjih volitvah s klerikalno kakšni kompromis sklepala. Naša stranka je popolnoma samostojno sklepala, da se ožje volitve sploh ne udeleži in je to tudi v svojem glasilu objavila. Tako neumni vendar ne moremo biti, da bi morali za Ploja shode prirejati in denar zapravljati. Kajti Ploj je osebno in s svojo »Slogo" ter potom svojih plačanih agitatorjev naši stranki na vse mogoče načine škodoval. Sicer pa naj narodnjaki vendar števil k e glavne in ožje volitve pogledajo. In videli bodejo, da so naši volilci vkljub strankimi paroli večinoma za Ploja glasovali. Le poglejte izid v naših trdnjavah (Ptujska gora, Št-Vid-Pobrež, Šikola itd.)! Ako bi bili mi res za Brenčiča delali, no potem bi bila Plojeva manjšina mnogo sramotnejša. Izjavljamo torej še enkrat, da je vsakdo 1 a ž n i k, kdor blebeta kaj o kompromisu med našo in klerikalno stranko! In s tem je to poglavje za resno javnost končano. Politični otroci v Celju pa naj klepetajo naprej. Kdo se veže s klerikalci? Ker se narod-njakarji že tako razburjajo glede ožje volitve v ptujsko-ormožkem okraju, hočemo jim le par stvari omeniti. Vedno, kadar smo stali »Stajercijanci" s črnimi klerikalci v odločilni borbi, prišli so klerikalcem »svobodomiselni" narod-njakarji na pomoč. Klerikalci so tem narodnjakom v obraz pljuvali, ali ti so jim le pomagali. Opozarjamo le na celo vrsto občinskih volitev, pri katerih so klerikalci svoje brezvestno gospodarstvo le vsled narodnjaške pomoči rešili. Kaj pa je bilo pri občini celjska okolica? Dr. Kukovec in dr. Benkovič sta se tam objemala. samo da ne bi gospodarsko misleči napredni kmetje zmagali! In pri državnozborskih volitvah je bila ista nanaravna zveza opaziti. Zakaj niso narodnjaki v 24. in 25. volilnem okraju (proti Pišeku in Roškarju) lastnih kandidatov postavili? Ker so se bali, da bi potem naši kandidati s klerikalnimi v ožjo volitev prišli! Liberalna slovenska, »naprednost" je toliko vredna kakor gospodarstvo njih posojilnic! V volilnem boju so celo narodnjaki brez vsacega povoda naše shode v prid klerikalcem razbijali. Tako je bilo v sv. Barbari, kjer je pijana narodna druhal naš shod razbila. Tako je bilo v Konjicah, kjer je plojaški Vise-njak skupno z markovskim kaplanom proti nam nastopal. Tako je bila v Lembahu, kjer je narodni dr. Gorišek naš shod motil in se za Pi-šeka razburjal. Narodnjakarji so metali svoje prepričanje vedno kakor cnnjo klerikalcem pod noge. In zdaj vpijejo, da smo mi klerikalcem pomagali. Kadar se je šlo proti naprednim kmetom, takrat je bilo »narodna stranka" le pohlevna dekla klerikalnih mogotcev! Prvaki v Ptuju se zdaj res domišljujejo, da so bogve kako mogočni politični činitelj; pa so le napihnjena žaba. Ali misli dr. Permevc res, da je s tem slovenstvo kaj profitiralo, da so njegovi somišljeniki s plavico na prsih agitirali za vsenemškega kandidata? V takih slučajih se pojavlja le politični banke-rot »narodne stranke". »Štajerca" se sicer cela ta zadeva ne tiče in zato ne bodemo s prvaškimi listi glede ožje volitve Rauter-Malik polemizirali. »Štajerc" ni zato, da bi temu ali onemu nemško-narodnemu kandidatu do zmage pomagal. Ali za ptujske prvake, ki znajo vedno tako lepo Čez Nemce in vsenemce psovati, je malo čudno, da snubijo zdaj zaljubljeno pri tistih »vsenemcih", kateri so se vedno proti njim bojevali. Mi privoščimo ptujskim prvakom tiste kosti, ki padajo iz vsenemške mize; naj jih glodajo. Samo pazijo naj, da se na taki kosti ne zadavijo... Savinjska dolina je bila najboljša trdnjava Dama 391 ki drži kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenpferd") od Bergmann a Ca. Tehta a. E. Kos za bO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in tr-govinah s parfumom itd. I »narodni stranki" in tudi to so pri zadnjih volitvah izgubili. Po našem mnenju so klerikalci v prvi vrsti zaradi nezmožnosti narodnjakov zmagali. Kajti ko bi Roblekova Btranka v preteklih štirih letih malo manj narodne hnjskarije in malo več gospodarskega dela izvršila, pridobila bi tudi med ljudstvom več vpliva. Ali tudi ob svojem koncu je ta naivna »stranka" smešna in otročja. Zdaj, ko so zadnji svoj mandat izgubili, niso šli narodnjaki v kamrico na prša trkat, marveč so sklicali veliki shod v Žalec, na katerem so zopet lepe govore držali in papirnate rezolucije sklepali. V celi volilni borbi so delali narodnjaki lepe shode, na podrobno agitacijo od moža do moža pa so pozabili. In zdaj so zopet shod sklicali, da javmo za Roble-kom jokajo. Gospodje v Celju, s papirnatimi bombami se ne moremo proti klerikalizmu boriti. Torej: manj shodov in več podrobnega cela! Sicer pa narodnjakom tudi naši dobri nasveti ne morejo več koristiti! ..Kancelparagraf so zahtevali liberalci na svojem shodu v Žalcu. S to zahtevo se tudi mi, in z nami gotovo vse, kar le malo napredno misli, strinjamo. Kajti res je, nepobitna resnica je, da so klerikalne volilne »zmage" le uspeh n aj po dlej šega nasilja in n aj n e sr amnej š e zlorabe pri-žnice in spovednice. Politikajočim farjem je vera že davno deveta briga in vse svoje „ katoličanstvo" ti prodajo za en mandat. Ni čuda, da so cerkve vedno bolj gostilnam podobne. Temu oškodovanju prave vere, tej sramoti ne bode preje konec, dokler ne vstvari državni zbor postavo, ki bode duhovnikom t cerkvi vsako politikovanje prepovedala. To je potrebno, v interesu vere same . . . Seveda, kričanju narodnjakov tudi v tem oziru ne verujemo mnogo. Zakaj pa »velezaslužni" in v nebesa kovani Roblek take postave v zadnjih štirih letih ni predlagal? Za vsacega šribarja pri vsaki sodniji Be je »iz narodnih ozirov" brigal, za ta velepotrebni »kancelparagraf" pa ne! Zdaj, ko je Robček. iz državne zbornice zletel, zdaj kričijo narodnjakarji po tej postavi. Ja, ali niso stale vse dosedanje štajerske volitve v znamenju grde zlorabe cerkve in vere? Pa še nekaj: Enkrat so slovenski liberalci to pot hodili. Ljubljanski dr. Ferjančič je v njih imenu »kancelparagraf" predlagal. A v zadnjem hipu so slovenski liberalci ta predlog nazaj potegnili! Zakaj ? Vsi ti razlogi nam vsiljujejo misel, da je narodnjaško kričanje le komedija! Vendar-le pa upamo, da se bode enkrat »kancelparagraf" uresničil, kajti drugače bode ljudstvo v volilnem času iz cerkev bežalo . . . „Siidsteirische Volksstimme" v Celju je ponehala. Bil je to revolverski listič, ki ga je izdajala slovensko-liberalna struja v nemškem jeziku, da oblati vse, kar ne trobi v njen rog. Urednik mu je bil tisti Watzlaweck, ki je bil vsled svojega nesramnega lažnivega jezika že opetovano tepen. Celjski narodnjaki hndo ža- lujejo po temu revolver-listu. Veseli naj da še njih »Narodni list" ni izdihDil;jj čaka vendar ista usoda . . . Slovenski bratci v Celju in drugod w{ radi državnih volitev pridno tožujejo. V je bilo že nad 30 takih sodnijskih razprav. 1 so liberalci n. pr. pretepli klerikalca Krisl in so bili zaradi tega tako-le obsojeni: dfl nec na 60 K globe, urednik Spindler na 31 zapora, črkostavec Libenski na 7 dni hlapec Žohar na 14 dni zapora; urednik Lai čar se je izognil kazni, ker je za odpuščaj prosil. Nadalje je bil kaplan Cinglak obsojen! 48 nr zapora, ker je nekega liberalca oznrai In tako gre naprej kot krasna slika kršeni bratovske ljubezni in slovanske vzajemnosti poč't! V Ptuju agitira zdaj neka v vsakem oa| pisana družba proti »Štajercu". Mi se temu j čenjanju le smejimo. Kajti moč »Štajerci' njegove stranke temelji na kmetih in vkljij volilnemu boju čutimo za nas le lepi naprel Mi se torej s to pisano družbo v splošnem bodemo pečali. Niti tistega slovenskega voditj ne bodemo popisavali, kateri je tako lep) plavico v suknji resni volilni boj v predp maškarado spremenil. Nasprotno, — mi s pojavov le veselimo. Čimbolj mešan družba naših nasprotnikov, bolje je za »Štajerčevo" stran] Le nekaj zašepetamo gotovim ljudem na držite se malo nazaj pri vašem otroškem vanju. Kajti enkrat bi nas znala v. prijeti in potem — Bog se usmili tistim klo1. ki peljejo vodo na prvaški mlin. Saj vi smo bili marsikdaj — preveč človekoljubni! Sejem v Ptuju, ki se se vršil 4. t. m.j je ta-le uspeh: Prignalo se je 780 k( vede in 170 konjev. Dne 5. t. m. seje 530 svinj. Trgovina je bila pri nekaj zui cenah dobra. Prihodnji živinski in konjski se vrši 18. julija, svinjski pa 12. julija. Bela zastava plapolala je i. t. m.; okrajne sodnije v Sevnici kot znamenje, di bil tam nikdo zaprt. Predavanja o agrarskih operacijah. tijska podružnica v Slovenjem Gradcu prJ 9. julija 1911 ob 11. uri dopoldne v okrajne hranilnilnice zborovanje, pri kojem predaval c. kr. kraj ni komisar za agr. op. Sij Gall o novih agrarskih zakonih in o postopanju na Štajerskem in c. kr. agrarni zornik Pelko o napravi pašnikov. Udje kmetij podružnice kakor tudi vsi, ki se zanimajo] ta predmet, so uljudno vabljeni. Dva Otroka zgorela. Pri Reichenburggj pričela Skobrnetova hiša goreti, v kateri] spali trije otroci, medtem ko so stariši na delali. Mlajša dva otroka sta zgorela, hčerka pa je težko opečena. Iz voza padel je v Trbovljah rudar Ji Grajžar in se težko ranil. Obkradena sta bila v Slov. Gradca Grabner in Lužnik. Tat ukradel jima je h: knjižico za 200 K in tudi precej obleke. Najbogatejši otrok sveta. Naša slika kaže komaj petletno deklico Vincent Walsch Mr. Lean, kateri je njen oče več kot 600 milijonev kron zapustil in ki je postala s tem najbogatejši otrok sveta. Vidimo jo na njenem malem, ljubkem vozičku. Velikansko njeno premoženje se bode še tekom njenega življenja podvojilo. Na leto ji nese premoženje okroglo 15 milijonov kron, katero svoto gotovo nikdar ne more porabiti.Koliko kmetskih posestev bi se dalo s tem denarjem rešiti, koliko delavske revščine preprečiti I Das reichste Kind der Welt. — 5 — i J9 80 olja eiša i iz cerkve zaspal je v Sečovi fant I V spanja ukradel mu je hlapec Plav- I Ali tata je Peperko v Rogatcu dobil inikom oddal Sltlrt Obsojen bil je pred mariborskimi Janez Jerenko, ki je v Skorbi pri tovariša umoril in oropal. se je hotel v Mariboru hlapec Franc 'pa so ga pravočasno opazili in odrezali. Žeialih so zvišali okrajne doklade od 60 i o. Ida toča padala je v veliki nevihti v rad- isii okolici in je napravila jako veliko škode. Pionirji bodejo dne 13. t. m. na Tezni pri inborn ojstro streljali. Dotični eksercirski pro- i T8led tega zaključen. je v Mariboru pleskar Lehner pri nschenjak in ukradel blaga za 200 K. [je prodal in potem iz Maribora zbežal. splašil se je zaradi avtomobila kmetu pri Brežicah. Pri temu je padel kmet i in pridobil težke poškodbe. Dolpov imel je preveč mizarski pomočnik it Braslovčah ; zato je vzel kolo svojega go-in se odpeljal bogve kam... I vlak prišel je v Rimskih toplicah želez-r Lovrenc Novak; vlak mu je nogi