glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Leto XVIII Številka 8 (622) Titovo Velenje, 25. februarja 1982 Cena 8 din YUISSN 0350-5561 SejaOKSZDL Velenje Določena lista za kandidate DPZ Po končani seji občinske kandidacijske konferenceje bila še seja občinske konfe-rence SZDL Velenje. na ka-teri so sprejeli poročilo o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandi-date za deiegate v družbe-nopolitični zbor skupščine občine Velenje. Le-ta bo imel v prihodnje 30 dele-gatskih mest (doslej 35). Po obravnavi stališč temeljnih. kandidacijskih konferenc so določili listo. kandidatov za delegate družbenopolitične-ga. zbora skupščine občine Velenje. (Listo kandidatov obja-vljamo na 3. strani). Seja občinske kandidacijske konference Z začetkom drugega polletja se je za vse učence prvih letnikov usmerjenega izobraže-vanja začelo proizvodno delo. Tu si bodo učenci nabirali delovne izkušnje. pridobili bodo delovne sposobnosti. navade in pravilen odnos do tehnologije. Kakšni so njihovi prvi dnevi smo skušali ugotoviti s pogovorom z njimi. Objavljamo ga na 4. strani ' Skupnost slovenskih občin Opol ložaju in t lel ovanju ol bčinskil bsl kupščin V pripravah na skupščinske volitve 1982 ter kongrese zveze komunistov bo Sku^ pnost slovenskih občin pre- učila položaj - in delovanje občinskih skupščin z name-nom. da bi ddpravili slabosti dosedanjega dela. dobre iz- kušnje pa prenesli v tretje mandatno obdobje delegat-skega sistema v občinah. O položaju in delovanju Med delavci Gorenja Bralna akcija vedno bolj priljubljena V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so pred šti-rimi leti pričeli z bralno akcijo med delavci. Ob srebrnem jubileju tovarne je odbor za prireditve povabil delavce, da bi ocenili dela nekaterih do-mačih pesnikov in pisateljev. Za najboljše delo so izbrali knjigo Strici so mi povedali in Mišku Krajncu podelili prvo »nagrado zvestobe«. V četrti akciji so gorenjski bralci dobili »za domačo na-logo« novih petknjig. Letosje v akciji sodelovalo rekordno število delavcev. 92 bralk in bralcev je prebiralo Jurčiče-vega Sosedovega sina in Do-mna. Očka, vrni se nam zdrav" domov Frančka Rudolfa, Bulatovičev Peti prst, Stein-beckovo Polentarsko polico ter Pesmi Ervina Fritza. Ob koncu so se bralci ude-ležili pogovora, na katerem so ocenili prebrana dela in se dogovorili za novo akcijo. Menili so. da bi v naslednji akciji znova prebirali le dela slovenskih pesnikov in pisa-teljev. nujbolj.šemu pa podelili drugo »nagrado zvestobe«. Akcija je med delavci naleteia na dober odmev in gotovo se bo naslednje leto število bralcev podvojilo, potroji-lo !.. občinskih skupščin bodo podrobno spregovorili na po-svetovanju, ki ga bo pripravila Skupnost slovenskih občin v Titovem Velenju. danes s pričetkom ob 9. uri v- domu kulture. Da bi omogočili vsem udeležencem aktivno deja-vn'ost so se organizatorji od-ločili. da bodo potekale raz-prave v treh skupinah. in sicer v skupini za področje deiova-nja zborov združenega dela. v skupini za področje delovanja zborov krajevnih skupnosti in v skupini za področje delova-nja dfužbenopolitičnih zbo-rov. Uvodno besedo na po-svetu pa bo imel dr. Ciril Ri-bičič. Pred posvetovanjem je v /.aložbi Skupnosti slovenskih občin izšel v zbirki »Občina kot komuna« nov zvezek z naslovom »Položaj in delo-vanje občinske skupščine«, v katerem je skupina avtorjev uporabila obsežno in bogato gradivo. ga analizirala, oce-nila in prikazala odprta vpra-šanja delovanja v iztekajočem. se mandatnem obdobju. Pričakovati je mogoče. da bo današnje posvetovanje o položaju in delovanju občin-skih skupščin v Titovem Ve-lenju s svojimi lismeritvami dolgoročna podlaga delova-nja delegatov in delegacij za zbore občinskih skupščin. Sprejet predlog kandidatov V ponedeljek, 22. februarja je bila v domu kulture v Titovem Velenju seja občinske kandidacijske konference. Udeležilo se jo je 115 ali 85 % delegatov, ki sojih določile temeljne kandidacijske konference v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in vodstva družbenopolitičnih organi-zacij. Po sprejemu poslovnika za delo občinske kandidacijske konference so delegati poslušali poročilo predsednika volilne komisije predsedstva OK SZDL Slavka Koreniča o opravljenih kandidacijskih postopkih v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela in ga brez razprave tudi potrdili (poročilo smo objavili v prejšnji številki Našega časa). V nadaljevanju seje občinske kandidacijske konference so delegati sprejeli predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini občine Velenje in v skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti (Predlog kandi-datov objavljamo na 3. strani) ter opredelili kandidacijski po-stopek za člane izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Delegati občinske kandidacijske konference so na pone-deljkovi seji obravnavali predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o evidentiranih možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva socialistične republike Slovenije, za delegate zveznega zbora ter zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ter za nosilce vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini SR Slovenije in skupščinah republiških samoupravnih interesnih skupnosti. Za delegata za sejo republiške kandidacijske konference sta bila izvoljena VINKO PERŠE in FRANC TREBŠE, delegati občinske kandidacijske konference pa so obravnavali še poročilo o poteku priprav na volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje. Po končani seji občinske kandidacijske konference je bila še seja občinske konference SZDL Velenje, na kateri so sprejeli poročilo o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kan-didate za deiegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje. Le-ta bo imel v prihodnje 30 delegatskih mest (doslej 35). Po obravnavi stališč temeljnih kandidacijskih konferenc so določili listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje (Listo kandidatov objavljamo na 3. strani). I Svei ■ žen« Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu OK SZDL Velenje a^j KS Stara vas petek. 5. 3. 1982 od 17.00 uri na OŠ Miha Pintar Toledo n KS Velenje — Desni breg Petek, 5. 3. 1982 ob 17.00 uri na OŠ Miha Pintar Toledo (okoli.š šole) ponedeljek, 8. 3. 1982 ob 17.00 uri na OŠ Anton Aškerc (okoliš šole) KS Velenje — Levi breg četrtek. 4. 3. 1982 ob 17.00 uri na OŠ Gustav Šilih KS Šmartno Velenje petek. 5. 3. 1982 ob 18.00 uri na OŠ Veljka Vlahoviča KS Konovo sobota, 6. 3. 1982 ob 18.00 uri v domu DPO Konovo program pripravi OŠ Veljka Vlahoviča KS Šalek-Goriea petek. 5. 3. 1982 ob 17.00 uri na OŠ Bratov Mravljak KS Staro Velenje ponedeljek. 8. 3. 1982 ob 17.00 uri na OŠ Anton Aškerc KS Šoštanj sobota, 6.3. 1982 ob 19.00 uri v hotelu Kajuh (program pripravita OŠ Biba Rock in OŠ Karel Destovnik Kajuh) KS Šmartno ob Paki sobota. 6. 3. 1982 na OŠ Bratov Letonje (program pripravi OŠ Bratov Letonje skupaj s KS) Stane Miklavžina - športnik 1981 Občina Velenje Na jutrišnji priložnostni slove-snosti v Domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem bodo podelili priznanja najboljšim športnikom v preteklem letu v občini Velenje. Na podlagi uspe-hov v preteklem letu je komisija za izbor športnika pri občinski zvezi za telesno kulturo (njen sklep je potrdilo tudi predsedstvo ZTKO na zadnji seji ) skupaj z uredništ-vorn Našcga časa izbrala za športnika 1981 v Saleški dolini čla- na atletskega kluba Staneta Miklavžina. STANE MIKLAVZlNA je lani med drugim osvojil srebrno meda-Ijo na balkanskem krosu, je drža-vni prvak na 5000 metrov, 3. na 10000 metrov, na državnem pr venstvu v krosu je bil drugi, na slovenskem prvenstvu v krosu pa je osvojil \j mesto. Za posebne dosežke bodo pri-znanja dobili tudi ROKOMETNI KLUB SOSTANJ za osvojitev republiškega naslova, , nogometaši Šmartnega ob Paki, ki so bili prav tako slovenski prvaki in atletinja KLAVDIJA JUG, ki je med dru-gim državna prvakinja med mla-dinkami v teku na 110 metrov z ovirami, na balkanskem prvenstvu pa je bila šesta. Na jutrišnji priložnosti s'oven-snosti bodo podelili priznanja še nekaterim športnikom in športni-cam, ki so se prav tako izkazali v lanskem letu. V Tilovem Velenju je bilo ietos v pustnih dneh znova nadvse veselo, živahno. šegavo, norčavo... Na pustno soboto je blizu 200 mladih sodelovalo v mladinskem pustnem 1 sprevodu. torkovo pustno popoldne pa so popestrili organizatorji velenjskega pustnega karnevala — Starovelenjčani —, ki so znova ožtvili ta tradicionalni pustni karneval. Pred-stavljamo ga na zadnji strani. zgoraj pa je posnetek z mladinskega karnevala. Od četrtkado četrtka Stevilka 8 (622) - 25. februaria 1982 Občinska konferenca ZKS Mozirje Programsko volilna seja V soboto dopoldne bo v nazar-skem delavskem domu program-ska in volilna seja občinske kon-ference ZK Mozirje. Komunisti Gomje Savinjske doline bodo obravnavali svoje delo v preteklem obdobju, veliko pozornosti pa bodo seveda namenili oceni seda-njih samoupravnih ter družbeno-ekonomskih in polltičnih razmer v občini. Sprejeli bodo seveda tudi programsko usmeritev za prihod-nje obdobje in izvolili nove organe občinske organizacije zveze ko-munistov. Jasno je, da je bila aktivnost občinske organizacije zveze ko-munistov opredeljena z zapleteni-mi družbenoekonomskimi razme-rami in usmerjena v razreševanje perečih problemov. V ospredju je razumljivo bila politična akcija za dejansko uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Tako lani, kot leto pred tem, je občinska konferenca sprejela vrsto obvezu-jočih sklepov in stališč. s katerimi naj bi učinkovito razreševali te probleme, utrdili samoupravne odnose v temeljnih organizacijah, krajevnih in samoupravnih inte-resnih skupnostih. Ob ocenjevanju učinkovitosti sprejetih ukrepov pa komunisti ugotavljajo vrsto slabosti. Osno-vne organizacije dogovorjenih nalog ne opredeljujejo dovolj konkretno, pa tudi v njihovo ure-sničevanje ne vključujejo vseh članov. Močno torej šepajo akcij-ske usmeritve na vrsti pomembnih področij, kamor sodijo utrjevanje političnega sistema, delitev po delu, kadrovska politika in druga, ki pa so vsa neločljivo povezana z napori za ustalitev gospodarskih tokov. Zveza komunistov je v lanskem letu delovala v še posebej za-ostrenih gospodarskih razmerah. Primanjkovalo je surovin, repro-dukcijskih materialov in nado-mestnih delov. Vse to je povzro-čalo izpade v proizvodnji in zmanjševalo učinkovitost naporov za boljše gospodarjenje. Obseg nedokončanih naložb, ki še niso dajale načrtovanih rezultatov, je bil še vedno velik. Tudi usmeritev v izvoz je temeljila bolj na trenutnih razmerah in na potrebah po devi-zah, manj pa je bila izražena kot nujnost dolgoročnejših razvojnih usmeritev. Premalo učinkovito je ' bilo uresničevanje srednjeročnih načrtov v združenem delu in v ob-čini, prepočasna pa je bila tudi akcija preverjanja ustreznosti planskih dokumentov v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji. Komunisti tudi ugotavljajo, da so se izboljšale razmere v tistih organizacijah združenega dela, ki so poslovale na robu rentabilnostL ali z izgubami. Kljub vsemu je iz-guba še vedno kritična v temeljni organizaciji Iverna kjer prizade-vanja za sanacijo ne kažejo ustre-znih rezultatov. Dokaj zaostrene so tudi razmere v komunalnem gospodarstvu. Se posebej je na uresničevanju programske usmeritve v lanskem ietu vplival tudi obisk delovne skupine centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je sodelovala v deve-tih oblikah aktivnosti žveze ko-munistov v temeljnih samoupra-vnih skupnostih. Ugotovitve iz poročila delovne skupine so člani občinske konference na septem-brski seji v celoti potrdili, kljub temu pa nalog niso v ceioti ure-sničili. Z večjo mero odgovornosti jih bodo vsekakor morali v pri-hodnjem obdobju. j. p. Izvršni svet S0 Velenje Potrdili predlog odloka o proračunu občine Na 166. seji izvršnega sveta SO Velenje so posvetili vso pozornost ponovni obravnavi predloga odloka o proračunu občine Velenje. Po tem, ko je osnutek tega-predloga občin-ska skupščina že potrdila, se je pojavilo še vrsto zahtevkov v višini več kot 8 milijonov di-narjev. Pri sestavi predloga odloka o proračunu so sesta-vljalci upoštevali le dodatni zahtevi za priznavalnine bor-cem in za volitve in bodo ta-kšen predlog dali v obravnavo občinski skupščini. Obravna-vali so tudi družbeni dogovor o združevanju sredstev za obnovo in modernizacijo od-dajniškega in prenosnega si-stema Radiotelevizije Ljub-ljana v letošnjem letu. Člani izvršnega sveta so pred- lagali, da se na svetu osmih občin, ki bo danes dogovorijo, da bi to obveznost pokrili iz sredstev nad dovoljeno porabo. Poslušali so tudi poročilo o os-krbi z naftnimi derivati. Kljub njihovemu precejšnjemu po-manjkanju v velenjski občini v pretekelm tednu ni bilo večjih zastojev, razen v tozdu Vemont. Zabeležili so za 860 tisoč dinarjev izpada dohodka. S težavmi zaradi preskrbe goriva se bodo delovne organizacije srečevale tudi še ta teden, v mesecu marcu pa naj bi se preskrba izboljšala. Izvršni svet zbira v teh dneh poročila delovnih organizacij o uresničevanju za-kona o energetski bilanci Slove-nije ter energetske bilance delo-vnih organizacij. Na seji pa so spregovorili še o oskrbi s premogom. Slovenija naj bi sovlagala v pridobivanje pre- moga v rudnik Kolubara ter si tako zagotovila dodatne količine premoga za široko potrošnjo. Nosilca te naloge sta rudnika Velenje in Kolubara. Ob tem so člani izvršnega sveta poudarili še, da bi se morala zagotoviti po-trebne devize za rezervne dele velenjskemu rudniku, saj je ne-dopustno, da mora ta premog. ki ga doma tako zelo potrebujemo, izvažati, da si zagotovi potrebne devize. Precej pozornosti so člani izvr-šnega sveta namenili poročilu o delu občinskega inšpektorata v preteklem letu. To poročilo bo na prihodnji seji obravnavala tudi občinska skupščina. Soglasje pa so dali tudi k predlogu krajevne skupnosti Staro Velenje, da pre-imenujejo Trebuško ulico po pa-rtizanu Žara, ki je bil doma iz Velenja. M.Z. Poplave Vzroki poplav so lahko dolgotrajni dež, naglo tople-nje snega, visoka plima in valovi, izredno hudi nalivi in pa porušitev ali okvara jezu za katerim je zbrana večja količina vode. Poplave povzročajo veli-ko gmotno škodo in ne malokrat ogrožajo tudi člo-veška življenja. Vendar so vse te posledice lahko precej manjše, če se z pravočasnim umikom in znanjem upre-mo raznim vrstam poplav. Ker ravnanja in okoliščine niso vedno enake. moramo vedeti, kako ravnamo pose-bej za vsako vrsto poplav. Poplave zaradi dolgotraj-nega dfefžja ali naglega to-=ljenja snega ne^nastanejo nepričakovano. Reke in po-toki naraščajo postopoma. Casa za reševanje je dovolj, treba je z njim lp pravočas-no pričeti. Iz kletnih in nižjih prostorov je potrebno dobrine umakniti v višje dele zgradb, še zlasti je potrebno umakniti hrano iz kleti, kerjalna voda priteka pogosto še preden narasli vodotoki prestopijo brego-ve. Z ogroženega ozemlja se morajo umakniti tudi prebi-valstvo in živina, ne more-mo čakati do takrat, ko nam voda teče dobesedno v grlo. Reševanje s čolni je v deroči vodi izredno nevarno, zara-di tega se je potrebno držati navodil reševalcev. Važno: Pred odhodom iz zgradbe moramo izključiti električni tok v stanovanju in gospodarskih poslopjih. K.o se vode umaknejo nazaj v svoja korita, ta ostane še v kleteh. To je treba izčrpati, prostore pa temeljito očistiti in dezinfici-rati. Vode iz vodnjakov, dokler niso razkuženi, ne moremo uporabljati za pre-hrano in piti, ker je okuže-na. Ob večji poplavi pa se je prebivalstvo dolžno udeleži-ti cepljenja, ki bo organizi-rano, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Ob izredno močnih nali-vih naštane poplava zelo hitro, zato za reševanje ni veliko časa. Deroča voda je nevarna zlasti v ozkih doli-nah in ob hudournikih, ker hitro naraste in ima veliko rušilno moč. V takih prime-rih morajo ljudje posknbeti predvsem za svojo varnost ter da rešijo dragocenosti, denar, dokumente in umak-nejo živino, drugo premično premoženje pa le, če je čas za to. Pred odhodom iz stano-vanja ali hiše pa morajo obvezno izključiti električni tok in zapreti vodovod. Da se poruši jez ali pljus-nejo velike količine vode čezenj, je sicer redek pojav, vendar pa se tudi to dogaja. Taka nesreča je lahko posle-dica delovanja naravnih sil ali letalskih napadov, diver-zij itd. Posledice takih po-plav so hude, kajti zajamejo veliko področje, imajo pa tudi izredno veliko rušilno moč, saj vodni val potuje s hitrostjo 30 — 40 km na uro in ruši vse pred seboj. . Časa za reševanje je ma-lo. V takem primeru se rešujejo le življenja. Ljudje naj se."' kar se da hitro, umaknejo z območja, ki ga bo zajel val in sicer v višje ležeče predele levo in desno od smeri gibanja vala. Občinski štab civilne zaščite Javna razprava o dokumentih za XI. kongres zveze socialistične mladine Velenje Z 2. sejo odbora za pri-pravo XI. kongresa ZSMS, ki je bila 12. in 13. februarja v Novi Gorici, se je pričela razprava o osnutkih doku-mentov za XI. kongres ZSMS. Člani odbora in predsedstva RK ZSMS ter predstavniki družbenih or-ganizacij in društev so na dvodnevnem posvetu raz-pravljali o osnutku statuta ter programskih usmeritev XI. kongresa ZSMS. Že na začetku javne razprave se je večina opredelila za predla-gan pristop in je odbor oba osnutka dokumentov v celo-ti podprl — seveda z določe-nimi dopolnitvami in spre-membami, ki so se oblikova-le deloma že na sejah komi-sij za pripravo kongresa, deloma pa v razpravi na seji odbora v Novi Gorici. Oba osnutka kongres-nih dokumentov, ki se jim bo ob zaključku razprave pridružila še krajša resoluci-ja, v kateri bodo opredelje-na bistvena vprašanja in problemi mladih, s katerimi se bo ZSMS ukvarjala v prihodnjem štiriletnem ob-dobju, bosta posredovana v osnovne organizacije ZSMS v pričetku prihodnjega me-seca. Potem pa bodo o dopolnjenih osnutkih spre-govorili še člani komisij za statut, poročilo in fesolucijo XI. kongresa ZSMS. Odbor je na tej seji raz-pravljal tudi o predlogu !! KCNOR8ES Z5MS NCVC MirSTC) Kmm operativnega načrta javne razprave o osnutkih doku-mentov IX. kongresa ZSMS (izvlečki iz teh dokumentov bodo objavljeni). Javna razprava je sestav-ni del predkongresnih aktiv-nosti mladih, organiziranih v osnovnih organizacijah, občinskih konferencah in drugih oblikah organizira-nega delovanja mladih. Omogočiti mora neposred-no izražanje pristnih intere-sov mladih, njih soočenje, usklajevanje in oblikovanje predlogov ter stališč. Z jav-no razpravo o osnutkih aokumentov za XI. kongres ZSMS želimo doseči samou-pravni in politični dogovor najširših množic mladih, moupravnih socialističnih odnosov in graditvi samou-pravne socialistične družbe na temelju delegatskih od-nosov. Pri tem pa je potreb-no posebno pozornost na-meniti kritični analizi druž-benoekonomskega in poli-tičnega položaja mladih pri uveljavljanju usmeritev in sklepov XI. kongresa ZSMS. V javni razpravi moramo zagotoviti uvelja-vljanje svojskih družbenih interesov mladih pri demo-kratičnem samoupravnem odločanju. Odbor je sprejel na seji sklep, da vsaka občinska in univerzitetna konferenca poleg enega člana odbora za pripravo kongresa izvoli za mnoztc organiziranih v ZSMS o »kongres še štiri delegate. nadaljnjih usmeritvah in akcijah pri'poglobljanju sa- Milan Kretič Proslavili krajevni praznik Krajani Raven so preteklo nede-ljo s priložnostno slovesnostjo pro-slavili svoj krajevni praznik. Praz-nujejo ga v spomin na pustni torek, 22. februarja Ieta 1944, ko jeStiri-najsta divizija na njihovem področ-ju izbojevala enega najtežjih bojev med legendarnim pohodom iz Bele Krajine na Stajersko. Kljub števil-ni nemški premoči, se je prebila iz obročev in z nadčloveškimi napori ter žrtvami, odšla zmagovito dalje proti Belim vodam. Na slovesnosti v nedeljo je Ravenčanom, ki so napolnili dvo-rano doma družbenopolitičnih organizacij do zadnjega kotička, o pomenu ohranjanja tradicij NOV spregovoril domačin Franc Hudo-malj. Ravenčani dobro poznajo zgodovinsko pot in pomen pohoda Stirinajste divizije. Z zadovolj-stvom se vključujejo tudi v organizacijo vsakoletnega pohoda mladih po tej poti, saj menijo, da je prav, da ti spoznavajo kraje, kjer so hodili hrabri borci v tistih težkih zimskih dneh. Tako se prav gotovo obogatijo z novimi spoznanji in se tudi odločneje vključujejo v prizadevanja za varovanje pridobi-tev revolucije in za nadaljno izgrad- njo naše socialistične domovine. 22. februarja leta 1944 tudi Ravenčani nikoli ne bodo pozabili. Dogodki tistega pustnega torka so še vedno živi in ne samo med tistimi krajani, ki so bili v njih udeleženi, temveč tudi med vsemi, tudi mla-dimi. Poskrbeli bodo zato, da bodo z njimi seznanjali tudi naslednje rodove. V kulturnem programu v počastitev 24. krajevnega praznika so sodelovali domači moški pevski zbor pod vodstvom Andreja Pačni-ka, člani osnovne organizacije ZSMS Ravne, pionirji podružnične osnovne šole Stirinajste divizije, sodeloval pa je tudi ansambel Jožeta Sumaha iz Soštanja. M. Z. V spomin na 22. februar 1944 praznujejo Ravenčani svoj krajevni praznik Krajevna skupnost Dolič Slovesno ob koncu 'fSSi 7»1 T A [' vVf 'MBMm 4, // , mm jM '/VVIHJHhmb zEgrnfim 1^ffj'/Kj Z ilMiSliittlt r / JIH^L Podelili so tudi priznanje Nadvse slovesno so v krajevni skupnosti Dolič pri Mislinji skle-nili letošnji krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na preboj slavne XIV. divizije oziroma nje-nih treh bataljonov na Pohorje v noči od 17. na 18. februar leta 1944. Ta kraj in njegovi Ijudje so tesno povezani s to nepremagljivo divizijo. Preveč bi bilo naštevanje. če bi hoteli omeniti vse pridobitve. ki so jih krajani s skupnimi močmi dosegli in na katere so lahko upravičeno ponosni. Poleg predstavnikov družbenega in političnega življenja občine Slovenj Gradec so se sklepne slovesnosti ude-ležili nekateri preživeli borci Stirinaj-ste ter aktivisti, ki so delovali na tem področju. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole ter člani osnovne đrganizacije ZSMS Dolič. Ob koncu so najprizadevnejšim krajanom podelili še priznanja krajevne sku-pnosti. Besedilo in slika: SilvoJaš Številka 8 (622) - 25. februarja 1982 Vsredišču pozornosti i\53 r i i i i i i i i i i i i i i i i Skupščinske volitve 1982 ^EDLOG KANDIDATOV ZA VODILNH IN DRUGE DOLZNOSTI V OBĆINSKI SKUPSČINI VELENJE Občinska kandidacijska konferenca, ki se je sestala v ponedeljek. 22. februarja na svojo prvo sejo, je sprejela predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih dolžnosti v občinskt skupščini Velenje in v skupščinah samoupravnih tnteresnih skupnosti. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Predsednik občinske skupščine Janez BASLE, rojen 9. 3. 1940, gradbeni tebnik, direktor OZD Vegrad Velenje Predsednik družbenopolitičnega zbora Alojz KIKEC, rojen 22. 3. 1934, rudarski nadzornik, zapo-slen v tozdu Jama Pesje OZD Rudnik lignita Velenje Predsednik zbora združenega dela Alojz SAJE, rojen 29. 11.1942, strojni tehnik, vodja službe osvajanja proizvodnje v TGO Gorenje Velenje Predsednik zbora krajevnih skupnosti ~ Franc CEVZAR, rojen 25. 1. 1942, uiženir strojništva, zaposlen v tozdu Jamska mehanizacija OZD Rudnik lignita Velenje Predlog kandidatov za vodilne in druge dolžnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje ZDRAVSTVENA SKUPNOST Predsednik skupščine Janez NAVODNIK, rojen 1943, zaposlen v OZD Veplas Velenje Predsednik zbora izvajalcev Janez POLES, rojen 1951, zaposlen v Bolnišnici Topolšica Predsednik zbora uporabnikov Črtomir I RBAŠEK, rojen 1949. zaposlen v DSSS TGO Gorenje Velenje TELESNA KULTURA Predsednik skupščine Alojz HUDARIN, rojen 1948, zaposlen v tozdu Gradnje OZD Vegrad Velenje Predsednik zbora izvajalcev Alojz BOLE, rojen 1942, zaposlen v OZD Termoelektrarne Šoštanj Predsednik zbora uporabnikov Herman ARLIČ, rojen 1942, zaposlen v OZD Rudnik lignita Velenje POKOJNINSKOINVALIDSKO ZAVAROVANJE Predsednik skupščine Edo CENTRIH, rojen 1933, zaposlen na sodišču združene-ga dela v Celju KULTURA Predsednik skupščine Emil HARTNER, rojen 1940, zaposlen v tozdu osnovna šola Miha Pintar Toledo Predsednik zbora izvajalcev Zdravko ZUPANČIČ, rojen 1937, zaposlen v OZD Termo-elektrarne Šoštanj Predsednik zbora uporabnikov Alojz FILIPANČIČ, rojen 1947, zaposlen v OZD Elektro-strojna oprema Velenje SOCIALNO VARSTVO Predsednik skupščine Sloborfan PETROVIČ, rojen 1948, zaposlen v OZD Elek-trostrojna oprema Velenje OTROŠKO VARSTVO Predsednik skupščine Herma GROZNIK, rojena 1940, zaposlena v tozdu osnovna šola Gustav Šilih Predsednik zbora izvajalcev Fanika SMONKAR, rojena 1933, zaposlena v vzgojno varstvenem zavodu Velenje Predsednik zbora uporabnikov Miro TRAMPUŠ, rojen 1945, zaposlen v tozdu Elektroko-vinarske šole OZD Rudarski šolski center Velenje ZAPOSLOVANJE Predsednik skugščine Janko GUCEK, rojen 1947, zaposlen v Ljubljanski banki — Temeljni banki Titovo Velenje IZOBRAŽEVANJE Predsednik skupščine Janez ZORE, rojen 1947, zaposlen v DSSS Vegrad Velenje Predsednik zbora izvajalcev Hermina RUDOLF, rojena 1943, zaposlena v tozdu osnov-na šola Gustav Šilih Predsednik zbora uporabnikov Jože ROVŠNIK, rojen 1949, zaposlen v tozdu jama Preloge OZD Rudnik lignita Velenje RAZISKOVANJE Predsednik skupščine Venčeslav SVOLJŠAK, rojen 1939, zaposlen v OZD Zavod za urbanizem Velenje STANOVANJSKA SKUPNOST Predsednik skupščine Edo URANJEK, rojen 1943, zaposlen v tozdu Strojni obrati OZD Elektrostrojna oprema Velenje Predsednik zbora izvajalcev Pavle ŠIFER, rojen 1942, zaposlen v OZD Projektivni biro Velenje Predsednik zbora uporabnikov Roman JURIČ, rojen 1948, zaposlen v OZD TGO Gorenje Velenje SOCIALNO SKRBSTVO Predsednik skupščine Franc LESNIK, rojen 1928, zaposlen na Temeljnem sodi-šču Celje — enota Titovo Velenje Predsednik zbora izvajalcev Marjana ČELOFIGA, rojena 1943, zaposlena v Centru za socialno delo Titovo Velenje Predsednik zbora uporabnikov ' Danijela LIPOVŠEK, rojena 1940, zaposlena v DSSS TGO Gorenje Velenje Lista kandidatov za.delegate družbenopolitičnega zbora skuošči-ne občine Velenje v Občinska konferenca SZDL Velenje pa je na seji 22. 2. 1982, določila naslednjo listo kandidatov za delegate druženo-političnega zbora skupščine občine Velenie: 1. Alfrida AMBROZIC, rojena 1925, upokojenka, delegat občinske konference SZDL 2. Ivan ARLIČ, rojen 1928, kmet, delegat občinske konfe-rence SZDL 3. Drago BLAGUS, rojen 1937, zaposlen v OZD Vegrad, delegat občinske konference ZKS 4. Josip ČURČIČ, rojen 1942, zaposlen v TGO Gorenje, delegat občinske konference ZKS 5. Edo FENKO, rojen 1946, zaposlen v OZD Rudarski šolski center, delegat občinske konference SZDL 6. Nada HUDARIN, rojena 1951, zaposlena na gimnaziji Velenje, delegat občinske konference ZKS 7. Vili JELEN, rojen 1943, zaposlen v OZD Elektrostrojna oprema Velenje, delegat občinske konference SZDL 8. Alojz KIKEC, rojen 1934, zaposlen v OZD Rudnik lignita Velenje 9. Ferdo KOVIČ, rojen 1914, upokOjenec, delegat občinske-ga odbora ZZB NOV 10. Branko KRAJNČEC, rojen 1951, zaposlen v OZD Avtopark servis, delegat občinskega sveta ZSS 11. Peter KRAPEŽ, rojen 1935, zaposlen na podružnici SDK, delegat občinskega sveta ZSSA 12. Janko LADINEK, rojen 1951, zaposlen v OZD Rudnik lignita Velenje, delegat občinske konference ZKS 13. Roman LEDINEK, rojen 1952, zaposlen na občinski skupnosti za cene, delegat občinske konference SZDL 14. Edo MEDVED, rojen 1935, obrtnik, delegat občinske konference ZKS 15. Borut MEH. rojen 1953, zaposlen v OZD Era, delegat občinskega sveta ZSS 16. Ana Marija MELANŠEK, rojena 1942, zaposlena v TGO Gorenje, delegat občinskega sveta ZSS 17. Jože MRAZ, rojen 1950, zaposlen v OZD VEKOS, delegat občinskega sveta ŽSS 18. Franc PEČOVNIK, rojen 1934, zaposlen v DSSS sozda REK, delegat občinske konference SZDL 19. Majda PIRŠ, rojena 1954, zaposlena v OZD Termo-elektrarne Šoštanj, delegat občinske konference ZSMS 20. Franc PODGORŠEK, rojen 1943, zaposlen v delovno skupnosti Pokojninsko invalidsko zavarovanje Celeje, delegat občinske konference SZDL 21. Mitar POPOVIĆ, rojen 1955, zaposlen v OZD Rudnik lignita Velenje, delegat občinske konference ZSMS 22. Franc POVH, rojen 1925, upokojenec, delegat občin-skega odbora ZZB NOV 23. Jože POVŠE, rojen 1933, zaposlen v OZD Elektrostroj-na oprema, delegat občinskega odbora ZZB NOV 24. Vida PURNAT, rojena 1948, zaposlena v Zdravstvenem centru, delegat občinskega sveta ZSS 25. Franc RAT, rojen 1944, zaposlen v OZD Vegrad Vele-nje, delegat občinskega sveta ZSS 26. Totnaž SMONKAR, rojen 1959, študent, delegat občinske konference ZSMS 27. Ivan STROPNIK, rojen 1918, upokojenec, delegat občinske konference SZDL 28. Tone ŠELIGA, rojen 1946, predsednik OK SZDL, delegat občinske konference SZDL 29. Mir VIDEČNIK, rojena 1945, zaposlena v tozdu osnov-na šola bratov Mravljak, delegat občinskega sveta ZSS 30. Vlado VRBIČ, rojen 1955, zaposlen v Zdravstvenem centru, delegat občinske konference ZSMS ■ i I I I I I I I I I I I I I I I J Izporočila o delu občinske organizacije ZKS Velenje 1978-1982 Idejna, organizacijska in kadrovska krepitev občinske organizacije ZKS Osnovne organizacije ZKS so, tako kot je opredelila resolucija VIII. kon-gresa ZKS, unstanovljenc v vseh oko-ljih (TOZD, KS in DS). kjer za to ob-stojijo pogoji. Še vedno ni pogojev za organiziranje OO ZK v KS Bele vode, KS Cirkovce, KS Zavodnje; v neka-terih KS pa so še vedno šibke OO ZK. ki nikakor ne najdejo pravega mesta v svojem okolju. Sicer so se OO ZK ki so bile ustanovljene z minimalnim števi-lomčlanov, praviloma kmalu povečale na približno8do lOčlanov. Nekatere 00 ZK pa v vsem mandatnem ob-dobju niso uspele bistveno povečati svoje sestave (Elkroj, Vino Smartno. Integral, Galip) V nekaj primerih pa niso ustavljene OO ZK v DSSS DO, kjer bi tako OO ZK tvorili le 3—4 poslovodni organi, računovodja in še kdo. V teh primerih je bilodogovotjeno.dase komunisti — poslovodni organi organizacijsko raz-vrstijo po OO ZK v TOZD. + Število članov ZK je v tem štinle-tnem obdobju poraslo od 3148 na za-četku 1978 na 3800 v začetku 1982, število osnovnih organizacij pa od 107 v začetku 1978 na 160 v začetku 1982. V tem obdobju smo iskali tudi nove organizacijske oblike organiziranje OOZK v TOZD, npr. vDORLV, kjer so bile v temeljnih organizacijah po 3 OO ZK, pa potem na podlagi izkušenj takega delovanja tudi izvršene spre-membe na zadnjih volilnih konferen-cah OO ZK. 4. Člane OO ZK je občinska konfe-renca po potrebi tudi organizacijsko premeščala. V tem obdobju smo tud pričeli s prakso organizacijskega'premeščanja komunistov iz OO ZK v TOZD v OO ZK v KS. Na ta način smo v letu 1979 uslanovili nekatere nove OO ZK (Šalek. Škale, Podkraj Kavče, Ravne, Plešivec, Paka, Staro Velenje, nekatere obstoječe pa kadrovsko ojačali Desni breg, Levi breg). Vendar ni bilo v vseh primerih takoj in pravega učinka od teh organizacijski predstavitev, pred-vsem ne v tem smislu, da bi OO ZK v KS več prispevale k izgrajevanju in razvoju politiCnega sistema v KS z aktivno vlogo v krajevni konferenci SZDLin aktivnovlogosvojihčlanovv raznih organih KS. OO ZK v KS se še vedno preveč posvečajo praktičnim akcijam, ki so potrebne za urejevanje posameznih komunalnih problemov v KS. ali pa ocenjujejo delovanje orga-nov KS od daleč, ne pa skozi prizmo lastnega prispevka za boljše delovanje organov v KS. Vse bolj pogosto je tudi praksa or-ganizacijskih predstavitev dela članov OO ZK v DSSS v OO ZK v TOZD, s čimer smo pred dvema letoma pričeli v RLV in TGO, tako, da danes lahko ocenimo to potezo že na podlagi iz-kušenj ki tudi tu kažejo, da tako pre-stavljeni člani (v večini primerov je šlo za strokovne delavce) niso povsod prispevali k bolj učinkovitem delova-nju OO ZK V TOZD. Del krivde za tak pojav je tudi i.a OO ZK v TOZD. ki takšnih članov niso ustrezno vključilev svoje delo, del krivde pa na raznih članih. ki so se v OO ZK v TOZD postavili v vlogo pasivnega spremlje-valca. OO ZK v TOZD proti takšnim članom tudi praviloma ne želijo vzgojnopolitično ukrepati. V celoti gledano s takšnimi predstavitvami angažiramo večji del članstva ZK. če-prav pa smo na drugi strani z organi-zacijskimi predstavitvami preveč okr-nili organizacijo v DSSS (npr. v DSSS RLV). 