zdrobil. ičnež ima 5 otrok. kradli so fantje nadučitelju Bregantu [ebljn pri Konjicah. Pokradli so mu kakih \ litrov. Pred porotniki v Maribori bil je 70 letni pDrobnič iz Trniča zaradi onečaščenja deklic Ime8ecev težke ječe obsojen. Stari svinjar je že večkrat zaradi takih zločinov pred - Zaradi detomora se je imela zago-arija Sket iz Strmeča Razprava se je ker bodejo zdravniki šele duševno obdolženke preiskali. — Anton Kolarič zaradi umora na 3'/s leta težke ječe ob-- Franc Polič v št. lenartskem okraju Janeza Spindlerja ustrelil in bil ob-\ aradi prekoračenja silobrana na 8 mese-leSke ječe. Pmeveril je v Maribora hlapec Jurij Ceh 100 K denarja, katerega je potem s pri vinu zapravil. V Spielfeldu so ga lin zaprli. Zaprli so v Mariboru knjigovogjo Alojza | ker je v kolodvorski restavraciji 100 K Tatovi vlomili so pri g. Franzu v Starivasi Igom ter ukradli mnogo perila in 13 Iz ljubosumnosti nstrelil je paznik Jos. p t Trbovljah Marijo Nik. Bila je takoj mrtv8. pica so oddali sodniji. PožV. V Sevnici je pogorelo veliko gospodo pcslopje inženerja Smrekarja. V težkem ill so ogenj omejili. Rudarske nesreče. Težko na očesu ranil |jt pri delu v Trbovljah rudar Jože Kostanje-[ Irancu Medvešku pa je roko zmučkalo. Svojo sestro obstrelila je pri igranju z re-puijem Antonija Buh v Kozjem. Zakaj ne odrašeni ljudje orodje! zastrupil si je v Trbovljah rudar Franc Pri delu se je namreč ranil z rjavim Rano je zanemaril, zdravnika pa pozno Tako je zdaj v smrtni nevarnosti. prišel je pri delu pri Laškem trgu ivrenc Novak. Vlak mu je obe nogi nesrečnež na prizadetih ranah irl. el je hlev posestnika Artnaka v Do- Kozjem. Posestnik in njegova žena v cerkvi. Zgorele so tudi svinje in te- je vsled tega nastal, ker je nekdo 5ik" v hlev vrgel. Požarniki so jo pri kopanja v Voglini pri sv. j. ž. krojaški učenec Franc Selič. 180 potegnili iz vode. Iz Koroškega. Koroška — Korošcem! V zadnjih državno-zborskih volitvah pokazalo je koroško ljudstvo, da je v svoji pretežni večini naprednega, „ belega" mišljenja. Vsa hujskanja črnih in s temi združenih raznobarvnih nasprotnikov ni ničesar pomagala. Koroško ljudstvo je kakor en mož vstalo in tujim hujskačem vrata pokazalo. Cela država je z veseljem na to mlado a zdravo koroško deželo gledala in se njenih lepih nspehov veselila. Koroška spada danes med najnaprednejše in politično najbolj zrele avstrijske dežele. Slovenski prvaki s svojimi plačanimi kranjskimi hujskači delajo seveda zdaj ravno tako, kakor da bi oni bogve kako lepo zmagali. Kaj so pa prvaki v resnici dosegli? Z velikanskim naporom obdržali so mandat smešnega orglarja Grafe-nauerja. To je vse! Tudi proti gg. Nagele in Lutschounig so prvaki kandidate postavili; pa so grozovito propadli in cela dežela se temu smešnemu padcu smeji. Kar se pa Grafenauerja tiče, zmagal je le z okroglo 50 glasovi. Drugače bi prišel v ožjo volitev. Vsak politično misleči človek mora biti prepričanja, da je Grafe-nauer zadnjikrat ,zmagal". Kajti le vsled nasilne farovške agitacije se je dalo ljudstvo še enkrat premotiti. G. Schumy bil je šele par tednov pred volitvijo za kandidata postavljen in le par glasov je manjkalo, da ni prišel z Grafenauerjem v ožjo volitev. To je dokaz, d a 1 j u d s t v o za prv aško-o r gl ar-sko politiko več ne mara. In pri prihodnjih volitvah bode moral Grafenanauer od državne zbornice slovo vzeti in se zopet v svojo orglareko delavnico vrniti. Ljudstvo na Koroškem se je že davno naveličalo p r v a š k o-k ranjske politike in hoče imeti poslanca, ki bode gospodarske interese prebivalstva zvesto in vestno zastopal. V tem tiči namreč vsa tajnost našega napredovanja. Prvaki hočejo na Koroškem take razmere uresničiti, kakor jib imajo na Kranjskem. Gre so jim edino za boj proti nemštvu, za narodno h a j s k a r i j o, ki jim je že mnogo dobička, ljudstvu pa mnogo škode prinesla. Zato je vse prvaško delo naperjeno proti sporazumu med Nemci in Slovenci. Na Koroškem taka politika ne more uspevati. Tu živijo že skozi stoletja Slovenci poleg Nemcev. In Slovenci niso imeli od Nemcev škode. Zato pa se koroško ljudstvo tudi ne da nahujskati v tisto gonjo, ki jo pridiguje „S-Mir". Koroško ljudstvo ve prav dobro, da je prvo vprašanje: k r u h! ■ In dovolj veliki kos kruha si bodemo le tedaj priborili, ako bodemo brez ozira na narodnjaško hnjska-rijo gospodarsko napredovali. Tako stoji stvar! Zato pa hvaležno odklanjamo „od-rešenike" iz Kranjske, ki imajo edino namen, da bi nas narodno našuntali in svojim srbofil-skim namenom vpognili. Korošci si bodemo svoje življenje sami polastni volji uresničili in izboljšali. To je in ostane prvo naše geslo! Libllče. Piše se nam: Tudi iz naše občine prinaša prvaški „Š-Mir" vse mogoče laži. Tako piše v svoji številki z dne 19. junija, da je g. Franc Raiter v Libučah enemu svojih delavcev v času volitev glasovnico iz rok vzel in jo svojemu prijatelju za popisati dal. Res je, da je g. Raiter s svojim delavcem govoril in da je delavcu njegov prijatelj ime naprednega kandidata Schumy na glasovnico napisal. Ali vse to je vedel in hotel dotični delavec. „Š-Mirov" dopisun torej, kateri se skriva in se' ne upa z imenom na dan, je nesramni 1 a ž n i k ; ako ima ta dopisun le trohico časti v sebi, potem bi moral „Š-Mirovo" laž popraviti. Ali poštenosti pri prvaških dopisunih itak ni pričakovati. Lep duhovnik