25. Akcijsko povezovanje komuni-stov v DO in SOZD še ni zaživelo V celoti. V prvem obdobju po ukinitvi ko-mitejev so OO ZK v OZD, kjer so ti komiteji prej delovali, močno pogre-šale operacionalizacijo in konkretiza-cijo nalog zase — praićtično direktiv. ki so jih ti komiteji osnovnim organiza-cijam preje nalagali. V nadaljnjem razvoju pa se je samostojna vloga in položaj OO ZK znotraj TOZD vse bolj krepil, prihajati pa je prićelo do druge slabosti, da med OO ZK v večjih OZD ni bilo idejnopolitične enotnosti v oceni posameznih skupnih proble-.mov, ali pa so za razrešitev skupmh problemov potekale parcialne akcije posameznih OO ZK. Zatoje komite v ietu 1980začel intenzivnejespodbujati problemske konference, čeprav so bile le-te v prvem obdobju večinoma skli-cane za razreševanje nekaih zaostritev ali nesfforazumov znotraj OZD, manj pa za enotno idejnopolitično akcijo na nadaljnji razvoj OZD. Zato so tudi občinski organizaciji ZKS Velenje prisotni pojavi t. i. za-piranja OO ZK oz. pioistovetenja in-teresov osnovne organizacije ali osnovnih organizacij z ozkimi interesi TOZD v DO ali DO v SOZD. Marsikje so prav problemske konference po-iskušale preseči ozke interese, četudi to ni vedno uspelo (npr. v REK — TEŠ, razhajanja med Gorenje Promet Servis in TGO Gorenje reorganizacija RSC). Občinska konferenca je vseskozi poskušala preseči obstoječe slabosti akcijskega povezovanja komunistov, zato je od prvenstvenega povezovanja preko koordinatorjev prešla na for-miranje delovnih skupin, ki so jih se-stavljali člani konference in komunisti iz OO ZK, vžporedno s tem pa so se pričela uveljavljati predsedstva pro-blerrfSkih konferenc. Oblike in vsebina akcijskega povezovanja ni bila v vseh OZD enaka oz. enotna. V posameznih OZD so dokaj močno povezovalno vlogo odigrali člani občinske konfe-rence iz teh OZD, ponekod je dokaj močno povezovalno vlogo odigravalo predsedstvo problemske konference, medtem ko so v nekaterih OZD takšno nalogo opravljale tudi strokovne služ-be oz. tajništva družbenopolitičnih organizacij. Ne glede na to, kakšna oblika povezovanja je bila v posame-znem okolju uveljavljena, vsepovsod je bila prisotna potreba po idejnopo-litični in akcijski enotnosti OO ZK kot predpogoj za uspešno preseganje pa-rcialnih interesov. V dokajšnji meri pa se je v drugi polovici mandata povečala iniciativa sekretarjev za redna ali občasna se-stajanja in skupna dogovarjanja za enotno politično akcijo, zelo redka pa je iniciativa za skupno idejno politično oceno nekih pojavov. 26. Le majhen napredek je bil dose-žen na področju akcijskega povezova-nja komunistov vkrajevnih skupnostih. Glede na zastavljene cilje je bil do-sežen lc majhen napredek na področju akcijskega povezovanja komunistov v krajevnih skupnostih, to je med vsemi komunisti, ki žive v krajevni skupnosti in tudi tistimi, ki delujejo v OO ZK na področju neke krajevne skupnosti. V tem obdobju so bili formalno ustano-vljeni 3 sveti ZK v KS (Levi breg, Desni breg, Šoštanj), od katerih je delno zaživel le svet ZK v KS Desni breg. pa še ta bolj v zvezi s komunalno 'problematiKo krajevne skupnosti. V pripravah na referendum 1980 so bili enkrat sklicani aktivi ZK po soseskah v teh KS, nadaljnja aktivnost teh aktivov pa se ni razvila. Sedaj ustanavljamo osnovne organizacije v soseskah in organizacijsko premeščamo komuni-ste v te OO ZK. V zvezi z aktivnostjo ZK v krajevnih skupnostih oziro-ma v zvezi z aktivnostjo komunistov kot posameznikov v KS se zelo realno postavlja vprašanje, koliko so komu-nisti kot posamezniki pripravljeni uresničevati statutarna določila, da mora vsak član ZK delovati v okolju. kjer živi in dela. Le majhen del članov ZK zavzeto deluje v KS, ti pa so po-navadi aktivni tudi v OZD. zato se večkrat tudi upravičeno zastavlja vprašanje preobremenjenosti manjše-ga dcla članov zveze komunistov. 27. Večja idejnopolitična usposoblje-nost OO ZK je predpogoj za uvelja-vljanje vodilne vloge ZK. OO ZK V TOZD in KS ter delovnih skupnostih ocenjujejo, da so premalo usposobljene za idejnopolitično delo-vanje znotraj političnegasistema, zato so bile v tem obdobju zastavljene ak-tivnosti za većjo idejnopolitično usposobljenost komunistov. Vsi v tem obdobju sprejeti komu-nisti so pred sprejemom v ŽK obisko-vali uvodni seminar. organizirane so bile razne oblike seminarskega načina izobraževanja v okviru Delavske uni-verze Velenje, vendar smo šele v drugi polovici tega mandata uspeli doseči, da je vsaj del osnovnih organizacij pričel uvajati idejnopolitično izobra-ževanje tudi na svoje sestanke. Idejnopolitično izobraževanje v t. i. seminarskih oblikah oz. predavanja, organizirana s sodelovanjem komiteja in delavske univerze, niso vedno dala željenih rezultatov. Nekaj izobraže-valnih oblik smo morali v tem obdobju prekiniti zaradi velikega osipa sluša-teljev. Odgovornost za udeležho na raznih izobraževalnih oblikah se na-pačno postavlja napram komiteju ali celo delavski univerzi namesto svoji osnovni organizaciji (npr. pogosto opravičevanja za neudeležbo na ko-miteju namesto svojemu sekretarju). Klasična slabost seminarskih načinov izobraževanje je, da je vse preveč predavanj in premalo razprave o konkretni problematiki konkretnih okolij. Drugi problem pa je, da pre-malokomunistovki bibilisvojeznanje in izkušnje pripravljeni posredovati v obliki predavanj in seminarjevdrugim komunistom. Predavateljski aktiv je premalo številen, morda pa za neka-tere zahtevneiše teme tudi premalo usposobljen. Se vedno lahko velja ocena, da imamo premalo usposob-Ijene OO ZK za politično delo. Kadri, ki so obiskovali zahtevnejše oblike izobraževanja, npr. 3-mesečni tečaj ali enoletno šolo, pa večinoma dobijo odgovornejše funkcije v TOZD (se-kretarji OO ZK, predsedniki sindikata ipd.) 28. Občinska konferenca vse bolj uveljavlja svojo vlogo. Občinska konferenca ZKS je v tem mandatnem obodbju dvakrat dopol-njevala in spreminjala svojo sestavo, od 70 članov se je zmanjšala na 55 in nato na 50 članov. Konferenca je sicer kot najvišji organ obravnavala vsa pomembna idejnopolitična vprašanja družbenega razvoja občine. vendar tudi njena akcijska učinkovitost ni bila takšna. da bi osnovne organizacije ta-koj obravnavale ter uresničevale skle-pe in stališča občinske konference. Tudi v občinski konferenci smo večkrat obravnavali posamezna vpra-šanja. predvsem vprašanja družbeno-ekonomskega razvoja in stabilizacije in način. kot to morajo obravnavati izvršni sveti ali skupščine, premalo poglobljeno pa smo idejnopolitično osvetljevali vzroke in posledice dolo-čenih pojavov. Konferenca je večkrat letno — oz. ob vseh pomembnejših temah. ki sojih obravnavale OO ZK, pošiljala svoje člane in člane širšega aktiva komuni-stov v občini na sestanke osnovnih organizacij — kar ima v celoti zelo pozitiven odmev v osnovnih organi- -zacijah. Konferenci in komiteju pa omogoča, da si lahko prek članov konference in njihovih poročil ustvari sliko o idejnopolitičnih razmerah v posameznih OO ZK. (Dalje prihodnjič) \ I rp VESELIVLAK | ^ PELJE V POMLAD IzletvMedulin Celje Titov trg 1 tei. 24-719 20-in 21. marca 1982 Praznujemo rojstne dneve, državne praznike,-prihod novega leta... Zakaj ne bi enkrat praznovali tudi PRIHOD POMLADI, tega najlepšega letnega časa? Vsi jo imamo radi, vsi jo komaj čakamo... POMLADI NASPROTI se bomo odpeljali v soboto, 20. marca 1982 z VESELIM VLAKOM, ki bo odpeljal iz Titovega Velenja ob 6.00 uri. Na vlaku vam bomo postregli s prigrizkom. Ker smo se odločili pričakati pomlad veseli, bomo za to poskrbeli že na vlaku. Vožnja do PULJA nam bo minila ob prijetni glasbi, izvedli pa bomo tudi tekmovanje v pripovedovanju šal. Med nami bo tudi harmonikar in nič ne bo narobe, če bomo kakšno zapeli... VESELI VLAK bo pripeljal v PULJ ob 12.40. Tam nas bodo pričakali avtobusi in odpeljali se bomo v MEDULIN, idilično ribiško vasico, ki je postala obmorsko letovišče. Po namestitvi v hotel BELVEDERE nam bodo postregli s kosilom. Popoldne bo v znamenju zanimivega tekmovanja. Na hotelskem kegljišču se bodo pomerile ekipe, sestavljene iz izletnikov iz krajev, kjer ima TTG turistične poslovalnice. Navijačev ne bo manjkalo, saj čaka ekipo, ki bo zmagala, lepa nagrada. Tisti, ki niste Ijubitelji kegljanja, boste popoldne lahko izkoristili za rekreacijo v hotelskem bazenu. Večer bomo preživeli skupaj z gosti — člani KUD Zarja Trnovlje, ki bodo poskrbeli za veselo razpoloženje z ZABAVNIM PROGRA-MOM. Po končanem programu bomo lahko zaplesali, saj bo z nami hotelski ansambel zabavne glasbe. Zaplesali bomo torej v pomlad, ki bo napočila točno štiri minute pred pol-nočjo. . Naslednji dan (nedžlja, 21. marca 1982) se bomo po zajtrku odpeljali do PULJA. Potep po tem znanem letoviškem mestu bomo združili z ogledom PULJSKIH ZANIMIVOSTI z znamenito ARENO, spremljal pa nas bo strokovni vodič. Povratek proti domu je predviden okoli 14. ure in prihod v Titovo Velenje okrog 20. ure. Na vlaku vam bomo postregli s kosilom. CENAIZLETA: IZ TIT0VEGA VELENJA 1.670 din (s kuponom 1.470) KUP0N ZAIZLET TTGf NAŠ ČASIN ARENATURIST Prijavljam se za izlet v MEDULIN 20. 3. 1982 Ime in priimek ................................................................ 4lS5 Mednami Števi/ka 8 (622) - 25. februarja 1982 Krajevna skupnost Stara vas I L. Kupon je vreden 200 din ^ Prijave sprejemata Turistična poslovalnica TTG Celje, Titov trg 1 in uredništvo Našega časa, Foitova 10, Titovo Velenje! Naslov Med učenci na proizvodnem delu I I I I I I I I I I I I I Uskladiti hotenja krajanov Mandat sedanjih delegacij se izteka, saj bomo že prihodnji mesec volili nove. Zato je sedaj primeren čas, da ocenimo delo delegacij, kritično spregovori-mo o vseh slabostih, dobre izkušnje pa prenesemo v delo-vne programe bodočih delega-cij. Večina je podobno oceno že opravila, med nje sodijo tudi delegacije krajevne skupnosti Stara vas za zbor KS skupščine občine Velenje. Čeprav so z delom delegacij zadovoljni, pa niso povsem zadovoljni z njiho-vo učinkovitostjo. Ugotavljajo namreč, da je kljub prizadevanjem delegatov, da bi razrešili kar največ odpr-tih vprašanj v krajevni skupno-sti,> ostalo precej problemov nerešenih. Za primer kaj radi navajajo lokalno avtobusno postajo, o kateri so ničkoliko-krat razpravljali, a je ostalo le' pri besedah. Delo delegacij v preteklem letu je ocenil Ivo Rahtena: »V tej mandatni dobi je bilo delo delegacij v naši krajevni skupnosti zadovoljivo. Sestanki so bili vedno sklepčni, člani so redno in pravočasno dobivali gradivo, obravnave pa so bile poglobljene, kritične in ustvar-jalne. To je razvidno tudi iz števila pripomb, vprašanj in predlogov, ki jih je delegat v tmenu delegacije posredoval na seji skupščine krajevne skupno-sti. Razumljivo je, da vsi pred-logi niso bili sprejeti, nekateri pa so bili v celoti upoštevani in so pripomogli k hitrejšemu in smotrnejšemu reševanju težav. V tem vidimo uspešnost dele-gatskega sistema, ki pa še ni zaživel v željenem obsegu. Tu mislim na primere, ko v skup-ščini ali njenih organih niso pripravili kakovostnih odgovo-rov in pojasnil, kar vse pogojuje celovitost delegatskega stste-ma.« Kakšno pa je bilo sodelovanje ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kra-ju? »Pobuda za sodelovanje je bila največkrat naša, saj smo čutili, da bi bila učinkovitost veliko boljša, če bi delovali složno. Delno nam je uspelo sodelovanje s krajevno konfe-renco SZDL, s splošnim Ijud-skim odporom in družbeno samozaščito. V vseh primerih smo poskušali na podlagi razla-ge gradiva dobiti pripombe in pobude občanov.« Kaj bi bilo treba v prihodnje spremeniti in dopolniti, da bi bilo delo delegacije uspešnejše? Za uspešnejše delo delegacij je potrebno aktivnost na vseh področjih nujno medsebojno organizacijsko in vjebinsko po-vezati. Menimo, da bi tako koordinacijo morala opraviti SZDL kot frontna organizacija. Prav tako bi bila potrebna večja povezava med vsemi krajevni-mi skupnostmi in delovnimi organizacijami na našem po-dročju. Pomembnaje tudi izbi-ra članov za delegacije. Izkušn-je nam tudi kažejo, da je delovanje delegacij odvisno tudi od gradiva, ki ga delegati dobijo, saj je še vedno preob-sežno in delno izumetnlčeno, moralo pa bi biti bolj preprosto in razumljivo. Za uspešnost delegatskega sistema je nujno potrebno uskladiti hotenja kra-janov, jih usmerjati in razvijati. V tej smeri so naše delegacije že naredile več konkretnih akicij.« B. Mugerle Na njihovem območju je tudi velenjski park, za katerega bi zagotovo morali skrbeti vsi Tone Iršič Marjan Horjak Huskič Paša Jože Rehar Učenci Rudarskega šolske-ga centra so tako kot večina učencev prvih letnikov us-merjenega izobraževanja v teh dneh na proizvodnem delu v različnih organizacijah združenega dela v občini in izven nje. Nekateri med njimi pridobivajo prva spoznanja o svojem bodočem delu v toz-dih Tehnološka oprema in Serijska proizvodnja v delo-vni organizaciji RŠC. Proizvodno delo sicer za Rudarski šolski center ni novost in zato pri organizaciji niso imeli takšnih težav, kot na marsikaterih drugih šolah po Sloveniji. Na obeh ome-njenih tozdih delujeta organi-zatorja za proizvodno delo, ki skrbita za ustrezno usposab-ljanje učencev ter jim z na-sveti pomagata k boljšim delovnim uspehom. MILAN ZURAJ je organi-zator za proizvodno delo v tozdu Tehnološka oprema: »S proizvodnim delom smo pričeli 15. februarja, končali pa bomo 25. maja. Vsaka skupina učencev bo pri nas na proizvodnem delu deset dni. Učencem skušamo v tem času pokazati kar največ različnih delovnih opravil ter jih seznaniti s posameznimi stroji in orodji. V štirinajstih dneh se bo v našem tozdu zvrstilo 6 učen- no delo, bodo jprav gotovo dobili prva spoznanja o us-meritvi. za katero so se odlo-čili ter o delovnih navadah v organizacijah združenega de-la. MARJAN HORJAK: »Do-ma sem iz Dobrne in obisku-jem Rudarski šolski center v Titovem Velenju. Odločil sem se za poklic kovinarja strojnika. To prvo proizvod-no delo mi je kar všeč, sicer pa sem že od mladih nog navdušen za ta poklic. In-štruk'torji skrbno bdijo nad našim delom in mislim da se bomo naučili marsikaj nove-ga, predvsem pa pridobili vsaj približno podobo o po-klicu, ki ga bomo kasneje opravljali.« VITKO ČREP: »Jaz sem doma s Kozjaka in se vozim zjutraj ob petih iz Doliča. Dela, ki sem jih doslej opra-vljal, niso bila posebno težka, vsekakor p? je bilo potrebno vložiti doloć^no skrb in trud, da bi jih uspešno zaključil« JANEZ PUŠNIK: »Stanu-jem v bližini Dobrne, za poklic kovinarja strojnika pa sem se odločil že pred leti, saj mislinvda je to zelo zanimivo in prijetno delo. Med proiz-vodnim delom se pravzaprav šele uvajamo in zato še nismo opravljaii preveč zahtevnih del. Mislim pa, da je takšno izobraževanje koristnejše, kot le teoretično spoznavanje proizvodnih nalog. Nove iz-kušnje nam bodo gotovo pomagale, da bomo uspešne-je obvladali zahtevano snov. In če po proizvodni praksi ugotoviš, da ti takšno delo ne ustreza, se po letu dni šolanja lahko tudi preusmeriš.« Janez Pušnik cev.« JOŽE REHAR je organi-zator za proizvodno delo v tozdu serijska proizvodnja. »Pri nas sta trenutno dva učenca kovinarske smeri in trije učenci elektro smeri. V tozdu za delo z učenci skrbijo še štirje inštruktorji, tako da si delo lahko razdelimo. V teh prvih dneh ni bilo večjih težav, učenci so si na šoli že pridobili določeno teoretično znanje, ki ga sedaj bolj ali manj uspešno tudi praktično uporabljajo. Prvim letnikom želimo prikazati predvsem organiziranost proizvodnje in smo jim zato izbrali taicšna delovna mesta, za katera sodimo, da so dobro organizi-rana. Mislim, da se dokaj dobro vključujejo v delo kolektiva in imajo pravilen .odnos do sodelavcev.« Tako kot drugi zaposleni tudi učenci prihajajo na delo ob šestih zjutraj. inštruktorji pa jim potem dodelijo dolo-čena delovna opravik. V osemdesetih urah, kolikor bo trajalo njihivo prvo proizvod- Vitko Črep in mentor Milan Žuraj Poklic kovinarja me je veselil in ker sem na Rudarskem šolskem centru dobil tudi štipendijo, je bila odločitev še toliko lažja. Proizvodno delo ni prezahtevno, še posebno, ker nas inštruktorji poučujejo in tudi pazijo, da ne delamo večjih napak. Tudi drugi de-lavci so pozorni do nas, tako da je tu kar prijetno.« PAŠAN HUSKIĆ: »Doma sem iz Tuzle, sedaj pa živim v Domu učencev RSC. V Tito-vo Velenje sem prišel na pobudo strica, ki je tu že več kot deset let. Za kovinarsko usmeritev sem se odločil, ker mi takšno delo ugaja in ker je tudi zaposlitev laže najti. TONE IRČIČ: »v Titovo Velenje se vozim z avtobu-som iz Vitanja. To mi ni posebno težko, saj vstajam enako zgodaj kot če grem v šolo. Mislim, da je takšen način izobraževanja zelo do-ber. Le tako lahko spoznaš delo, ki ga boš kasneje opra-vljal. Lahko pa -se tudi še premisliš. V šoli marsikaj ne spoznaš, tu pa si med delavci, jned stroji in vse je drugače. Menim. da sem v štirinajstih dneh videl in zvedel več o svojem bodočem delu, kot prej v pol leta v šoli. Ševeda pa naj bi se eno z drugim dopolnjevalo.« Stevi/ka 8 (622) - 25. Jebruarja 1982 Reportaže l^* 5 Obiskali smo šolo v naravi Skupinsko življenje, smučanje... V Velenjski občini so tudi letos 5ole izvedle šolo v naravi, ki je seveda zelo pomembna in koristna oblika dela s šolarji. Učenci se s to obliko pouka srečajo prvič, ko so v petem razredu in seveda komaj - čakajo na njen začetek. Spoznajo skupinsko življenje, naravo; tiste, ki se morda še ne znajo smučati, naučijo te veščine, drugi pa se v smučanju izpopolnijo. V času, ko učenci niso v naravi oziroma na smučiščih, imajo razne dejavnosti. Seznanjajo jih z zgodovino naše NOB, učenci se vselej razveselijo tudi obiska lovcev, ki jim podrob-no spregovorijo o divjadi v naših gozdovih in raznih lovskih dogo-divščinah. Učenci tudi pridno riše-jo vse, kar so videli v naravi, piše-jo dnevnik, zelo razgibano imajo tudi družabno življenje. Skratka dnevi so za učenci resnično nadvse . prijetni in seveda kar prehitro minejo. Solarji iz naše občine v glavnem preživljajo šolo v naravi na Pa-škem Kozjaku ali na Slemenu. Nekatera vodstva šol so organizi-rala šolo v naravi že pred koncem prvega polletja, učenci petih razre-dov osnovne iole Veljko Vlahovič iz Titovega Velenja pa so bili na Slemenu ves pretekli teden. Imeli so veliko srečo, saj je bilo snega ravno dovolj, dvakrat je vmes celo snežilo, tako da so se v soboto opoldne skupaj z učitelji zelo zadovoljni vrnili v dolino. Dan pred tem smo jih obiskali. Zatekli smo jih ravno v jedilnici, ki jim je služila tudi kot razred. Veselo so prepevali pod vodstvom tovarišice Majde Lesničarjeve, kot da bi s tem preganjali tremo pred tekmovanjem v veleslalomu. Njihovi učitelji telesne vzgoje so namreč hoteli na koncu prepričati, kako so bili učenci poslušni, ko so jim razlagali, kako se je treba pra-vilno smučati. Učenci so zado-voljivo opravili tudi ta „izpit" in tudi s tem potrdili koristnost šole. Zvečer so pripravili družabni ve-čer, saj je bil to njihov zadnji večer na Slemenu. Enako veselo in družabno pa je bilo tudi v soboto dopoldne pred odhodom. Del njihovih vtisov smo zapisali v našo beležko in naredili nekaj posnetkov. Učenci so nam od-stopili nekaj risbic, dali pa so nam tudi nekaj spisov o vtisih v šoli v naravi na Slemenu. Preizkušnja Po prihodu na dom smo odšli na smučišče. Dolgo smo hodili in zelo smo bili utrujeni. Po prihodu na smučišče smo videli, da je snega čisto malo. Bili smo razočarani. Obuli smo si sn^učarske čevlje in pripeli smuči. Postavili smo se v vrsto in čakali na preizkušnjo. Vrsta je bila vedno krajša. Občutila sem velik strah, ko sem čakala na start. Tovariš je zažvižgal. Spustila sem se po hribu. Ni me več strah. Sem že na koncu. Uvrstila sem se v prvo skupino. Bila sem zelo vesela. Za danes je preizkušnja končana in smo se veselo vrnili proti domu. Ves teden se bomo smužali, v petek pa bo znova preizkušnja. Mateja Cevzar, 5. a Prva noč na Andrejevem domu Ko se je znočilo, smo imeli v jedilnici razne igre. Vsem nam so bile te igre všeč in zelo smo se nasmejali. Po igrah smo imeli ples. Tudi na plesu smo se zafrkavali. Po plesu je tovariš rekel, da se naj grejo vsi, razen naše sobe štev. 12, umit in spat. Mi smo pomagali tovarišu Lešniku zložiti čevlje. Potem smo šli tudi mi v sobo, se šli umit in spat. Sele sedaj se je začelo. David in njegovi sošolci so se začeli naglas pogovarjati in smejati. To je nam šlo na živce. Začeli smo jih miriti. S tem, ko smo jih mirili, smo se začeli zbadati z raznimi šalami. Bakula je rekel Boštjanu, da je šišmiš. Drago, Boštjan in jaz smo že hoteli narediti v sobi mir. Potem pa je razjezilo mene, vstal sem iz postelje, prijel Davida za roko in mu rekel naj bo tibo. Zatem nas je prišla mirit tovarišica in končno smo ob dveh zjutraj zaspali. Matjaž Vovk, 5. b Na smučišču Ob devetih smo prišli na smučišče. Ker je zapadel nov sneg, se ni videla trava. Hoteli smo se spustiti do vlečnice. Vendar se ni nihče pre-maknil, ker je bil sneg južen. Namazal sem si smuči. Pa ni bilo skoraj nič bolje. Potem smo „štanfali", da bi progo vsaj toliko poteptali, da bi se dalo smučati. Ko smo se prismučali do vlečnice, ta še ni delala. Tovarišica nam je prinesla mažo. Potem je vodnica Saša namazala smuči. Ker vlečnica še vedno ni delala, smo delali različne vaje. Vlečnica je končno stekla. Vsi smo silili proti njej. Toda ko sem se pri-jel za vrv, so me zabolele roke. Vrhu prstov sploh nisem čutil. Vendar sem se polagoma tudi na to navadil. V naši skupini smo se ta dan učili voziti plug in paralelni zavoj, smuk v vseh držah . . . Boštjan Pokorny, 5. b Junaknaše sobe Ko smo imeli po kosilu prosti čas, je moral David pomivati posodo. Ko je delo opravil, se je vrnil v sobo. Rekel nam je, da ga ne smemo zafrkavati. Vsi smo se začeli smejati in Davida je začela boleti glava. Trdil je, da je bolan. Poklical je tovarišico. Ko je tovarišica prišla, mu je dala termometer. Ni imel vročine. Ko smo šli k pouku, mu je dala še enkrat termometer in tableto. Ko si je David spet izmeril vročino, je imel 36 in 8. Rekel sem mu, naj gre pojest še kilo snega, da bo imel še dve piki na termometru. To je junak sobe. Andrej Gradišnik, 5. b. Prvi padec Tovariša smo vprašali. če se lahko peljemo po hribu navzdol in ga počakamo spodaj. Dovolil nam je. Zapeljali smo se. Vozila sem veleslalom. Ob vznožju sem se peljala že tako hitro, da sem se kar ustrašila. Nenadoma sem dobila še smučke navzkriž in sem se skoraj zaletela v deklico, ki je vozila poleg mene. Zvalila sem se po tleh in se na srečo nisem udarila preveč. Hitro sem se pobrala in se peljala do svoje skupine vsa 'bela od snega' Zasmejali so se mi. Jaz pa sem sklenila, da se ne bom nikomur več smejala, če bo padel, saj sama vem, kako je to. Mateja Valenci, 5. a, Veliko so novecja spoznali Petošolčki so vnesli kopico življenja in radoživosti v planin-sko postojanko na Slemenu. Teden dni je gotovo večini kar prehitro minil. Kljub šoli in programu, ki so ga morali osvoji-ti, je bila sprostitev za marsikate-rega učenca večja kot med minu-limi počitnicami. Vsem bo prav gotovo ostala kopica prijetnih spominov, ki jih bodo radi pre-mlevali vsaj tja do pomladi. O vtisih so skupaj z učitelji takole pripovedovali: ZDENKA jujf,\ FLUHAR: »Tu j 't se imamo zelo . £ leP°-.... CePr?v "Vffflt * b smučtšče ni či-»i 5"* st<) 'akšno kot ■b t Jr bi st ga želelt. « Najbolj me moti »štamfa-^BPBR nje«. V pros-tem času smo v sobah ter se igramo različne igre, za naš zadnji skupni večer pa vsaka soba pripravlja program, ki bo gotovo zelo zanimiv. Marsikaj smo se naučili in se tudi mnogo bolj spoznali med seboj.« NATAŠA URANJEK: »V šoli v naravi nam je prav prijetno, še po-sebno zvečer, ko se odpra-vljamo spat in si moramo po- _ vedati še kopi- ff co Sfvari. Veliko nas je v eni sobt, pa zato ni takšnega miru kot bi tovarišice in tovariši želeli. Seve-da je tudi drugače Iepo, na smučanju in celo med poukom. Mjjrsikaj sem novega spoznala in mislim, da je šola v naravi prav koristna.« fB »Prav dobro |B nam je tu. Velr-™ ko zanimivega se dogaja, kar prav gotovo ne V bomo kmalu pozabili. Poleg smučanja so najprijetnejši večeri, ko se gremo razne družabne igre, potem pa še klepetamo v sobi. Obiskal nas je tudi lovec, ki nam je pripovedoval o gozdu, gozdnih živalih in o steklini. V sobi nas je sicer veliko, vendar mislim. da je zato še prijetneje. Domov se bomo vrnili polni prijetnih spo-minov.« »Odlično v šoli v naravi. mJJSl f Precej novega H ■ smo spoznali f ter izpopolnili svoje smučar-Bfcp , sko znanje. »■IMiiiM yjfc> Dnevi so kar prehitro minili in večina si še nič kaj ne želi domov. Čeprav smo bili ves čas zaposleni, so bile to vendarle nekakšne zelo prijetne počitnice. Pred nami je še tekmo-vanje v veleslalomu in upam, da se bom dobro odrezal.« MATJAŽ ČRNOVŠEK: »Na Sleme smo prišli v ponede-ljek, si razdelili sobe in kmalu odšli na smuči-šče, kjer so va-ditelji preverili I naše " smučar- j_ _ sko znanje in nas razdelili v skupine. Imamo se lepo. Ob večerih pripravljamo razne dru-žabne igre, ples idr. Imeli smo, tudi predavanje o urejenosti okolja, obiskal pa nas je tudi lovec. Mislim, da je šola v naravi zelo koristna, saj se marsikaj novega naučimo o naravi, spo-znali pa smo tudi nekaj novih smučarskih veščin. Polni lepih vtisov se bomo tako vrnili do-mov.« prvi j^K^ šole v naravi ** m smo pripravili B L preizkus zna- ■H'^H nja na smuči-■^^K šču in učence ^HHn^^^H razdelili v sku-j pine. Tako delo laže steklo, vaje pa smo uspešneje uresničevali. Imeli smo pet skupin in čeprav je bilo med učenci še veliko začetnikov, so bili rezultati dokaj zadovoljivi. Seveda učenci niso le smučali, ampak so imeli tudi redni pouk in ob večerih družabne aktivno-sti. Poslovilni večer pa so učenci pripravili sami. Mislim, da je poglavitni namen šole v naravi, da se učenci naučijo veščin smučanja in privadijo na skupin-sko življenje, popolnoma uspel in da so učenci uživali ter se tudi marsikaj naučili. EMAJDA LESNIČAR: »Kakšno je bi-lo življenje v šoli v naravi bodo gotovo najlaže pove-daii učenci. jaz naj le omenim. da smo imeli pouk dopoldan in popoldan po dve uri. Ker je bilo učencev veliko petinsedemdeset) smo mo-rali pač temu ustrezno prilagoditi tudi vzgojne programe. Učence smo podrobno seznanili s poho-dom XIV. divizije, spoznavali smo prirodo, predvsem drevje in gozdne lišaje idr. Menim, da se učenci niso dolgočasili, saj smo organizirali še številne druge dejavnosti. ki so bile bolj razve-drilne kakor obremenilne saj učencev nismo spraševali za ocene. Ob koncu so se učenci pomerili med sabo še na smučar-ski tekmi.« Moje smučke Ko smo prišli na smučišče. se je zgodilo nekaj groznega. Pokvarile so se mi smuči. Ta dan se nisem smučala. Medtem ko so si vsi drugi natikali smuči, sem gledala, kako so se drugi smučaii. Nekaj jih je padlo. Ko smo končali s smučanjem, smo odšli v dom. V domu smo pili čaj. Ko smo imeli počitek je tov. Lešnik prišel po mene, in mi dal druge smuči. Tima Mulavdić, 5. c Baterija Vdomu V posteljah smo morali biti 15 minut čez devet, ker je bila tedaj kontrola sob. Po kontroli smo si pripovedovali šale in se smejali. Nekdo v niši sobi je imel baterijo, zato nismo bili v temi. Ura je bila že čez deset. Tedaj je vstopil tovariš in nam zaplenit baterijo. Vsi smo bili žalostni, ker smo ostali v temi, vendar smo naposled zaspalt. Spali smo že kake štiri ure, ko naenkrat pade nekdo s postelje. Vsi smo se prebudili in se nato veselo smejali. Zjutraj smo veselo vstali in šli veselim dogodivščinam naproti. Robi Oštir, 5. c 6 i\5 Našikrajiin tjudje ŠtevHka 8 (622) - 25. februarja 1982 Krajevna skupnost Solčava Napredek se je končno predramil tudi v krajevni sku-pnosti Solčava in razvojna stremljenja tukajšnjih prebi-valcev vse bolj dobivajo oti-pljivo podobo. Problemov se-veda tudi sedaj ne manjka, dolgoletno stopicanje na me-stu pa se je vendarle končalo. V Solčavi poudarjajo, da so dol-goletna prizadevanja krajevne skupnosti in vseh prebivalcev le obrodile sadove. V zadnjih letih je Solčavsko veliko pri-dobilo in tudi najnovejši na-pori ter načrti kažejo, da po-časi in vztrajno premaguje svojo dosedanjo nerazvitost. Narava tod ni skoparila. Res-da so pobočja strma in težko dostopna, gozd pa je vendarle veliko bogastvo. Še bolj rado-darna je bila z naravnimi lepo-tami, ki jim daleč naokrog ni enakih. A kaj, ko jih ljudje nočejo izkoristiti. Znana popevka o neenotnosti in razdrobljenosti turistične ponudbe v Gornji Savinjski dolini se veselo vrti še naprej. Besede na papirju so lepe in odločne, tudi napredek pri snovanju razvojnih načrtov je več kot očiten. Toda kaj, ko nad njimi prevladuje ozkost interesov, ki so nepotrebni in škodljivi do take mere, da turi-zem v Solčavi in v Logarski dolini počasi že zaostaja celo za predvojno ravnijo. Ob vsej preobilici besed ni dejanj in skupnega nastopa, sama krajevna skupnost pa je za korenite spremembe prešibka. Krajevna skupnost Solčava je gospodarsko manj razvita in kadrovsko šibka in se zgolj na lastne moči ne more opirati, kljub vsem prizadevanjem in volji. Družba bo morala priskočiti na pomoč, tukajšnji prebivalci pa bodo ustvarjalno sodelovali in pomagali. Kaj več tudi ne morejo. Tudi s svojim političnim de-lom v krajevni skupnosti niso zadovoljni. Dosegli so sicer ne-kaj uspehov, priznavajo pa, da so storili veliko premalo. Na socialistični zvezi poudarjajo, da zlasti šepa delovanje dele-gatskega sistema. Ob pomanjkljivem delu splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti je v zad-njem času popustila tudi dele-gacija za zbor krajevnih skup-nosti. V Solčavi se zavedajo te slabosti in so se tudi zato na bližnje volitve še toliko bolj zavzeto pripravljali. Ob ocenjevanju /dosedanjega delovanja delegatskega sistema so samokritično poudarili, da so za slabo delo delegacij v pretežni meri krivi delegati sa-mi, ki ne čutijo dovolj zanima-nja za dogajanja v lastnem okolju in v širši družbi in s svojim neodgovornim delom niso opravičili zaupanja. Slaba je bila tudi povezava med dele-gacijama in organi krajevne skupnosti, za razrešitev teh slabosti pa so v dosedanjih pripravah na volitve v veliki meri že poskrbeli; tako kadrovsko kot organizacijsko. Seveda so za slabo delovanje našteli tudi nekaj objektivnih razlogov, kot so preobširna in Pri vlečnici jim jo je letos zagodel še sneg, kot da drugih težav ne bi bifo. Elizabeta Novak Delo blizu doma Elizabeta Novak: »ISKRA nain pomeni boljše življenje« Pet let je minilo odkar so v Solčavi odprli obrat Iskrine temeljne organizacije Feriti. Koliko ta obrat Solčavskemu pomeni najbolje vedo doma-čini sami, predvsem seveda ženske. Precej žena in deklet je s tem dobilo možnost zaposlitve, nekaj pa jih je znatno težja dela zamenjalo z lažjim in boljšim. Pa še vrtec je v isti stavbi. ELIZABETA NOVAK: „Preden je v Sočavo prišla Iskra sem že bila zaposlena, vendar odločitev ni bila težka. Tukaj sem za razliko od prej dobila delo blizu do-ma, na toplem, pod streho. Tudi delo ni naporno in zaslužek je boliši. Več kot polovica žensk prej sploh ni bila zaposlenih in zato nam je Iskra resnično. omogočila boljše življenje. Res veliko mi pomeni ta obrat in prepri-čana sem, da tako mislijo tu-di ostale sodelavke. Mislim pa tudi, da smo se Iskri oddolžile z dobripi delom. Dokaz za to je naibrž tudi to, da bomo letos v tej stavbi pridobili še spodnje nad-stropje, ki ga bomo namenili predvsem za postavitev nove opreme. Pa še nekaj. V isti stavbi je tudi vrtec, kar je prednost več. Imam tri otro-ke, v vrtcu pa sta dva in s tem sem rešena marsikatere težave." nerazumljiva gradiva ter njiho-vo nepravočasno prejemanje Kadrovsko šibki so in to dejstvo v precejšnji meri otežkoča boljše delovanje družbeno-političnih organizacij in društev v krajevni skupno-sti. Delo teh je sicer še zado-voljivo, vendar po zaslugi marljivih posameznikov, ki na svojih ramenih nosijo breme dejavnosti posameznih orga-nizacij ali društev. §e z eno težavo se srečujejo. Veliko tukajšnjih prebjvalcev se nam-reč vse premalo zanima za dogajanja v širši družbi in v -domači krajevni skupnosti. Vzrok zato je tudi v sestavi prebivalstva, ozko zanimanje za zgolj