je pač fajmošter Ebner iz Haimburga. Pri ožji volitvi agitiral je grozovito za socialističnega „brezverca" Eicha. Ko je šel težko bolanega sina kmeta Jucha obhajati, imel je v eni roki Najsvetejše, v drugi pa plakate za Eicha! Povsod je te plakate razširjeval. Ja še ponoči je kmete budil in agitiral proti g. Nagele. Tak „duhovnik" zasluži, da bi se ga z metlo iz cerkve nagnalo ! „S-Mir" se je, kakor znano, v voliluem času iz Celovca v Ljubljano preselil, da je tam pod zaščito ljubljanskih porotnikov lažje lagal in obrekoval. V par tednih preselil se bode ta čedni duhovniški list zopet nazaj na Koroško. Da svoj čas izrabi, polni ta cunja vsako svojo še v Ljubljani tiskano številko z najgršimi, obenem pa tudi najneumnejšimi lažmi. Tako laže farški mazač v eni svojih zadnjih številah, da so naprednjaki izdali 35.000 K, da bi Grafenauerja vrgli in Schnmyju do zmage pripomogli. Vsak pametni človek bode priznal, da je ta debela laž preneumna. Naprednjaki vendar nimajo cerkvenih blagajen, nimajo bernje, nimajo „central-kase". Naprednjaki ne špekulirajo z ljudsko neumnostjo in ne ropajo kmetske denarje, kakor razni Weissi in Kaysri . . . Tudi laže farška ta cunja, da so naprednjaki za živinorejo namenjene denarje v volilne namene porabili. Ta laž je tako nebovpijoča, da seje mora tudi Grafenauer sramovati; čeprav ima presneto debelo kožo. Upamo, da bode oblast lažnivemu „Š-Miru" lažniva usta zamašila! Politični popi pa naj se nikar ne čudijo, da jim ljudstvo vsled njih lažnjivosti — hrbet obrača! Smrt lovca. V knez Lichtensteinovem revirju pri št. Jakobu v Rožni dolini vjel je gozdni praktikant Kobentar nekega „raubšica". Sledil mu je, ali zločinec se je obrnil in je Ko-bentarja ustrelil. Mladi praktikant bil je takoj mrtev. Iz konja padel je v Celovcu neki artilerijski lajtnant in pridobil težke rane. V žago z roko je prišla v Slov. Pliberku delavka Julijana Wazar; ranjena je težko. Nesreča. V Ponfeldu padel je 8 letni Jožef Schafer na kol, ki mu je ledice predrl. Tatvina. Posestniku Paulu Mandler v Kolutu ukradel je neznani tat 48 K denarja, nekaj špeha in drnzega blaga. O volitvah. Državnozborske volitve so zdaj končane. Najhujši je bil boj na cesarskem Dunaju. Za-časa pokojnega župana Luegerja so imeli na Dunaju krščanski socialci največjo moč. Od 33 volilnih okrajev na Dunaju so jih imeli namreč 20. Letos pa so si pridobili samo 4 mandatov in so vsi njih voditelji padli. Zmagali so v prvi vrsti socialni demokratje, ki 80 dobili 19 mandatov (preje so jih imeli le 10) in nemški naprednjaki, ki imajo zdaj 7 dunajskih mandatov (preje 3). Naša karta kaže Dunaj s svojimi posameznimi okraji. Razno črtanje kaže okraje po stranki njih poslancev. Sličica je zanimiva, ker kaže, da je Dnnaj politično skoraj popolnoma v socialno-demokratičnih rokah. DasResuifcatderReictisratswahleninWien. Zaprli so pri spodnjem Drauburgu zaradi tatvine in sleparije nekega moža, o katerem se govori, da je tudi udeleženec umora v Doblu. Preiskava bode dognala, kaj je na tej stvari. „Bombo" sta si napravila fanta Tanner in Vancusch v Beljaku. Nabasala sta namreč stekleno krogljo s smodnikom in zažgala. Zaradi te neumne šale imela bodeta s policijo opraviti. Najdli so v Beljaku lepo jelenovo kožo, ki jo je bržkone kak voz ali automobil izgubil. Iz lojtre padel je v Velikovcu delavec Franc Marella in si roko zlomil. Vlomili so tatovi pri Neubauru v velikovški okolici in pokradli 200 K denarja, hranilno knjižico za 348 K itd. Orožniki so pa tatova takoj vjeli in zaprli; pišeta se Vučer in Gros. Pogorelo je poslopje Franca Rešnik v Tolstem vrhu. Posestnik je svoje speče otroke komaj iz plamen rešil. Škode je za 1400 K. Zaradi nevarne grožnje so sodniji naznanili Antona Mermal v Beljaku. Grozil je, da bode hišo zažgal. V pijanosti metala je v Beljaku Katarina Kathol za otrocmi kamenje. Ker je nel otroka zadela, dali so jo v zapor. Moderni roparski vitezi. Nič ne občutijo zlasti naše gospodinje tako težko nego visoke cene sladkorja in kave. In te so resnično sedaj visoke, to pa v prvi vrsti zaradi delovanja gotovih fabiikantov in veletržcev. Gotovi listi, ki vpijejo vedno o «oderuštvu> kmetov in obrtnikov, nimajo besedice proti tem ljudem. Cene sladkorja bodejo zdaj bržkone dalje časa na tej višini ostale, ker je bil dne 29. aprila sladkorni kartel na 6 let sklenjen. Ta kartel obsega fabrike surovega sladkorja, sladkorne rafinerije in mešane fabrike, in sicer vse v Avstriji brez izjeme. Že pred leti so hoteli sladkorni roparski vitezi ta cilj doseči, da bi omejili nove ustanovitve rafinerij. Zdaj se je nada sladkornih baronov uresničila: neomejeno, nezadržano od postave ali vesti smejo zdaj do leta 1917 cene po lastni volji diktirati, ker je vsako tekmovanje izključeno. Vrata so odprta samolastnemu ob-dačenju ljudstva po roparskem sladkornem kartelu, na katerega čelu stoji judovska Rodšildova skupina. Novo ustanovljeni veliki sladkorni kartel prinaša udeležencem nove dobičke na troške prebivalstva. Fabrike surovega sladkorja profitirajo pri temu brez vsake težave več kot 14 milijonov kron. Vsaka posamezna fabrika dobi 3>/2 kron za meterski cent. Tako vtakne lahko vsaka srednja fabrika 70.000 kron dobička v žep, brez da bi bilo treba lastniku le z mezincem ganiti. In vsled tega visoke sladkorne cene vkljub veliki lanski žetvi pese v