lastne probleme pa kadrovske razmere seveda le še poslabšuje. Zanimivo je, da je stanje veliko boljše na področju splošne ljudske obrambe in družbene samoza-ščite. Ne Ie sodelovanje z voja-ki v obmejnih postojankah na najrazličnejših prireditvah in delovnih akcijah, tudi vse ostale zahtevne naloge oprav-ljajo resno in odgovorno. Zato ni slučaj, da je solčavska krajevna skupnost ob lanskem Dnevu varnosti prejela „Plaketo varnosti" republi-škega sekretariata za notranje zadeve. Osnovna organizacija ZK je številčno prešibka za uspešno samostojno delovanje, zato pa so komunisti zelo aktivni v drugih organizacijah in društ-vih. Njihova osnovna naloga je razumijivo številčna okrepitev organizacije z novimi člani, predvsem mladimi. Delo mladinske organizacije se v zadnjem času krepi, res pa je, da osnovna organizacija.ZSMS v preteklih letih ni izpolnila svoje vloge. Zelo aktivni v kra-ju so člani borčevskega združe-nja in rezervni vojaški stareši-ne. Med društvi je v skladu s svo-jimi možnostmi zelo delavno turistično društvo. Poleg red-nega dela so se člani društva izkazali zlasti z dokončno dograditvijo postojanke pod slapom Rinka. Tudi planinci uspešno gradijo na Klemenči jami, lovci so lani odprli lep lovski dom, nov doma pa gra-dijo tudi gasilci. Pridni so še upokojenci in čebelarji. Z delovnimi uspehi se ne more pohvaliti organizacija Rdečega križa, še manj pa prosvetno društvo, katerega delo je pov-sem zamrlo. Pri tem društvu bodo vsekakor moraii pomla-diti vrste in izvoliti novo vod-stvo, saj zanimanja za kulturno dejavnost najbrž ne manjka. Še posebej so se z delom v preteklem obdobju izkazali strelci in člani športnega dru-štva. Dejavnost športnega dru-štva je zelo raznolika in v bistvu zajema tri osnovna področja. Clani društva v sodelovanju s planinci vsako leto na Okrešlju pripravljajo tekmovanje v sla-iomu za Herletov memorial, pomagajo pri organizaciji mno-žičnega smučarskega teka v Naravnih lepot ne manjka, a kaj, ko so neizkoriščene Logarski dolini ' in skupaj s strelci pripravljajo strelsko tekmovanje ob dnevu graničar-jev. Še zlasti je pestra njihova dejavnost ob prazniku krajevne skupnosti. Vrsto športnih prireditev ob tej priložnosti bo-do od letos dalje oblikovali kot „spominski dan". Drugo področje njihove dejavnosti je udeležba na tekmovanjih v okviru občine. Doslej je nekako še šlo, ob gradnji večnamenskega objekta pa so zgubili igrišče kar jim onemogoča redno udeležbo na številnih tekmovanjih. Igrišča sicer niso pozidali, potrebno pa' je temeljite obnove in skladno z dogovori bo ta naloga morala biti čimprej opravljena. Za kakršnekoli druge namene ga športniki ne nameravajo prepustiti, saj za gradnjo novega ni niti prostorskih, niti djugih možnosti. Tretje področje, ki mu namenjajo veliko dela, časa in denarja, je sodelovanje pri urejanju kampa v Logarski do-lini. Ureja ga krajevna skup-nost, ki je doslej pripravila prostor, zgradila cesto in napeljala elektriko, letos pa bo poskrbela še za vodovod in sanitarije. Z ureditvijo kampa želijo preprečiti, da bi Logar-ska dolina postala eno samo smetišče, kot se je doslej že dogajalo. Športniki so na tem prostoru postavili smučarsko vlečnico, dolgo 260 metrov in z zmogljivostjo 600 smučarjev za uro. Prav te dni postavljajo še brunarico, ki bo služila za pre-skrbo. Bilo bi vse lepo in prav, če pri vseh teh naporih ne bi bili osamljeni. Vsi načrti in vse ob-ljube o skupnih prizadevanjih so strel v prazno. Razumevanja so bili deležni le pri celjskem Nivoju in Cinkarni, ostali naj-bolj' zainteresirani (Izletnik, Turist) pa stojijo ob strani, vsaj zaenkrat. Brez njihove pomoči tudi ne bo moč zagotoviti vzdr-ževanja tekaških prog v Logar-ski dojjni, vsemu poudarjanju pomena množičnosti in vsem • naravnim pogojem navkljub. Težav je torej še vedno obilo, uspehov in pridobitev, ki zago-tavljajo napredek pa tudi. Lani so v Solčavi končno dogradili tako željeni večnamenski objekt in z njim odpravili prenekateri problem. Ob že omenjenih novogradnjah so lani opravili večino del pri širitvi ceste do Črne na Koroš-kem in bodo letos dela zaklju-čili. Razširili so vodovodno omrežje, pričeli z urejanjem pokopališča, prav tako pa je steklo urejanje zaZidalnega okoliša Medica s katerim so pridobili 21 parcel. Poskusno deluje tudi zdravstvena ambulanta, radi pa bi njeno delo izpopolnili vsaj do te mere, da bi nudila najpotreb-nejša zdravila, pa da po bolni-ški stalež ne bi bilo potrebno hoditi v Luče. S tem je seveda nakazana tudi vrsta načrtov. Poleg tega želijo letos regulirati hudournike, ki resno ogrožajo ceste in njive, velika želja pa jim je še vedno majhna bencin-ska črpalka, da vsaj kmetje ne bi bili odvisni zgolj od oddalje-ne črpalke na Ljubnem. Uspe-hov je torej veliko, načrtov in volje prav tako in če bodo z drugimi vred potegnili v isto smer, se krajevni skupnosti Solčava obetajo še boljši časi. J. P. Malčki v solčavskem vrtcu so srečni in mamice tudi Krajevna skupnost Luče v w ■ Savinje Tudi gasilci so pridno prijeli za delo Nizka voda je omogočila delo krajanom KS Luče in delav-cem, ki skrbijo za vzdrževanje vodnega korita Savinje, da so opravili potrebno sanacijo zajezitve pod lučkim mostom še v zimskih dneh. Da bi zavarovali brežino ter podporje mostu, so poleg stare zajezitve nabili nove pilote in zgradili meter visok prag čez Savinjo. Navidez manj pomemben poseg ni bil poceni, gotovo pa zelo potreben. Ko Savinja naraste, hudourna voda prav hitro spodaj koplje zavarovano obrežje (v tem primeru tudi most), to pa bi povzročilo velike stroške in zaporo ceste proti Solčavi in Logarski dolini, j0že Miklavc Številka 8 (622) - 25. februarja 1982 Našikrajiin Ijudje i\57 Radioklub Hinko Košir Velemje Dobili so bronasto plaketo Radiokluh Hinko Košir iz Ti-tovega Velenja, ustanovili so ga pred tridesetimi leti, ima danes že 150 članov. Sprva je bilo nji-hovo delovanje zelo skromno. karje tudi razumljivo, saj niso imeli nikakršne opreme, pa tudi takratni prostori v elektrarni niso bili primerni. Po vztrajnem iskanju in večkratni selitvi so končno dobili primerne prostore v domu učencev RŠC. Posebno aktivnost pa je velenjski radio-klub dosegel prav pred petimi leti. V tem obdobju so vrli ra-dioamaterji dosegli tudi vrsto pomembnih delovnih uspehov. Nanje so še posebej ponosni. »Bilo je namreč le malo akcij, v katerih člani kluba ne bi bili sodelovali,« je v pogovoru dejal predsednik Janez Terbovšek. V nadaljevanju je takole oce-nil dvoletno delovanje radio-kluba: »Ob bogatem programu naše dejavnosti naj naštejem le nekaj akcij, za katere menim, da so povsem uspele. Naj pričnem s prihodom štafete mladosti v občino Velenje. Ob tej priliki smo sodelovali s klubskimi in zasebnimi radijskimi postajami ter tako vzpostavili vezo med vsemi pomembnejšimi mesti, kjer so se nosilci štafete usta-vljali. Ob dnevu mladosti smo preko radijskih valov prenašali mladinski kviz med Šoštanjem in Žalcem. Sodelovali smo tudi v akciji civilne zaščite 20. in 21. junija 1980 v krajevni skupnosti Levi breg. Vzpostavili smo ra-dijsko mrežo in se ob njej tudi preizkusili v lastnem znanju. To je bila seveda tudi akcija, v kateri so si operaterji nabrali mnogo znanja in bogatih izkušenj. Ob zadnji akciji NNN P smo koristili le amaterske radiozveze za po-ročanje s terena za radio Titovo Velenje. Opravili smo še preno-saiztabora tabornikov Savinjski partizan ter ob občinskem pra-zniku občine Mozirje iz Savinj-skega gaja s pomočjo radio-amaterjev iz Mozirja in radia Titovo Velenje. Vse te bogate izkušnje, ki smo si jih pridobili ob teh akcijah. nam bodo zanesljivo koristile ob morebitnih izrednih razmerah. Seveda bo' pripravljenost še mnogo boljša, če bo sodelovanje zoddelkomzaljudskoobrambo, teritorialno obrambo in civilno zaščito, večje in plodnejše. V ponos si štejemo tudi 15. srečanje zveze radioamaterjev Jugoslavije, ki je bilo 27. in 28. junija 1980 v Rdeči dvorani v »Tudi za v bodoče smo si smelo zastavili naš delovni program,« poudarja Janez Terbovšek Titovem Velenju. Pri organiza-ciji je sodelovalo preko 30 članov našega kluba. Tudi pri našem delu težav ne manjka. Čeprav smo v lanskem letu dokončno dobiji ustrezne prostore, še danes ne moremo razumeti, zakaj nam je RŠC — tozd Inženiring tako nepričako-vano odpovedal prejšnje pro-store v starem domu RŠC in nas takorekoč »vrgel« na cesto. Pri tem je nastala na opremi pre-cejšnja škoda, kajti še preden smo uspeli oprerno v celoti pre-seliti, so že pričeli rušiti stene. Žal, je ob tej priliki klub zapu-stilo precej aktivnih članov. Prav tako se klub vseskozi srečujemo z denarnimi težava-mi, ker financiranje v občini Velenje ni rešeno. Prav tako ne moremo dobiti novih radio-amaterskih postaj. ker je uvoz nemogoč, domača industrija pa jih ne izdeluje. Ta pomanjklji-vost se kaže tudi na tekmova-njih. saj so operaterji sposobni doseči boljše tekmovalne rezul-tate, kot jih sicer dosegajo s se-danjo zastarelo in pomanjkljivo opremo. Tudi za naprej imamo smelo zastavljen delovni program, brez dvoma pa bomo največ pozornosti namenili prav uspo-sabljanju kadrov. Tekmovanj ne bomo zanemarjali. Še več, tru-dili se bomo, da bi dosegli čim lepše uvrstitve. Prepričan sem. da bomo zastavljeni delovni načrt uresničili, seveda, če nam bodo pomagali vsi, ki potrebu-jejo naše sodelovanje.« Naj še zapišemo. da so o teh vprašanjih. ki jih je omenil predsednik kluba Janez Terbo-všek, pred dnevi spregovorili na občnem zboru radiokluba. Prav tako so ob tej priliki podelili zlato značko zveze radioamate-rjev Slovenije Franju Korunu, Jožetu Zakošku in sozdu Gore-nje, bronasto plaketo »Nikola Tesla« zveze radioamaterjev Jugoslavije pa je prejel radio-klub Hinko Košir Titovo Vele-nje. Za aktivnost in zgledno delo so dobili priznanja Še Janez Terbovšek, Slaven Pandol, Ev-gen Treven,. Zvonko Štamol, Marija Voglar, -Erna Kokol, Roman Matko, Heinz Barthma, Jože Žučko in Mirko Rugani. B. Mugerle D9EIHm 9H GD Velenje 85 let neutrudnega deia Preteklo soboto je bila velika dvorana velenjskega doma gasilcev ponovno napolnjena. Preko sto članov in gostov se je zbralo na red-nem letnem zboru, petinosemdeseti po vrsti. Društvo je doživelo po ustano-vitvi v letu 1897 nesluten razvoj, za katerega so bili vseskozi porok odlično tovarištvo, strokovno in tehnično" izpopolnjevanje ter sodelovanje pri izgradnji Titovega Velenja. Za napredek na področju požarne preventive je treba gotovo iskati prave vzroke v gospodarskem in družbenem razvoju občine kot celote, še posebno pa ob rasti treh gigantov, elektrarne, rudnika in Gorenja. Skozi vso, zares temelji-to, vendar praktično podano ana-lizo dela, aktivnosti in intervencij, je bilo čutiti, da si protipožarne dejavnosti gasilci niti malo ne las-tijo, oziroma venomer računajo na celotno angažiranost občanov in delovnih ljudi. Takšna so bila poročila, prav v takem duhu so zapisani tudi načrti za tekoče leto. S čim manj družbenega denarja reševati imovino in življenja ter biti pripravljen na pomoč ob morebit-nih velikih katastrofah, oz. sovra-žni intervenciji. UDARNA MOČ JE V STROKOVNOSTI Tega so se zavedali v društvu vse-skozi, zato so pridobivali v svoje vrste odločne člane in jih sproti strokovno usposabljali. Ob koncu lanskega leta je bilo včlanjenih \1 članov, 7 članic, 11 mladincev in 23 pionirjev. Pravo jedro z obetajo-čim podmladkom in izjemnim inte-resom za nenehen napredek pri tehničnem in organizacijskem usposabljanju za preventivno vzgo-jo tn predvsem gašenje požarov. Dobra tretjina vseh članov je vklju-čenih v samoupravnih in strokov-nih organih društva, mlajši predstavljajo uspešno športno ekipo, najstarejši, „stebri" društva pa še vedno stremijo za napredkom in novimi pridobitvami. Zanimivo bi bilo podrobneje vedeti, s kako malo administracije ter s koliko prostovoljnimi urami je bilo ustvarjenih na desetine akcij, ki so pomenile vsem občanom pomem-bne dogodke. Da ne govorimo o so-delovanju pri intervencijah, vajah, javnih prireditvah in v skupnih delovnih akcijah. Omembe vredno je dejstvo, da je operativno članstvo sestavljeno iz vseh strok kvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev. Trije višji častniki, deset častnikov, sedem-najst nižjih častnikov, dva gasilska tehnika, ter ostali gasilci, strojniki in šoferji, pa so jedro, udarna moč velenjskega gasilskega društva. ŠTEVILNE INTERVENCIJE V LANSKEM LETU Društvo ima v uporabi šest modernih gasilskih vozil (s pripada-jočo tehnično opremo) ter druga osnovna sredstva in nepremičnine v vrednosti nad 7 milijonov (brez zgradbe) ter reševalno in osebno opremo v vrednosti nad 350 tisoč dinarjev. Kljub temu so strokov-njaki mnenja, da bi bilo potrebno tehnična sredstva še dopolnjevati, predvsem je pereče vprašanje na-bave raztezne lestve. Lani so velenjski gasilci 47-krat posredovali, predvsem zaradi poža-rov. Kar 424 članov je sodelovalo ob teh izjemnih dogodkih, ob nevarnem in napornem delu so porabili nad 770 ur. Ob dejstvu, da so bili požari z relativno majhno gospodarsko škodo in brez človeš-kih žrtev, lahko ugotavljamo, da požrtvovalno preventivno delo ter življenjsko nevarno reševanje le ni bilo zaman. Množična udeležba športnih gasilskih skupin na skorai vseh področnih ter celo republiških tek-movanjih kaže na pravilno vzgojo in delo z operativnimi enotami in najmlajšimi. Vidni uspehi se iz leta v leto ponavljajo. Kondicijska pri-pravljenost ter izvežbanost posameznih postopkov gašenja in reševanja, ki izhaja prav iz teh, športnih, aktivnosti, je gotovo po-rok uspeha, kadar'gre zares. NOVO VODSTVO, NOVE NALOGE Da goji društvo tudi različne kulturne aktivnosti, je jasno tudi ob dejstvu, da prepeva v dobro ubranem gasilskem zboru okrog trideset odličnih pevcev. Jubilej so izbranimi pesmimi kar sami po-pestrili. Kljub družabnemu ozračju pa se ni niti malo izgubila osnov-na nit zborovanja. Po temeljitem obračunu z nalogami in preteklega leta, so bile sprejete smele naloge za tekoče leto. Konferenca pa je imela tudi volilno obeležje. Po izvolitvi 15-članskega upravnega odbora, samoupravnega sodišča, nadzorne-ga odbora ter poveljstva društva (volitve so pomladile in popestrile upravne organe), so se gasilci zah-valili dolgoletnima „oficirjema" velenjskih gasilcev, dosedanjemu predsedniku, Stanku Hudalesu in (kar 32 let!) poveljniku Martinu Pečečniku za neutrudno, nesebično delo in vodenje društva. Oba sta dobila dobro nadomestilo u novem predsedniku Ivu Novaku in poveljniku Avgustu Oblaku. Ob tej priložnosti so prejeli zaslužena in visoka odličja RGZ, OGZ ter GD številni tovariši. Franc Verdelj, Rafael Koren, Jože Kovačič, Jože Fijavž, Jakob Meh, Jurij Pogorelčnik in Rudolf Hudovernik st. pa so postali častni člani GD Velenje. Jože Miklavc X n i i i i i i [ i Šoštanj l Najprizadevnejšim rejcem podelili priznanja V občini Velenje je 709 kmetij, od tega 296 čistih ter 230 mešanih. S kmetijstvom se ukvarja le še 4,7 odstotka prebivalstva, glavna panoga pa je živinoreja. V tržno proizvodnjo je usmerjenih 193 ali 27 odstotkov kmetij, ki dajejo večino tržnih vi-škov. V lanskem letu so pri TOK Kmetijstvo Šoštanj odkupili 2.324.000 litrov mleka. V mlečni proizvodnji sodelu-jejo z 230 kooperanti, ki re-dijo 1050 krav. Tako so na kmetijo odkupili v poprečju 10.105 litrovmleka, nakravo pa 2215 litrov mleka. Stalež -živine se je v zadnjih desetih letih v občini povečal od 4.400 na 5.500 glav, v odkup mleka je zajetih 48 odstotkov krav. Spodbudnoje to, dase je proizvodnja mleka v preteklem letu povečala za deset odstotkov, saj se je za-radi neurejenih cen odkup na območju mlekarne Celje zmanjšal za 3'odstotke. Mleko je prav gotovo ena od zelo pomembnih dobrin in zato najboljšim proizva-jalcem vsako leto dodelijo tudi zlate, srebrne in brona-ste plakete. Takšna podeli-tev je bila prejšnji teden pod pokroviteljstvom živinorej-sko veterinarskega zavoda Celje v hotelu Kajuh v Šo-štanju. Živinorejsko veteri-narski zavod pokriva poleg občin celjskega območja, še tri občine v posavski in tri v koroški regiji. Na tem ob-močju je v reji približno 53.700 krav, od teh pa jih je 40.000 rjave in črno bele pasme. Se vedno veliko kri-žancev, ki močno znižujejo poprečno mlečnost. Lani je bilo odkupljeno 52.370.000 litrov mleka, kar pa je manj kotv letu 1980. Priznanja je prejelo šest-deset rejcev, med njimi pa so bili redki, ki so takšno ali podobno priznanje prejeli prvič. To gotovo ni preveč spodbuden podatek. Pode-lili.so pet zjatih, 24-srebrnih in 31 bronastih plaket. Naj-bolj so se izkazali rejci — kooperanti mozirske zadru-ge, saj so prejeli kar štiri zlate (Edi Jurjevec, Franc Golič- nik, Ivan Zagožen, Alojz Bastl), devet srebrnih (Fra-njo Jeraj, Karl Zagožen, Jaka Prek, Jože Germelj, Jože Marolt, Janez Čeplak, Ivan Atelšek, Jože Brino-všek, Anton Brinovc) ter de-set bronastih (Ciril Prislan, Martin Presečnik, Alojz Za-gožen, Franc Polanšek, Ja-kob Breznik, Jože Mlačnik, Ivan Krančič, Jože Acman, Alojz Žmavc, Ivan Preseč-nik) plaket. Rejci iz velenjske občine pa so prejeli tri sre-brne in dve bronasti plaketi. Srebrne plakete so dobili Jože Ročnik, Zdravko Roč-nik i.n Gabriel Stropnik, bronasti pa Ivo Arlič in Franc Rotnik. Jože Ročnik iz Zavodenj ima v hlevu 17 krav in 8 telic. V lanskem letu je oddal 65.232 litrov mleka, mleč-nost krav pa je bila v letu 1980 5360 kilogramov. Zdravko Ročnik (tudi iz Zavodenj) ima stalež 14 krav in 11 telic. V letu 1980je bila mlečnost krav 5202 kilogra-ma, lani pa je oddal 53.194 litrov mleka in eno telico. Gabriel Stropnik, Florjan. V hlevu ima 7 krav, 5 ple-menskih telic in 16 pitancev. Lani je. oddal 19324 litrov mleka in 5 pitancev. V letu 1980 pa je bila mlečnost 5.268 kilogramov. Ivo Arlič, Škale. V hlevu ima 18 krav in 9 telic. V letu 1980 so imele mlečnost 4973 kilogramov, v lanskem letu pa je oddal 54.481 litrov mleica. Franc Rotnik iz Raven pa imastalež 16krav, 8 telic in 3 pitance. Predlani je bila mlečnost 4.899 kilogramov, lani pa je oddal 65.346 litrov mleka ter 4.500 kilogramov žive teže pitancev. Kriteriji za podelitev pri-znanj so bili precej zahtevni, saj je za visoko mlečnost potrebno zagotoviti tudi do-datna krmila, ki pajih zaradi visoke cene marsikateri rejec ni dovolj uporabljal. Ob ustreznejših odkupnih ce-nah pa bi ta vprašanja goto-vo odpadla, povečala bi se proizvodnja mleka in najbrž tudi število preusmerjenih kmetovalcev. B. Zakošek 8in£ Zanimivosti ŠtevHka 8 (622) - 25. februarja 1982 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Življenjska trofeja Petra Kodele, „velenjske korenine" Ob letošnjem novem letu je velenjski rojak, ki že več let živi v daljnji Avstraliji, presenetil pri-jatelje in znance z nena-vadno voščilnico. Na njej je fotografija ogromne uplenjene ribe mečarice, nekajkrat večje od pono-snega ribiča, ki pozira s palico v roki. Na sliki je videti tudi večjo tablo, na kateri med drugim piše, da ie srečni ribič Peter Kodeia in da tehta riba 1146 poundov (519,45 kg). Zanesljivo so Petrove novoletne voščilnice krepko »užgale«. Vsem, ki se jih je spomnil, je pošteno zaprlo sapo. Čez dober mesec po novem letu se je Peter pojavil v domačem kraju, ves zagorel od avstral-skega sonca. Prišel je sicer poslovno v Gorenje, ki ga uspešno zastopa ob vodah Tihega oceana. Bil pa je tudi nesebično na voljo vsakomur, ki je že kdaj okusil omamno strast ri-biške palice. Zgodbo o kapitalnem ulovu je moral seveda veli-kokrat ponoviti. Ni mu bilo težko. Ob tem so mu lica vsakič žarela in so se mu is-krile oči. Pri nazornem pri-povedovanju, kako ji je bil kos, pa je vselej- potreboval precej prostora. Zgodilo se je na seve-rovzhodu avstralskega kon-tinenta, v tropskem morjuob Velikem koralnem grebenu. S prijateljem sta najela za teden dni večjo barko. Me-čarica se hrani z lososi. Po-trebni sta dve vabi — ne-kajkilogramski losos, ki ga ni težko poprej ujeti in živahna riba, ki vzbuja pozornost. In seveda je potrebno še veliko vztrajnosti, znanja in še mnogo sreče. Tistega novembrskega popoldne je bilo sreče zares na pretek. Ko so se takore-koč neuspešni dnevi lova že skoraj iztekli. je Petra naj-prej vznemiril kar soliden primerek, podobnega je uspelo prijatelju celo uple-niti. A velikanka je prišla zadnjo minuto. Opazovalec na ladijskem stolpu je zavpil, koje požrla vabo. Čez pol minute so s hitrim zasukom z ladjo za-tegnili zver. Peter, ki je sedel na posebnem sedežu (dejal je, da je podoben iistemu pri zobozdravniku), je krepko stisnil palico, nameščeno v posebnem ležišču na usnje-nem pasu. Mečarica je divje pote-gnila več sto metrov vrvice, ribič je vztrajno navijal vr-vico in ni popuščal, ko so ji sledili. Kmalu je pošast spoznala, da gre zares. Z obupnimi potegi in skoki nad vodo si je skušala rešiti življenje. Nekajkrat je že kazalo, da je ne bo zmogel. Kar naprej ga je dvigovala s sedeža proti robu ladje. Boj je terjal ogromen telesni na-por. Zaradi nenehnega na-vijanja vrvice so mu otrpnile roke in čutil je neznosne bolečine v ramenih. Še sreča, da ga niso izdale noge, na katere se je čvrsto opiral. Morda mu je odločilno po-magalo.kersijenekočkrepil mišice pri dvigovalcih uteži. Končno je čutil, da tudi zverini pojenjajo sile. Raz-burljivi skoki, ki so najbo-gatejše plačilo za ribiča. so ponehali. Vrvica je vse manj popuščala in ko sta bila oba na koncu svojih moči, jo je, kakor goro veliko. potegnjl do barke. Nato so pomočniki z železnimi kavlji, namešče-nimi na lesenih drogovih," opravili zadnje dejanje. Dva kavlja so celo zlomili, tretji na močni vrvi je zdržal. To opravrlo ni bil več boj, biloje mesarsko klanje. Ko je riba izkrvavela, je bilo končano. Petru se je zdelo, da je trajalo celo večnost, a v resnici je preteklo vsega rekordnih petindvajset minut. Če bi ribi uspelo pobegniti v glo-bino. bi morda borba z njo trajala ves dan. Ho pripovedovanju last-nikov ladij. ki se ukvarjajo z donosnim tovrstnim turiz-mom, je lov na mečarico (domačini ji pravijo »mar-lin«) zelo muhav. Poznajo stalne goste Američane, ki že deset let poskušajo priti do večje trofeje, toda ne zmo-rejo. Naš Peter. »velenjska korenina«, pa je vsekakor smo se prepričali, prišel, vi-del in zmagal. Pravijo. da vsaka tretja riba, ki izplava iz globin do vabe, zagrabi in da vsako tretjo. ki sprejme vabo, ulo-vijo. Šteje se, da je ribič ribo že uplenil, če jo uspe pote-gniti do ladje in lastnik s posebno rokavico prime za okoli osem metrov dolg je-klen zadnji del vrvice. Tako se tu in tam zgodi, da ribič mečarico ujame samo for-malno, kar med ribiško druščino v Avstraliji začuda niti ne povzroča večje žalo-sti. Naš Peter je ribo'k sreči ujel po naših pravilih. Pre-parirana glava bo krasila njegov dom. O ulovu kapitalne meča-ricč se je hitro razvedelo. Številni domačini in turisti so pričakali junaka na obali in mu iskreno čestitali. Sredstva obveščanja niso skoparila z vestjo o podvigu vrlega Jugoslovana, ki si je pridobil prve ribiške izkuš-nje že v rani mladosti na bregovih Pake. Bojan Glavač I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Peter Kodela s skoraj 520 kg težko ribo — mečarico MARJAN BREGAR Jezikovno razsodišče (59,60) Ozimnica z napako „Prosimo vas, da si ogledate priloženo naročiinico živilske industrije Eta iz Kamnika. Zelo cenim izdelke te tovarne, ko pa sem prebrala naročilnico, sem se zgrozila. Kako spakedrana slo-venščina!" Ozimnici, navedeni v naročilni-ci, sta res nekaj posebnega. Naj-prej nekaj za pokušnjo iz male ozimnice: kumarice sendvjč, pa-prika paradajz, paprika fileti, kompot sliva. In še iz velike: ku-marice sendvič, paprika para-dajz, paprika fileti, paprika rezanci, kompot sliva, kompot češnja. Kaj naj si slovenski kupci mi-slijo pri tem? Kam naj s tem ro-kovnjaškim jezikom? Kam s spa-karijami: paprika rotunda, gor-čica special, gorčica pikanty, Ka-kor da slovenski jezik ne premo-re okroglih paprik, posebne in pikantne gorčice, paradižnika? Na slovenskem se najbrž 5e nihče drug ni spomnil, da bi če-šnjevemu, češpljevemu ali slivo-vemu kompotu rekel kompot sli-va, komnot češnja. Tako smo zaradi komercializacije jezika od domačih, pravilnih zvez čevlji Gorjanka, ptica pevka prišli do barbarizmov kompot sliva, kom-pot češnja, kumarice sendvič, paprika paradajz. . . Naj končamo z mislijo iz uvod-nega pisma: „Lepo bi bilo, če bi Eta vsaj toliko skrbela za domači okus slovenščine, kakor skrbi za domači okus svojih izdelkov." Da to pri Eti morejo, so doka-zali sami, ker pripravljajo tudi kumarični lonec, gobovo omako z mesom, dimljeno postrv v kisu, brstični ohrovt in polnjeno pa-priko in so nam vsaj za zdaj še prizanesli s kašnimi lonec ku-marice, omaka goba meso, po-strv dim kis, ohrovt brstič, pa-prika poln. Medvedje usluge aktivističnega jezika Delegari ,,SIS za kulturo" iz občine Ljubtjane Center so jezi-kovnemu razsodišču poslali ne-kaj ,,detegatskega gradiva" in zapisali svoje zgražanje nad jezi-kom, v kakršnem je to gradivo oblikovano. Jezik poslanega gradiva je res vse prej kot zgleden; na področju kulture bi morali nanj še posebej paziti. Delegati imajo prav. V besedilu pa je še nekaj posebno zariimivih primerkov nesmiselne-ga, aktivistični zanos posnema-jočega pisanja; na primer: ,,IX. kongres Zveze komunistov Šlo-venije in XII. kongres Zveze ko-munistov Jugoslavije sta idejni navdih, znotraj katerih bodo po-samezne zvrsti ljubiteljske kultu-re povezovale svoje delo še z revolucionarnim izročilom NOB in pomembnimi zaokroženimi obletnicami kulturnega ustvarja-nja preteklosti in sedanjosti — svojega, narodov in narodnosti Jugoslavije kot tudi kulturna snovanja obče človeške veljave." Kar premislimo to dolgo „klo-baso": 1. Ali bodo „posamezne zvrsti ljubiteljske kuiture pove-zovale svoje delo" s kongresoma ali z „idejnim navdihom"? 2. Na kaj se veže sklep o „Kulturnem snovanju obče človeške velja- ve"? 3. Kaj je to, „kulturno ustvarjanje preteklosti in seda-njosti"? Ali gre za ustvarjanje preteklosti in sedanjosti ali pa je treba reč razumeti dobesedno? /. Kaj neki pomeni, da bodo ,,po-vczovale svoje delo še z revolu-cionarnim izročilom NOB", po-tem ko so že „znotraj (!) idejne-ga navdiha"; kaj je pred izroči-lom NOB? Itd. Vsa ta zmešnjava ne pomeni nič drugega, kot da sestavljalec svojega stavka ni premislil in da do njega ni imel prav nikarkšne-ga osebnega odnosa; „gradivo" je pač za uvod po aktivistični na-vadi „okrasil" z nekaj zvenečimi besedami in frazami, ki so mu iz različnih časopisov in govorov ostale v ušesih; tako zapomnjene jih je „porabil" v škodo spisu in vrednotam, o katerih govori. Ena od naštetih uslug slabega aktivističnega jezika. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Stovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za stovenščino v javnosti, Jezikovnof' razsodišče, RK SZDL Slovenije; 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober stovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Prgišče misfi Ni bogat tisti, ki veiiko ima, namreč tisti, ki veiiko daje. E. Fromm V bridkosti čiovek ne iaže. i. Cankar BBMilllliMnMBi Kdor zaničuje današnji dan. dokazuje, da včerajšnjega ni razumel. M. Maeterlinck Užitka ni mogoče vzeti, da bi užitekdaii. H. Hesse ILIR SE VRPCR 35. »Nehajte!« je zavpil Ken. Meči so se povesili. »Kaj hočeš?« je Ken stopil k Rimljanu in ta je odgovarjal keltsko. »Boriti se želim s poveljnikom!« Ken se je ozrl po tovariših. Med možmi je završalo. »Ti si naš po-veijnik! Kdo drug?« Ken je sklonil glavo, se zagledal v okrva-vljeni meč v svoji kovaški roki in v kopico mož na tleh, ki jim je ta meč utrnil življenje .., »Dovolj je krvi!« je prvikrat uporabil pravico ukazovanja, ki so mu jo pravkar po-delili. »Pojdi in povej to svojemu poveljniku!« Kenov obraz je bil svečan in odločen. »Če pa želite boj — sporoči mu: mi smo tu!« Ta hip je na balkonu zasijala bela knezova postava. Nasmeh je ožarjal starčev obraz in s prostranega dvorišča je iz stotih grl zaorilo: »Hurrrra!«. Ursus se je potepel z Gradišča. Stokrat raje bi ta hip legel s presekanim srcem k padlim pajdašem. Zrlo ga je, bolelo do obupa ne le to, da je premagan, temveč predvsem to, da je mlečnozob barbar odklonil boj z njim, povelj-nikom garde, vojakom od peta do glave! Mrk, strgan in opraskan je Ursusodvihral izpod Gradišča in prav tak je odgrni! zaveso na povelniškem šotoru. »Izdani in poraženi!« Njegov krik je odmeval pod škrlatnim platnom. Pred njim je stal poveljnik, Gaj, rimski velikaš, vojskovodja. Prebledel je. Na desni sta stala keltski plemič in ob njen neznana mlada ženska. Ursus je izdrl meč in brez besede planil k Uduriku. Še preden se je ta utegnil upreti, je z zamolklim pokom Rimljanov meč razklal Keitovo lobanjo. Kri in zdrobljeni možgani so obrizgali škrlat šotora ... Števi/ka 8 (622) - 25. februarja 1982 Prispevki bralcev i\5 9 lz dela gasilskih društev v občini Mozirje Nov dom bodo izročili namenu ob 100-Ietnici delovanja društva in bo velika pridobitev tudi za kraj v celoti. Nazarje Vse za izgradnjo Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Alojz Jerčič laninsko društvo Titovo Velenje Prireditve PETKOV VEČER V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo KLAVIRSKI VE-ČER, na katerem bosta na-stopili učenki Glasbene šole Velenje Darinka Kompan in Jelka Veber s programom za tekmovalni nastop v Ljub-Ijani. KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA iz Celja V soboto, 27. februarja, ob 19. uri, bo v Šmartnem ob Paki koncert Komornega moškega pevskega zbora iz Celja. Na sporedu bodo slo-venske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih naro-dov. Zborovodja: Vid Mar-cen. Vstop prost! KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA V sredo, 3. marca, ob 19.30 uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostoval SLOVENSKI OKTET. Umet-niški vodja okteta je Anton Nanut. Vstopnice za koncert prodajajo v knjižnici. RAZSTAVA V razstavnem prostoru Kul-turnega centra ,,lvan Napot-nik" Velenje je odprta retro-spektivna razstava slik Ferda Vesela ob 120-letnici rojstva. Razstava bo na ogled do četrtka, 4. marca 1982. Priprave na 100-letnico Svoje delo v preteklem letu so v nedeljo dopoldne ocenili tudi člani gasilskega društva Rečica ob Savinji. Ob uresničevanju vseh rednih nalog so največ časa in zavzetega dela namenili gradnji novega gasilskega doma, ki ga nameravajo dograditi letos in ga izročiti namenu ob proslavi 100-letnice uspešnega - delovanja društva. Na opravljeno delo pri izgradnji so upravičeno ponosni, saj so opravili ogromno prosto-voljnih delovnih ur in uspešno uresničili še vrsto drugih nalog. Zadovoljni so kljub temu, da lanskega načrta gradnje niso v celoti uresničili. Zaradi različnih težav jim namreč ni uspelo po-staviti ostrešja, les in ostali po-trebni material pa imajo v celoti pripravljen tako, da bo časovni zaostanek neznaten. Na občnem zboru so rečički gasilci poudarili še eno slabost. Ob izjemni delovni vnemi večine članov ob gradnji doma, jih namreč nekaj še vedno stoji ob strani in opazuje napore svojih tovarišev. To vsekakor ni prav in letošnja prva naloga bo k delu pritegniti vse člane. Zavedati se namreč morajo, da je dom ve-lika pridobitev za društvo in nje-govo dejavnost, po svoji prostor-ski zasnovi pa tudi za kraj in okolico v celoti. Tudi 100-letnica delovanja veliko pomeni. Ogro-mno dela so gasilci opravili v tem obdobju, dom pa bo poznejšim rodovom pričal o velikih uspehih sedanje generacije gasilcev na Rečici. Vsi bodo torej morali po-prijeti za delo in prispevati svoj aefež k letošnjemu slavju. Tudi sicer j e bilo delo društva in njegovih organov v minulem letu dokaj uspešno. Društvo danes ima 74 aktivnih članov, v lanskem letu so pridobili dve pionirski desetini, pri vključevanju žensk pa so bili manj uspešni in tudi to bo ena najpomembnejših nalog društva in novega vodstva, ki so ga v nedeljo izvolili. J. P. Že tretja razstava na Japonskem »Poet železnih plastik da-našnje civilizacije« Alojz Jer-čič bo julija že tretjič razsta-vljal na Japonskem, saj se je mladi kipar bolj kot v do-movini uveljavil prav tu. Alojz Jerčič, ki je začel svojo kipar-sko pot kot kovač, livar in delavec v tovarni Gorenje-Muta je konec preteklega leta že tretjič poletel v daljno de-želo, kjer bo v Metro Politan Museum Tokio pripravil eno največjih jugoslovanskih raz-stav