celi Evropi in najboljših upov glede surovega sladkorja na Javi in Kubi. Bati se je še, da pridejo pogajanja z ogrskimi fabrikanti v najkrajšem času do uspeha; potem bi bilo ljudstvo na Avstrijskem in Ogrskem karteliranim oderuhom na milost in nemilost izročeno. To je moderno roparsko vitežtvo! Slično leži stvar s kavo, katere cena je danes nesramno visoka. Kmet in veleposestnik v Braziliji, ki imajo na svojem posestvu kavine rastline, dobijo za svoj pridelek jako malo ceno. Ali vlada v San Paolo in nekaj denarnih mogotcev imajo >valorizacijski odbor«, ki določa s pomočjo veletržcev in špekulantov s kavo na oderuški način visoke cene. Torej tudi tukaj javni roparski vitezi I Tem modernim roparskim vitezem in njih zaščitnikom se mora postavnim potom nasprotovati. Državni zbor mora novo postavo sprejeti, ki bi izrastke teh kartelov omejila! (»Allg. Bauernzeitung«.) Telegrami. Balkan. Dunaj. 6. Na Balkanu se zopet resne stvari pripravljajo. Turčija je že svojo armado mobilizirala. Zdaj prihajajo zadnja poročila, da je tudi Črna gora vojaštvo mobiliziralo. Bati se je resne vojske na balkanu. Marokko. Dunaj. Dogodki v Marokku postajajo vsled francoske sebične politike vedno nevarnejši. Nemčija in za njo tudi že razne drugo države poslale so v Maroko svoje parnike, ker se bojijo, da bi Francoska hotela nadvlado pridobiti. Vendar pa je upanje, da se stvar mirnim potom reši. Loterijske številke. Gradec, dne 24. junija : Trst, dne 1. julija : 6, 39, 59, 1, 60. 26, 38, 20, 79, 80. Nova vlada. Na drugem mestu smo že omenili, da je dosedanji naš ministerski predsednik baron Bienerth odstopil. Za vodjo naše vlade bil je zdaj Gautsch pl. Franken-thurn imenovan. Naša slika kaže odsto-pivšega in pa novega ministerskega predsednika. ^VnisrerPras.freib.v.Bienerra Freib.fiautecbv.fiarihenlhurn PriložnostniHakup! Lepa žepna ura z Mižita K no. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur ido&o „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrobr. verižico natančno idočo za le K S'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo an-ker-rern. prve vrste Svic uro s poilač. verižico za K 5"—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kitlii.no. rszpoSiljalnica Sviearskili nr, Krakov št. 279. Ncštevilno priznani in naročil. Za neugajajoce denar nazaj. 61* Pri okrajni bolniški blagajni v Brežicah se odda do 20. julija t. 1. službo blagajniškega tajnika. Prosilec mora biti nemške narodnosti in zmožen obeh deželnih jezikov. Tozadevne prošnje vložiti je najkasneje do 15. julija t. 1. pri podpisanemu načelniku. Plača po dogovoru. Osebe se odlikuje, katere so bile že v taki službi; ravnotako še delazmožne penzijoniste. Okrajna bolniška blagajna Brežice na Savi 6S4 Načelnik: Franz Druschkowitsch. Otvoritev trgovine. Podpisani naznanja p. n. cenjenemu občinstvu v Ptuju in okolici, da otvori s 1. avgustom t 1. klobučarsko trgovino V Ptuju, Minoritenplatz št. 4, nasproti slovenske cerkve. Bogato sort. zaloga najcenejših do najfinejših klobukov bode vedno na razpolago. Nizke cenel Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo hitro in poceni izvršila. Z velespoštovanjem Franz Plazotta 631 (sorodnik g. Joh Bregar, fabrikanta klobukov t Mariboru). Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika. 600 kosov samo K 4-20. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre" natanko, se ga* rantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser. mod. Ženski kinč s palent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par ubanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, l usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni dublč zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnib pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in Se čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse Bkupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K420. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Lust, Krekova, St. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 616 Veliko presenečenje 1 Nikdar v ta priložnosti 600 kom. le 3 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letu clja; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ti. iepcifl krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna ('" ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. darnska bi ušesnikov s patent-kavcljem, 1 krasno žepno toaletno i usnjata denarnica; 1 p. gumb za mansete, S gradiio i s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, m eledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za nUfoij 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in d' koresp. predmetov in Se Čez 600 rabnih predmetov, t hi hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ti d>nuii košta le K 3-80. Pošlje po povzetju dunajska centralna r, Ch. Jungwirth, Krakova št. B|II5, KB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima i Za kar ne dopade, denar nazaj. z lepo goapodsko hišo (ali vilo z naj sobami, 1 kabinetom itd.) n travniki, in gozdam ter z dobro pitno vodo, v nepoi bližini občine in šole, se proda za 16—60 Ponudbe pod »Laudbesitz" 25.000 na ,.Štajerca". Lepo posestvo blizo mesta, 2 orala novega trsnega zem mladi sadonosnik, gozdovi in polja travi zidano hišo, se prostovoljno proda. Vprakj pekariji Fr. Kodella, Ptuj, Burgergasaj 1 kolarski, 2 kovaška, 1 jermenaraki ia rarski učenci se z oskrbo vred sprejemajo na 3 dobe pri Franz Pergler, fabrika za vozove,] ribor Miihlgasse 44. Velika korist za mladino. Resnično zajamčena služba za na dom, od kega spola osebe, tudi za dekleta že od 181 naprej, si labko zaslužijo na nro in sni prostih urah 20—40 hI in za ta zasloiekd cela sprava le do 10 K., za pojasnila in | in vzorec od dela naj se pošlje 60 v. ii kah, delo katerega boste naredili se pii] proda. „Dobra Eksistenca." Trg Leraberg, j pri Jelšah. Johann Krhlanko Paznik (Platzmeister) za trgovino z rezanim in stavbenim les nesljiv, verziran v tej branši, dobi trajno i Natančne ponudbe z opombo starosti, skega stanja, dosedanje slnžbe in piai zahtev je vposlati na naslov: Robert I trgovina v KarlOVCU na Hrva w samski, zanesljiv v poljodehtvn itj gradništvn, se takoj sprejme prit ništvu graščine Gutenhaag pri Manj ■ X se takoj sprejme pri o skrbništvo J I čine Gutenhaag pri Maribora, ft] ■ po dogovora. Dr. A. Rix krema za prša neškodljivo, se rabi zunaj, trajni uspeh! Lepa mi polne, krepke forme trupla za v ----- v kratkem času. Poizkusna doza K 3.—, velika doza K 8"—, *se medi-an" n Šena kosmetika. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks »Haarwfb rantirano neškodljiv, cena K 4'—. Pege odstrani splošno priporoiena dr. A. Rix pasta pompadour ki je že 60 let v rabi. 1 doza S K, poizkui 11 1 Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratory Wien IX, Berggasse 17/K -----------Razpošilja diskretno po povzetja: 5446 07 4 751 — 9 jenju M h. i garan-robc:; 1 rarnilura v, mod, a, 1 pur .rcalo; 1 ble-zlato epši raz-in staro, Jame, 20 iši neob-vr*'dna, Siljalnica a brile?. anje 3 ljivami »redni 000 K.1 upravo . 18«! -nljišča, niki, z ,a se v se. 6M| n laki- a učno Čekovnemu ra-jfkrašt.808051 pri c. kr. poštno - hraniinič-nem uradu. •♦-♦- Mestni de-jarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem . vstreže. : * m m % OMenje % jjg; zarst. ogerskojj$ # banko. $ # m m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. # $ Posestvo idati pol nre od postaje Poličane, obstoji: travnik, gozd in pnngert z sadnim drev- i, hiša z ciglom krita, primerno za kakega jjwonista ali obrtnika; redi se lahko 2 glavi le in 6 svinj, vse v dobrem stanu; Več pove Hans Wouk v Poličanah. 6io Kupci pozor! n kmetija se proda ali da se tudi v na-ugodnimi pogoji, kjer se redi lahko živine na lastni paši, tudi travnikov ', stelje in drv zadosti, domači mlin, ma-pelj, poslopje v dobrem stanu, voda », posestvo leži na Lipovi (LipendorfJ št. 2. St. Peter pri Velikovcu (Koroško). 627 om, za- i sini družini plačilnih in, lesni ■i [ariboro v o graž-. Plačilo! Na prodaj je hiša zidana z opeko krita s tremi sobami, i in velbanoj kletjo, za vsako obrt pri- Jima; zraven en živinski in dva svinjska hleva, Sli vrt, dva travnika in tri njive in lepi gozd B okrajne ceste in '/, ure od postaje Poljčane. k 10.000 K. Več pove lastnik Alois Celcer pošta Poljčane. 623 Čitjate in strmite !! Nezaslišano!! 600 k. za le K 360. ■ basu pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natan- hligarantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 Kkpni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kame- kjklipie la cigare z bemsleinom, 1 eleg. broSa z3 dame (no- Ml krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 .nož, I par gumbov za mansetc, 3 prsne gumbe, vse double- i palenl-iatrorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 naj- ttk iveta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in i koristni „Bricfstelleru, 20 predmetov za korespondenco in ■H) L dir. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj k ti je Se sama denar vredna, košta samo K 3 60. Naslov: ^latiSablagaF. Windhch, Krakova No. W/4. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 613 Mizarski pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri g. Josef Pavaletz, mizarski mojster Slov. Bistrica. 633 Pozor! 50.000 parov čevelj! i par čtvelj samo K 7'50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čcvelj, usnje, ruj. aH črno, ga-lo*. Kapen-bezac, močno ota-kovana usnjata tla, veleelg. nujnov. fakcija, velikost po št. Vsi i pari koštajo le K 7-50. Pošlje po povzetju C. Griiier, eksport čevelj, Krakov št. 206. /menjava dovoljena ali denar nazaj. 683 1W1I« se Proda; ima X*-***M» 7 cangov m leži ob močni vodi v Bistrici pri sv. Jakobu na Koroškem. Več pove Jlarkns Koraetter, mlinar, pri C. Arneitz, Ledenitzen, Koroško. 699 H j o o se proda, 3 sobe, Tržna poročila Ptuj, tedenski sejem dne 23. junija 1911. 2 pridna 577 delavca za cilindersko žago se sprejmeta pri 6ebr. Frick, lesna industrija, Freudenberjr, P. Piscbeldorf, Koroško. Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptnj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri Slikanja in šivanja zastonj in franko. 866 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse Nr. 11. verleiht Geld — aai'h in grb'sserei Posten — raseh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cberungszwang und ohneZwaue zu Gehaltavormerkungen bei missiger Verzinsung gegen Rtirgschaft odpr gegfn fiphalts-abzug mit Lebensveisicherung, oder gegen grundbucherliche oder sonslige entsprechende Sichcrheit im Pcreonalkredit-zweig zur RUckzahluug in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden konnen), so dass das Capital in 5 oder in 10 oder 16 Jahren rttckgezahlt wird, im »allgemeinen Zweigc abei-in beliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schnellste Ki-lo-dignng. Auszahlnng der Vor-sctiiisse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- versand. Hlapec k volom, ki se razume tudi na vinogradniško delo, sprejme se proti letni plači 2*0 K takoj pri g. Lorenz Pototschnig, Rogaška-Slatina. 