na sploh. Razstavo bodo odprli 24. julija 1982. Avtor mora do takrat pripraviti več kot sto svojih del in okrog 50 del, ki jih imajo ljubitelji nje-gove umetnosti v domovini in tujini. V galeriji bo avtor predsta-vil svoja dela, na voljo pa bo tudi prostor za predstavitev kulture, krajevnih, industrij-skih ter drugih značilnosti naše domovine. Organizatorji razstave so namreč sami po-nudili »teden jugoslovanske kulture«. AlojzJerčičjedoslej napisal že veliko pisem kul-turnim ustanovam in tistim, ki bi lahko na Japonskem pred- stavili svojo ponudbo. Toda zajetni projekt in želje do se-daj še niso našle pravega ra-zumevanja. Mlad kipar Alojz Jerčič, ki je bil nazadnje za-poslen v velenjski tovarni Gorenje. je spet prav tu naše prvo in veliko podporo. Omenimo lahko veličasten spomenik pohorskega junaka Alfonza Šarha pred osnovno šolo XIV. divizije, pa eno naj-večjih kiparskih del iz varje-nega železa na svetu kip »Krik iz teme«, za katerega je avtor prejel posebno nagrado »Kotaro Takamura«. Delo je razstavljeno v muzeju na prostem v japonskih Alpah, tehta pa kar dobrih osem ton. ton. Površina, liki, izpoved že-lezaje takšna, da je japonske strokovnjake in kritike močno presenetila. V visokih krogih kiparske umetnosti na Ja-ponskem ga ocenjujejo kot »poeta, ki v železu obtožuje današnjo civilizacijo« in so mu prav zaradi tega omogočili razstavo njegovih del v tem tako velikem muzeju in ga-leriji umetnosti. H. Jerčič A. Jerčič: Varjena plastika »Upanje« Gradnjo doma morajo končati do septembra, kar bo terjalo še veliko delovnih naporov. Bogat delovni program fotosekcije Fotosekcija je le ena izmed mnogih sekcij skoraj 2000 član-skega planinskega društva Titovo Velenje. Ustanovili so jo pred štirimi leti. V počastitev planinskega pra-znika že od ustanovitve dalje člani sekcije pripravljajo v prostorih Napotnikove galerije bogato razstavo fotografij s planinsko tematiko. Slike prikazujejo pred-vsem lepoto naših planinskih poti ter delo in življenje društva. Vsa-kokrat so člani razstavili okrog 80 fotograflj. Med njihove naloge sodi tudi arhiviranje diapozitivov z vseh izletov in pomembneiših dogodkov — razvitje društvenega prapora. Shranjevanje diafilmov in filmov je hkrati tudi najva-žnejša pridobitev planinskega društva. Delo članov fotosekcije se zač-ne na izletih in se nadaljuje še nekaj dni po njem. saj je treba fotozapis kar najhitreje urediti. Zbrane diapozitive vseh izletov v letu pa prikažejo na izletu v ne-znano. Doslej so pomagali člani fotosekcije tudi pri pripravi raz-stave planinskih fotografij Jaka Copa. Sekcija je ssvojim delom in marljivostjo opravičiia svoj obstoj in dosegla lepe uspehe, kerdelajo Nazarski gasilci so si na občnem zboru pred letom dni zadali po-membno nalogo — gradnjo novega doma. Uspešnost uresničevanja te in drugih pomembnih nalog so ocenili na občnem zboru v nedeljo. Seveda so največ pozornosti namenili prav po-teku gradnje novega doma. Sedanji dom je namreč kupila Modna kon-fekcija Elkroj, predračunska vrednost novega doma pa je za 3,3 milijone di-narjev večja od izkupička za stari dom. Razliko bodo pokrili iz najrazličnejših virov, pomembne postavke pri tem pa so prostovoljno delo članov društva ter razumevanje združenega dela in kra-janov. Dela pri gradnji doma se gasilci niso prestrašili, vseeno pa so jim številne administrativne čeri ob pridobivanju ustreznih dovoljenj in soglasij že po-časi rahljale potrpljenje. »Papirje« so uspeli pridobiti v dobrem letu dni in so takoj pričeli z gradbenimi deli, saj mora biti dom dograjen do meseca septembra. Zemeljska dela so opravili člani društva sami in s tem veliko pri-varčevali. Opravili so skojaj tisoč prostovoljnih delovnih ur, od tega 280 traktorskih. Pri tem so se posebej iz-kazali Stiije člani društva. ki so s trak-torji prevozili kar 1500 kubičnih me-trov materiala, z nakladalnimi stroji pa je priskočila na pomoč temeljna orga-nizacija Žagarstvo. Gradbena dela so že stekla in nazarski gasilci upajo, da bodo uspeli v predvidenem roku. Gradnja seveda terja veliko.časa in dela. vendar ob njej niso zanemarili ostalih društvenih dejavnosti. Včlanili so se v slovenski gasilski muzej, pove-čali število naročnikov svojega glasila ter pridno sodelovali z občinsko ga-silsko zvezo in s sosednjimi društvi. Uspešni so blli tudi pri pomlajevanju svojih vrst, manj uspehov pa so imeli pri vključevanju žensk. Veliko pozornosti so namenili usposabljrnju članstva, kamor vseka-kor sodijo tudi tekmovanja. Pri tem so se zelo dobro odrezali mladinci in pi-onirji, člani pa so povsem zatajili in z osmim mestom na občinskem prven-stvu dosegli največji neuspeh v zad-njem desetletju. Uspešno so opravili svoje naloge v tednu požarne varnosti in vzorno skrbeli za opremo in orodje. Jasno je seveda, da le brezhibnost njihovih črpalk in orodja zagotavlja uspešno posredovanje, icar je zaradi neposredne bližine nazarske lesne in-dustrije še toliko bolj pomembno. S svojo opremljenostjo so zadovoljni, manjka jim le še nekaj cevi za uspe-šnejše reševanje v oddaljenih krajih. Na občnem zboru so izvolili novo društveno vodstvo in sprejeli delovni načrtza prihodnjeobdobje. Prepričani so, da bodo zahtevne naloge v letoš-njem letu s skupnimi napori vseh čia-nov in ostalih dejavnikov uspešno opravili. J. P. V sredo, 3. marca ob 19.30, bo v domu kulture Kulturnega centra ,,lvan Napotnik" Velenje koncert Slovenskega okteta. Slovenski oktet, ki je bil ustanovljen leta 1951, pre-peva praktično brez prekj-nitve. Doslej je izvedel že preko 2000 koncertov, po-snel 18 gramofonskih plošč in 4 kasete. IMastopil je na vseh kontinentih. Pridobil si je sloves najbolj repre-zentativnega in najpopular-nejšega jugoslovanskega komornega ansambla. Kri-tike ga označujejo kot „osemčlanski vokalni orke-ster", kot „zbor osmih ob-čutljivih inštrumentov" in kot „ekshibicijo vokalnega mojstrstva". Oktet je leta 1957 in 1964 prejel Prešernovo nagrado, leta 1975 pa mu je Sloven-ska prosvetna zveza v Ce-lovcu podelila Drabosnja-kovo priznanje. Ob 25-let-nici delovanja ga je pred-sednik Tito odlikoval z Re- dom bratstva in enotnosti s srebmim vencem. Umetniški vodja zbora je Anton Nanut, predsednik pa Bogdan Pogačnik. Okte-tov repertoar obsega na-rodne pesmi jugoslovan-skih narodov ter pesmi raz- nih narodov, partizanske in revolucionarne pesmi, mad-rigale in motete, pesmi ro-mantičnih in modemih skladateljev ter pesmi iz - pravoslavne liturgije in črn-ske duhovne pesmi ter dru-ge. vsi člani sekcije z veliko dobre volje. Tudi za to leto so si zastavili zahteven program. Vanj so zapi-sali fotografiranje vseh izletov društva, akcij in pomembnejših dogodkov, fotografiranje zanimi-vosti s srečanja s pobratenimi ali drugimi tovrstnimi društvi, v počastitev dneva plantncev pa bodo pripravtli samostojno raz-stavo fotografij. Želijo pa se tudi udeležiti mednarodne razstave v Ivanjcu. Bolj kot kdajkoli doslej bodo poglobili sodelovanje s pla-ninskimi krožki po šolah naše občine. J. Hočevar Koncert Slovenskega okteta Spominskega pohoda na Stol se je preteklo soboto in nedeljo udeležilo kar 5.000 ljudi, med pohodniki pa je bilo tudi 180 članov planinskega društva iz Titovega Velenja / 10l\* Odtuintam Števi/ka 8 (622) - 25. februarja 1982 Nepotrebne vrste Dispanzer za žene in ginekološka ambulanta v Splošnem zdravstvu Velenje, ki sta do 1. januarja leto delovali ločeno, sta zdaj združeni v novo celoto — Dispanzer za žene. Nova organizaCija je poenotila ves sistem zdravstvenega varstva žena. Prej so žene imele v dispanzerju eno kartOteko, pri ginekologu dru-go, za kontracepcijo tretjo, tako da ni bilo celotnega vpogleda v izvajanie terapije posameznih zdravnikov, ki so žene obravnava-li na različnih stopnjah, s tem pa jim je bila otežkočena točna evidenca nad njihovim zdravstve-nim stanjem. V dispanzer za žene so sedaj vključene naslednje dejavnosti: ginekološka ambulan-ta, posvetovalnica za kontracep-cijo, otroško-ginekološka posve-tovalnica, ambulanta za zdravlje-nje neplodnosti, ambulanta za predporodno zaščito in ambulanta za poporodno spremljanje žena. Pri svojem delu dispanzer tesno sodeluje z babiško in patronažno službo ter ostalimi vejami zdrav-stvenega varstva v Zdravstvenem centru. V dispanzerju delata dve medi-cinski sestri s s srednjo izobrazbo, dve medicinski sestri z višjo izobrazbo, zdravnik splošne prak-se, usposobljen za delo na področju varstva žena in zdravnik specialist-ginekolog. Po statistiki Zdravstvenega cent- ra VeLenje je vsaka žena v občini poprečno pregledana nekaj manj kot enkrat na leto, — to priča o prizadevnosti dispanzerja. Radi pa bi dosegli, da bi vsaj žene, ki prejemajo kontracepcijo, žene iz „rizične" skupine, kot na primer povečan pritisk, obolenja ožilja in srca, obolenja jeter, ledvic, kožna obolenja, kadilke, žene s sladkor-no boleznijo itd. prišle na pregled vsaj dvakrat na leto. Velenjčanke precej dobro skrbijo za svoje zdravje, čeprav se dostikrat zgodi, da pacientka predpisana zdravila v lekarni dvigne, potem pa jih ne uporablja, kar prvič podaljšuje zdravljenje, drugič pa je to zapravljanje družbenih sredstev. Dobro je v dispanzerju za žene razvito preventivno varstvo, pred-vsem zgodnje odkrivanje rakastih obolenj. Pri pacientkah enkrat na leto napravijo zahtevnejše analize, sumljive primere takoj pošljejo v nadaljnjo obdelavot tako da veliko primerov bolezni odkrijejo že v zgodnjem stadiju, kar poveča možnost ozdravitve. Da je tudi kontracepcija dobro razvita, priča podatek, da število splavov v primerjavi s prejšnjimi leti upada. Dispanzer preko referata za zdrav-stveno varstvo v Zdravstvenem centru za javnost organizira preda-vanja s področja obolenj ženskih spolnih organov in dojk — odziv pri ženah je velik. Veliko pozor- nost posvečajo preventivnemu var-stvu nosečnic, skrbijo,. da pravo-časno odkrijejo bolezenska stanja, ki lahko ogrozijo nosečnost, kot na primer: povišan pritisk, obole-nja srca in ožilja, ledvic, slabokrv-nost, sladkorna bolezen in na osnovi tega pravočasno ukrepajo, s tem, da predpišejo ustrezno dieto in terapijo. Ker je na področju Velenja pre-cej neplodnih zakonov, zlasti pri priseljencih iz drugih republik, odkrivajo v ambulanti za neplod-nost vzroke neplodnosti pri obeh špolih. Pri tem sodelujejo z ginekološko porodniškim oddel-kom v Slovenj Gradcu in Celju, urološkim oddelkom v Celju in citogenetsko ambulanto Kliničnega centra v Ljubljani. S pediatri.in šolskimi zdravniki sodelujejo na področju otroške ginekologije pri odkrivanju vzrokov bolezni, ki izvirajo iz spolnih organov in skupno odredijo ustrezno terapijo. Po republiških normativih naj bi bil na sedem tisoč žena zaposlen vsaj en ginekolog specialist, to pomeni, da v Velenju manjka naj-manj en ginekolog. V Zdravstve-nem centru se že več kot eno leto trudijo, da bi ga zaposlili, toda kljub* številnim razpisom in ponujenemu stanOvanju ga niso uspeli pridobiti. Zaradi tega so v čakalnici iz dneva v dan dolge vr-ste. Uprava za notranje zadeve Celje w Se premalo pozornosti družbenemu premoženju Varovanju družbenega pre-moženja namenjamo še vse premalo pozornosti so med drugim ugotavljali na novinar-ski konferenci, ki so jo sklicali na upravi za notranje zadeve v Ce-lju. V preteklem letu je močno porastla kriminaliteta, tako na škodo družbenega kot zasebne-ga premoženja. Precej so se po-večale tudi tatvine prehrambe-nih izdelkov, rezervnih delov motornih vozil itd. Vpreteklem letu so porastle tudi kršitve ja-vnega reda in miru, ki naj večkrat pogojuje vinjenost. Alkohol je vse večje zlo, ki pogojuje različne nesreče. Vse več je tudi prome-tnih nesreč, ki jih povzroče vi-njeni vozniki. V preteklem letu je bilo na cestah celjskega ob-močja sicer manj pesreč kot leto poprej, manj je bilo tudi poško-dovanih, povečalo pa se je šte-vilo smrtnih žrtev. VARUJMO PREMOŽENJE DRUŽBENO Lani so miličniki občin ceij-skega območja pripravili vrsto akctj, da bi onemogočili nepra-vilnosti na področju prilaščanja družbene lastnine. Kar najte-sneje so se skušali povezati s službami varovanja v delovnih organizacijah ter z družbeno-f>olitičnimi organizacijami, ka-tere naj bi prav tako prispevale k varovanju družbenega premo-ženja. V preteklem letu so za-beležili precej kraj izdelkov, ki jih proizvajajo v različnih delo-vnih organizacijah, delavci pa si jih prilaščajo in jih odnašajo domov za lastno potrebo ali pa za prodajo. V preteklem letu so miličniki celjske regije obravnavali 4654 kaznivih dejanj, kar je za480 več kot letopoprej. Od tega jim jih je uspelo o5 odstotkov tudi že raz-iskati. 394 zadev je bilo s pod-ročja gospodarskega kriminala, 4260 pa je bilo splošnih zadev. Ugotavljajo, da je število ka-znivih dejanj vse od leta 1978 v precejšnjem porastu, na kar nedvomno vplivajo gospodar-ska gibanja. V preteklem letu so močno porastle tatvine koles, tatvine v samopostrežnih trgovinah, prav tako pa so beležiii tudi več kraj hrane iz kleti. Seveda pa ostaja ta zlatnina in denar še vedno naj-bolj mamljiva za tatove. V preteklih letijj je bilo v ka-znivih dejanjih na celjskem f>odročju udeleženih 593 mla- doletnikov, od tega 102 otroka. To število se je povečalo skoraj za sto odstotkov. To pomeni, da bodo morale občfnske skupnosti socialnega skrbstva na tem področju še veliko narediti. f preteklem letu so zabeležili tudi 17 oseb, ki so preprodajale mamila, celotne širine teh poja-vov pa na upravi za notranje zadeve niso obravnavatli. VARSTVO PRED POŽARINI ZADOVOLJIVO Tako kot v celotni Sloveniji, je tudi na celjskem območju nare-dil ogenj veliko škode. V obči-nah celjske je bilo kar 140 večjih ali manjših požarov. Od tega so jih na upravi za notranje zadeve obravnavali 87 kot dogodke, 28 je bilo požarov zaradi malo-marnosti, kar 25 pa je bilo po-žigov. Vse to kaže, da skrbi za po-žarao varnost še vedno ne po-svečamo dovolj pozornosti. NI BILO HUJŠIH KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU V preteklem letu na območju celjske regije ni bilo hujših kr-šitev javnega reda in miru. Naj-pogosteje gre na tem področju za razgrajanje, kričanje, žalitve in podobno. Zlabeležili pa so tudi nekaj primerov risanja in pisa-nja po stavbah. V porastu pa so bili prekrški, kjer je v akciji so-delovalo več ljudi. Z zaskrbljenostjo so miličniki celjskega območja v preteklem letu ugotavljali, da so občani prijavili kar za 25 odstotkov manj kršitev kot leto poprej. ŠTEVILO PROMETNIH NE-SREČ SE JE ZMANJŠALO Pogoji na naših cestah se v preteklem letu niso bistveno iz-boljšali. Še vse premalo pozor-nosti namenjamo odpravljanju čmih točk na naših cestah. Kljub vsemu pa smo s stanjem na področju prometne varnosti lahko zadovoljni, saj je bilo ob enakih prometnih pogojih, ob povečanju prometamanj nesreč. Na to je nedvomno vplival nov zakon o varnosti cestnega pro-meta, ki je bil sprejet lani. Ne-dvomno pa so na to vplivale tudi številne akcije, ki sojih miličniki pripravili v želji, da bi izboljšali prometno varnost. Na upravi za notranje zadeve v Celju pa so mnenja, da je število prometnih nesreč morda manjše tudi zaradi večje prometne kulture vozni-kov. Na celjskem območju se je pripetilo lani 794 prometnih nesreč (upoštevane so nesreče s telesnimi poškodbami, smrtnim izidom in večjo materialno ško-do). To je za 65 manj kot leto poprej. Od tegaje bilo 712 nesreč s telesnimi poškodbami, kar je 70 manj kot predlani. V teh ne-srečah je bilo 944 oseb težje ali lažje poškodovanih kar je 146 manj kot leta 1980. Ti podatki bt bili spodbudni, če ne bi upo-števali dejstva, da je na cestah celjskega območja lani umrlo kar 90 oseb, kar je devet več kot v letu 1980. Med žrtvami pro-metnih nesreč je bilo kar 30 pe-šcev in med temi 6 otrok. Največkrat so bili povzroči-telji prometnih nesreč vozniki osebnih avtomobilov (53,6 od-stotkov), sledili so vozniki koles z motorjem, tovornih avtomobi-lov, na četrtem mestu pa so pešci. ~ Največkrat je bila vzrok ne-sreč prehitra vožnja, sledilo je izsiljevanje prednosti, na tretjem mestu pa je alkohol. Zanimivje tudi podatek, da je alkohol kot povzročitelj nesreč s smrtnim izidom že na drugem mestu. Ker povečuje