592 šPridna služkinja, ki zna tudi nekaj nemščine, se sprejme. Vpraša se pri gospej Stadler, Ptuj, Herrengasse 30. 1 IranOP priden in pošten UbCMCO se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri Friderika Sknšek, Metlika, Dolenjsko. 593 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Antona Brstosek, pekovski mojster pri sv. Jurju ob juž. žet, kuhinja, 2 kleti, 1 hlev za krave, mlatilnica, S delni svinjak, drvarnica, guta za listje, 1 oral prvorazrednega zemljišča, 6 minut od žel. po-8taje Ptuj na okrajni cesti, ■primerno za penzijonista itd., se proda iz proste roke za 12500 K. Več pove oprava ________.Štajerca". 606 2nrpnri " bollSe tiže UlCllld z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. F. Sclieselierko, sv. Jurij ob južni železnici. 603 Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke šlrikarije doma. Edino moja mašina za hitro štrikanjc ^Patentlifhel" ima izkušene jeklene dele, štrika /aneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj, Mariahilf, Nelkenga33e 1/06. Pošljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles puške, Trojke, Lankaeter- in flobert-puške. revolverje, pištole itd.' po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljše puSke brez kupne obveznosti tudi 8 dni na poizkus. II. ceniki zastonj in franko, F. Dušek, tovarna orožja, Opočno št. 86 na drž. žel., Češko. 616 Začetnica § vešča slovenska ter neroike stenografije in strojopisja Seli v najkrajšem času službo. Sprejenje službe tudi v pisarni ker se ne rabi stenografija in strojopis. Razume v trgovini in nekoliko v knjigovodstvu. Zadovoljna z službo v mestu ali na deželi. Naslov pove npravništvo „Štajerea". Kovaški pomočnik, kakor tudi učenec se sprejmeta pri kovaškemu mojstru Franc Kovse, Gornje Zreče (Ober-ROtschach) pri Konjicah. S12 Vrsta _ Sred. cena Mera m težal—~- P& Rž Ječmen Oves Kuruza Proso Ajda Krompir novi > stari Fižol . . . Leča Grah Kaša Pšenični gris Riž Sladkor : Češplje Čebule (luk) ; Kimel i Brinjeve jagode . Hren I Zelenjava Ustna moka Moka za zemlje Polentna moka Goveje maslo Svinjska mast Špeh frišni Špeh okajeni Zmavc Sol . Puter frišni Sir, štajerski Jajca Goveje meso Telečje meso Mlado svinjsko meso Drevesno olje Rips olje . . Sveče, steklo Zajfa navadna Žganje . . Pivo . . . Vinski jesih Mleko, frišno...... MJeTco brez smetane . . . Les, trdi, meter dolgi . . Les, mehki, meter dolgi . Lesni ogelj trdi..... I » » mehki . . . Premog (Steinkohle) . . . Mrva stara....... Slama (Lager) stara Slama (stelja) satra Zelje, glava .... Mestni urad ptujski, dne 6. julija 1911. KX»lfKXftXtt*KttttttttKKftttK 4 tedne za poizkus in v pogled 620 pošljem moja kolesa marka „6tihema", dela in popravila najceneje, primerni plačilni pogoji, il. ceniki zastonj in franko. Fr. Dnšek, tovarna koles, Opočno št. 116 na drž. žel. (Češko). Franz Schonlieb, Gewehrfabrikant und Fein-btichsenmacher Ferlach (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (HUchsflinten) od K 68-— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove šafle. II. ceniki prezplačno. 664 Jako dobro ohranjeni „Eiskasten" se poceni proda. Yprasa se v hotelu „Stadt V/len" v Ptuju. 629 Lepo posestvo, priložnostni nakup,'/, ure pešpoti od mariborskega kolodvora, 27 oralov veliko, z bogato premičnino, zaradi vstopa v pokoj in odpotovanja poceni in z jako ugodnimi plačilnimi pogoji takoj za prodati. Pisma pod šifro „Pcnsionist" na upravo „Štajerca." 625 Hram in celo posestvo je za prodati; praša se pri Frančiški jug, Anastasius-Granstrasse, št. 30, v Ptnjn. __________________ 621 §2 pritlični hiši v Mariboru, ena s 3 stanovanji brez vrta in dvorišča, druga z 2 stanovanji, svinjskim hlevom in vrtom, proda se poceni. Vpraša se: Wiener, Maribor, Melliogerstr. 63. — 10 — 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I _ Ako to ni res, plačamo __ BWT lOOO kron netto ~W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopcnhagon. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 596 lipillfl (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Mi smo oodoooooodd am o Štajersko dobro deželno vino K 52-— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56-— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvanec, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska Klet T velikem poslopja spsrkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ID ODDOOOn^DDC-O C a o D O D O D O D O D O D ►OOOODOOODOD O □♦aODOD^aODOD pozor! Modra galica je vsled ugodnega pravočasnega nakupa v vsaki množini za dobiti pod dnevno ceno pri Peter Strelu trgovcu v Mokronogu (Dolenjsko). Pri zanesljivih ljudeh se počaka 59i tudi na denar! Lepo posestvo. V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z epeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kton, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. Ljudska kopelj mestnega ^3 kopališča y Ptuju. I Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. lure do 8. ure popoldne [blagajna je od ^ 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. k ro ali 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali -Brauscbad" z rjuho K — -60: postrežba K —10. 97 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. = Novo došla - najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in „beilov" za sode itd. itd. Varstvena marka „Ank6r" Liniment Capsici comp. nadomestilo ta IV anker-pain-Bxpeller ^9m je znano kot 0(tpelja|s6e, Izvrstne in b»leoine odstranjajoče sredstvo pri prehla]en]u itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 8-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skat-ljah z naSo varstveno znamko „ An ker", potem se dobi pristno to uredstvo. Bi. MOtei-im apoteka ..zlati In" V Pltj!, Eliaabetstr. St. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. II i gostilna z iztočom pive, vine in žganja, trgovina z mešanim in rezanim blagom se zaradi dru- žbinskih razmer poceni proda v nekem trgu na spodnjem Štajerskem. Cena 14.000 K. Tudi trgovina z mešanim blagom z iztočom vina, pive in žganja čez ulico se proda za 8.000 K; 3.000 K lahko ostane. Iztoč (Flaschenschank) čez ulico se v Mariboru za ceno 1.200 K z zalogo proda. Pri vprašanjah naj se priloži retar-marko. 108 Realitaten-Bureau gospe Stamzar Maribor, Schnlgasse 5. Naš na najmodemeje urejeni Špecial-tovarniški etabli8sement stoji že 686 = 40 let na čelu = fabrika za preše in ima v strokovnih krogih najboljše ime. Zahtevajte specialni cenik št. 775 o prešah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidranličnih prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. Čez 680 medajl in prvih cen itd. Ph. Mayfarth & Co. BIb se zastopnike. Dunaj II., Taborstr, 71. Isčs se zatapnike. XXXXXXXXXXXXXXiaOOCXK konto poŠt. hranilnice »tro-ugrski kab| SI. 832036, ------ | ===== prevzame vlcge vsaki dan, ==j izposojuje domače Stedilnice (Heirnsparkas«e), kapitalni nedvignjene obrtsti vsakega pol leta in plača rentoi il lastnega. Ona daje posojila na zemljišča, p nice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugo goji in proti zmernemu' obrestovanju ter daje vsakfL poldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hr.nilnifm devah. Za vloge jantt'i ne samo izdatni reiervni ftl1 voda, marveč tudi mestna nličina itruožka i vsem * nreuiuženjem; poleg tega je ta šparknsa podvizena nemu nadzorstvu in državnim revizij«. Vsled tega je za vložnike najzanesljivi in najvarnejši denarni zavod. 972 ftavnaleljslvt. Franc Kampuš Ig. Polska,: pri Pragerskem vsem kmetom priporoča nnjnovcjSc vitelne ali geplne, vi. tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporem čistilmceali vejač, ocibiralnike ali trijerje,mlinezajaboljkei mleti, stiskalnice ali preše, sesalke za gnojnico in studene vrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstie plug in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje > opreme za opekarne, Samote za cementne cevi delat i vejše mline za vsakovrstno zrnje inlet, da si lahko doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, c izdelek, najnovejše kotlje, brioparilnike prave .Alfa" pri katerih se veliko drv in/časa prihrani, V zalogi ii okoli 200 strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar ze'jo pridem tudi k vsakemu\ kmetu na dom, da se d pa le na moje stroSkc no na\kmeta stroške; ugodni plau in tudi nizke cene. Tudi potrebujem nokaj poštenih ;u ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami ™' 177 rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. Sloviti 200 letni proti zaprtju, slabemu slabosti firev, koliki, zlati žili itd. je ti pristen z znamko rdeči rak. Dobi se t iu-. apotekah ali direktno pri ccino enrmte-nemu izdelovalcu Laolaii. Foldes. apoteka M n Poz8ony 141,137 (Pressburg) Ogrsko. Ponaredbe se sodnijsko zasleduj-:l Cena 1 steklenica 70 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K *60. Generalni depflt za Avstrijo! Paul Redtenbacher, ipilail „Genfer Kreuz", Dunaj XIII. Auhofttr. 141,137. i Eeno uro od Maribora je na prodaj posestvo v okraju, z zidanimi poslopji, 34 oralov, j ma prvovrstnih travnikov in sadonosnikov; posebno sposobno za mlekarstvo ker bliža i Več pove upravništvo »Štajerca" pod nasloi »Mlekarstvo". S. Bonisch: Najboljša samska razprodaja I Ceno perje za postelj] 1 k«. livlh slišanih 2 K; bcjl K W h; na pol Mih 2 KM! • K: Mih nelikih 6 K 10» najfinejših, sflezeio-Belis.il 6 K Ht h, 8 K; 1 ki. CauM J nen) sivega 6 K, 7 K; be! najfinejši prsni IS K. Ako se vzame 6 K, potem I BC- Botevs postelje -w ii krepkega, rdečega, plavega, Mega ah rumnega muli tubes!, 180 cm. dolj, 116 cm. iirok, z i glavnini »hri vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjcm z nova trajnim in fiavm&tiim aerjem 1» pastefje 16 K; joHlU danue 2i K; posameini lakoti 10 K, IS K, U K. t glavne bliiia« 8 K, 8 K 50, i K. 8e posije po pori" 12 K naprej franka, taaenjava ali vrnitev fnnko do Kar ne dopada denar nazaj. 8. Benlsoh, DeachenitlS Bo kil mM. Canik gratis in franko. Hiša v Vuzenici (Saldenhofen na jako lep« prostoru ob cesti, lepo zidana, za pro krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z i ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod nimi plačilnimi pogoji za K 12. Kleinszig, Wolfsberg. 07