število vinjenih vozni-kov tudi na naših cestah, bodo namenili miličniki preventi-vnim akcijam na tem področju v prihodnje vso pozornost. Miličniki celjskega območja so v preteklem letu opozorili na nepravilnosti 28.396 udeležen-cev v prometu, podali so 11.492 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 25.126 kršilcem so izrekli mandatno kazen, izdali pa so tudi 3214 plačilnih nalogov. Zaradi po-manjkljivosti na vozilih so v preteklem letu odvzeli .1.864 prometnih dovoljenj. Med njimi je bilo tudi precej šoferjev avto-busov. Odvzeli pa so tudi 2204 vozniška dovoljenja. V preteklem letu je bilo med povzročitelji prometnih nesreč več pešcev in kolesaijev. Prav zaradi tega načrtujejo v letoš-njem letu več akcij, da bi tudi na tem področju preventivno delo-vali. Na upravi za notranje zadeve pa poudarjajo, da bodo na tem področju storjeni bistveni pre-miki, ko bo delo pri sodnikih za prekrške hitreje in učinkoviteje steklo. Vse preveč je namreč primerov, ko posamezne zadeve zastarajo in kršitelji niso kazno-vani, med njimi pa je mnogo f)ovratnikov. M. Z. Toda že sedaj bi lahko marsikaj naredili, da bi bilo čakanja in nepotrebne gneče manj. Za vsak dan naročijo dvajset pacientk (po-leg nujnih primerov, ki jih pošilja-jo splošni zdravniki in tistih, ki pridejo po maternične vložke), vendar se redno dogaja, da jih ne pride na pregled kar pet do dva-najst, ki se potem znova naročajo. V čakalnici prihaja do nestrpnosti takrat, ko bi nekatere žene rade opravile pregled kar v službenem času, zato foočejo prjtj takoj na vr-sto. Medicinske sestre, ki vpisujejo za preglede, pazijo na to, da vsem ustrežejo in jih naročijo po njihovi želji, dokler mesta v štirinaj-stdnevnem roku niso zasedena. Nekaj občank hodi na preglede v druge občine, kljub temu, da je čakalna doba tam tudi petkrat daljša kot v Velenju, pa tudi do zamudnic so drugje veliko bolj nepopustljivi. Često se zgodi, da so v drugih ginekoloških ambulan-tah odklonjene in nato preko splošnih zdravnikov pod „nujno" izsiljujejo pregled pri ginekologu v Velenju. V. V. Sporazum so le črke na papirju Lansko leto so v mozirski občini ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva. Njena ustanovitev je bila nedvomno pogojena s številni-mi tehtnimi razlogi, osnovne nalo-ge skupnosti pa so dosledno ure-sničevanje razvojnih načrtov v kmetijstvu, dvig proizvodnje in njeno posodabljanje. Jasno je tudi đejstvo, da je kmetijska proizvod-nja eden najpomembnejših elementov boja za stabilizacijo celotnega gospodarstva, še bolj pa je očitno, da večji pridelek hrane, ki je temeljna naloga našega družbeno-ekonomskega razvoja, ne more in ne sme biti zgolj pro-blem kmetijcev, ampak celotne družbe. Vloga in pomen kmetijstva p& zagotovo nista omejena samo na pridelovanje hrane, saj kmetijstvo ob tem uresničuje tudi vrsto drugih gospodarskih, družbenih in obrambnih nalog. Ustanoviteljice skupnosti za po-speševanje kmetijstva so or-ganizacije združenega dela, ki naj bi za njeno dejavnost prispevale po 0,4 odstotka od brutto osebnega dohodka. Naj bi, kajti niti obilica besed, niti skupno podpisan samoupravni sporazum, niso zagotovilo za uspešno delo skupnosti, O tem nedvoumno pričajo podatki za tretje četrtletje KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBCIIME VELEIMJE RAZPISUJE dražbo kmetijskih zemljišč, parc. štev. 3423/2 3423/3 irT3423/6, skupna površina 1.268 kv. m vse v k. o. Velenje. Izklicna cena je 39.660,00 din. sJavna dražba bo 9. marca 1982 ob 7. uri v prostorih Kme-tijske zemljiške skupnosti. Interesenti morajo poprej polo-žiti na žiro račun KZS_10% varščino, ki bo ponudnikom, ki ne uspejo, vrnjena. Če se prijavi kot kupec kmet, ki ima prednostno pravico, javna dražba odpade. Kupnino in stroške mora kupec poravnati v sedmih dneh po opravljeni dražbi. Dodatne informacije in pogoji so na voljo v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. lanskega leta. Samo temeljna or-ganizacija Gorenje-Mali go-spodinjski aparati iz Nazarij je namreč izpolnila svojo obveznost in jo celo presegla, nekatere druge so prispevale le del sredstev, mno-ge in celo najpomembnejše or-ganizacije združenega dela, pa do takrat niso prispevale niti dinarja. Delovni program skupnosti zajema pospeševalno in veterinar-sko službo ter čebelarstvo. Zbrana sredstva so lani torej namenili le pospeševalni in reprodukcijski službi, zaradi ne-spoštovanja določil samoupravne-ga sporazuma pa niso uspeli ure-sničiti tako pomembnih nalog, kot so štipendiranje, melioracije in sti-mulacije za višinske kmetije. Tudi zaradi tega se težave v kmetijstvu le še povečujejo. Le nekaj podatkov. Veterinar-ska služba bi del njej namenjenih sredstev porabila tudi za zdravlje-nje mastitisa. Vimenska oboljenja so namreč pri molznicah močno razširjena in zaradi njih letno zgubijo do milijon litrov mleka, ali milijardo starih dinarjev. Tudi zaradi metiljavosti je izpad mleka in dohodka le nekoliko manjši. Skoda je torej ogromna, stroški za zdravljenje pa ob njej malenkost-ni. Skoraj nič manjši ni pomen čebelarstva, ki v lanskem letu zaradi omenjenih razlogov, ni bilo deležno, pomoči skupnosti za pospeševanje kmetijstva. V šestih čebelarskih družinah mozirske ob-čine je včlanjenih 180 čebelarjev, ki skrbijo za 2.450 čebeljih družin. Zaradi sodobnih agrotehničnih postopkov je medenje vse slabše, močno pa se širijo tudi čebelje bolezni. Tudi cene reprodukcijskih materialov skokovito naraščajo in čebelarji visokih stroskov Za uresničitev vseh pomembnih nalog kratkomalo ne zmorejo več. Upadanju števila čebeljih družin se torej ne kaže čuditi, še manj pa dvomiti v všestransko koristnost čebelarstva. To je le nekaj dejstev, problemov in nalog na številnih drugih področjih pa prav tako ne manjka. Kako torej odpraviti teža-ve in uresničiti naloge? Samo s podpisovanjem sporazumov in z lepimi besedami zagotovo ne. J. P. r molzn/stroj FECRO VVESTFAUA poenostavlja de/o v hlevu in ohranja . kakouostm/eka 1 PRODAJALNA GORENJE | NAZARJE telefon 831-936 Števi/ka 8 (622) - 25. februarja 1982 Vaš obveščeva/ec I\511 Četrtek, 25. februarja — Tomo Petek, 26. februarja — Sašo Sobota, 27. februarja — Jelka Nedelja, 28. februarja — Roman Ponedeljek, 1. marca — Albin Torek, 2. marca — Karel Sreda, 3. marca — Milena ZDRAVNIKIV ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 25. 2. - dr. Dovšak •26. 2.- 28. 2. — dr. Lazar ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE 25. 2. — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Žičkar (nočni) 26. 2. — dr. Natkova (dnevna), dr. Prenc (nočni) 27. 2. — 28. 2. — dr. Zupančič (glavni), dr. Blatnik (notranji) I. 3. — dr. Žičkar (dnevni). dr. Pustovrh (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE 27.2. — 28.2. — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje VETERINARJI V VERINAR-SKI POSTAJI TITOVO VELE-NJE SEDEŽ ŠOŠTANJ- 26. 2. — 4. 3. — Peter Rihtarič, dipl. veterinar, Šoštanj. Prešernov trg 7, telefon 881-143. REDNIKINO VELENJE Petek, 26. 2., ob 18. in 20. uri LEDENI PEKEL — ameriški avanturistični, v gl. vlogi: Donald Sutherland. Sobota in nedelja, 27., 28 . 2. ob 18. in 20. uri TIGROV BES. — hongkongški, v gl. vlogi: Ling Clia-Jen. Ponedeljek in torek, 1., 2. 3., ob 18. in 20. uri ZREBEC — angleški erotični, v gl. vlogi: Joan Collins. Sreda in četrtek, 3., 4. 3., ob 18. in 20. uri PREGON PREKO AMERIKE — ameriška komedija. V glavni vlogi: Dyana Cannon. Petek, 5. 3., ob 10. uri OTOK PIRATOV — ameriški pustolov-ski, v gl. vlogi: Michael Caine. KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 1. 3„ ob 20. uri SEN O SLAVI — ameriški spektakl, v gl. vlogi: Eddie Barth. Četrtek, 4. 3., ob 20. uri PLOD NEDOLZNOSTI — ameriška seksi drama, v gl. vlogi: Tim Wead. KINO SOŠTANJ Sobota, 27. 2., ob 19.30 SEN O SLAVI — ameriški spektakl. Nedelja, 28. 2., ob 17.30 in 19.30 ZREBEC — angleški erotični. Ponedeljek, 1. 3., ob 19.30 TI-GROV BES — hongkongški. Sreda, 3. 3., ob 19.30 PLOD NEDOLZNOSTI — ameriška seksi Hrama. KINO SMARTNO OB PAKI Petek, 26. 2., ob 19. uri TI-GROV BES — hongkongški. Torek, 2. 3., ob 19. uri PRE-GON PREKO AMERIKE — ame-riška komedija. Petek, 5. 3., ob 19. uri PLOD NEDOLZNOSTI — ameriška seksi drama. SIMCO 1005 ZS. letnik 1978. metalno rumena, 38.000 km, ugodno prodam. Telefon (063) 850-733. VARSTVO V DOPOLDAN-SKEM ČASU za 7 mesečno de-klico na našem dom u iščemo od 3. maja dalje. Ponudbe na telefon 851-682 ali pod šifro »Maj«. Na-slov v uredništvu. UGODNO PRODAM ZASTA-VO 101. Telefon 852-386, PRODAM POSESTVO z gospo-darskim poslopjem. Spodnja Reči-ca 27, Nazarje. Naslov v uredništ-vu. NUJNO POTREBUJEM PO-SOJILO 50.000,00 din do'maja 1982. Vrnem z dobrimi obrestmi. Naslov v uredništvu. PLAV SMUCARSKI PANCER, ki je bil izgubljen 15. II. na poti Gorenje Maloprodaja do Stare Na-me, oddajte prosim na Zelezniški postaji v Titovem Velenju proti na-gradi. SAMEC išče sobo, po možnosti s posebnim vhodom, v Titovem Ve-lenju. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. LADO SL 1500, letnik 1978 — april, prevoženih 53.000 krh, gara-žirano, prodam. Informacije od 15. ure dalje po telefonu (063) 852-221. Ogled mogoč vsak dan popoldne. Miran Suhadolnik, Cesta I. št. 13, 63320 TITOVO VELENJE. KUPIM naslednje stare predme-te: gramofon, ure, blagajno, denar ter podobno. V poštev pride tudi menjava. Tel. 852-925. PRODAM OSEBNIAVTO AMI SUPER, po ugodni ceni. Informa-cije po telefonu 881-395. . PREKLICUJEM izkaznico za prvo pomoč. Adem Borič, Kidriče-va 57, Titovo Velenje. KUPIM rabljeno blok kuhinjo in pralni stroj. Ponudbe dopoldan na telefon (061) 344-061 interno 254. Razpisna komisija sveta šole Tozd Osnovne šole AIMTON AŠKERC Jenkova 5, Titovo Velenje RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJA GOSPODARSKIH IN SPLOŠNIH ZADEV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo najmanj tri leta prakse v vzgojno-izobraževal-nem delu, — da izpolnjujejo z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene pogoje — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOV in sociali-stične revolucije — da imajo strokovne, organizacijske in delovne sposob-nosti Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-jev pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Velenje, tozd Osnovna šola Anton Aškerc, Jenkova 2, Titovo Velenje, v zaprtem pismu z oznako ,,za razpisno komisijo". O sklepu sveta šole bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo VEKOS, n. sub. o., Titovo Velenje Koroška c. 37 b TOZD TOPLOTNA OSKRBA objavlja v skladu s planorfi kadrov prosta dela oz. naloge: 1. Vodenje montaže toplotnih naprav 2. Montaža ogrevalnih naprav 3. Vzdrževanje ogrevalnih naprav 4. Pomožna dela na terenu Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, morajo kandidati imeti še: pod 1.: — srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit ter — odslužen vojaški rok Poskusno delo traja 3 mesece. pod 2.: — poklicno šolo za strojnega ključavničarja — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Poskusno delo traja 2 meseca. pod 3.: — poklicno šolo za strojnega ključavničarja — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Poskusno delo traja 2 meseca. pod 4.: — končano osnovno šolo Poskusno delo traja 1 mesec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delov-nim časom, razen pod štev. 3, kjer gre za nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za oprav-Ijanje d3l oz. nalog sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije o delu dobijo interesenti v kadrovski službi DO. Vse prijavljene bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Velenje RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELENJE DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri DS TOZD Gradbena dejav-nost OBJAVLJA dela in naloge 1. 10 KV zidarjev 2. 5 KV tesarjev Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri — zaželjene delovne izkušnje Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. POROKE: Janko VODOVNIK, roj. 1959, prodajalec iz Griž in Jelka KOS, roj. 1960, vzgojiteljica iz Titovega Velenja; Igor BATISTA, roj. 1955, avtomehanik iz Male Buko-vice in Antonija PLASKAN, roj. 1957, ekonomski tehnik iz Smart-na ob Paki; Daniel GOLOB, roj. 1958. stroini tehnik iz Gavc in Zo-ra KOLSEK, roj. 1962, krojačicaiz Smartna ob Paki; Miran PO- BRIVNICE IN ČESALNICE TITOVO VELENJE Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornost-mi direktorja DO Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo ali izobrazbo visoko kvalificiranega delavca frizerske stroke in naimanj 5 let prakse pri opravljanju delovnih nalog in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da ima smisel za organizacijo dela in vodenje poslovanja, — da je moralno-politično neoporečen. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Brivnice in česalnice Titovo Velenje, Can-karjeva 1, „Razpisna komisija". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijav-, nega roka. CAJT, roj. 1956. komerc, tehnik iz Skal in Renata LEDINEK, roj. 1963, administrator iz Hrastovca; Peter MIKLAVZlNA, roj. 1958, strojni ključavničar iz Hrastovca in Milena MIHAJLOVlC, roj. 1963, delavka iz Dubravice Gor-nje; Franc OBU, roj. 1956, elektrotehnik iz Podkraja pri Vele-nju in Milena JERlC, roj. 1961, administrativni tehnik iz Podgorja, Slavko SOLINA, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Dijana PRODNIK, roj. 1954, pom. ku-harica iz Titovega Velenja; Hazim MERDANOVIC, roj. 1958, rudar iz Titovega Velenja in Ljuba JO-SIC, roj. 1962, sestavljalka iz Ti-tovega Velenja. SMRTI: Marija KORES, upokojenka iz Titovega Velenja, Ljubljanska 18, stara 82 let; Amalija PODRE-ČAN, upokojenka iz Crnove 34, stara 72 let. Rudarski Sotski center RSC VELENJE neom. sub odgovornost RŠC VELENJE TOZD KOMERCIALA PROMET RAZPISUJE na podlagi sklepa DS JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila KOMBI ZASTAVA — 1300 TK, leto izdelave 1975, motor 1979, neregistriran, v voznem stanju, izklicna cena 37.000 din. Licitaclja bo v soboto, 27. februarja 1982 ob 10. uri pred pro-izvodnimi dvoranami RŠC v Titovem Velenju. Ogled vozila je možen vsak dan na kraju, kjer bo licitacija. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektorenakopravno. Varščino 10% od izklicne cene je treba vplačati uro pred pri-četkom licitacije na kraju licitacije. Vse stroške prepisa in pro-metni davek plača kupec. Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objek-tov in hortikulturo HPH p. o. Titovo Velenje Komisija za delovna raz-merja OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE VODJA KOMERCIALN EG A SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba gradbene oz. druge ustrezne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju komer-ciale, — ustrezne moralno-politič-ne vrline in organizacijske sposobnosti, — stanovanje po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna raz-merja HPH Velenje, Trebu-ška 19, 63320 Titovo Vele-nje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po odločitvi. SMMSI SPOMIN Hubertu Cam/eku Nerazumljive so poti, so naša življenja, so naše usode . . . Zakaj se je tvoja pot pretrgala tako kruto, tako nečloveško? Ostaja nam tihi %rob, cvetica in sveča v spomin. Žena Zofija, sinova Berto in Denis ter ostalo sorodstvo. mi ZAHVALA ob smrti našega dragega moža in očeta Stanka Čremožnika iz Lokovice 21 se iskreno zah valjujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki so darovali vence in cvetje, ter nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi zdravnikom zdravstvenega doma Šoštanj, dr. Kranjčevi in osebju bolnišnice Topolšica, kjerso mu lajšali bolečine v zadnjih mesecih. Hvaia tudi sodelavcem TGOGorenje — tozd Elektronika, pevcem, gasilcem, govornikom za poslednje slovo ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Pepca, otroci Stanko, Darinka, Pepca, Zinka in Zalika z družinami. Šport, telesna kultura, rekreacija Odličen nastop Novo Po uspehu članov in članic judo-kluba Velenje so nas na odprtem prvenstvu v judu razveselili tudi pionirji. Na tekmovanju v Mariboru je nastopilo 80 tekmoval-cev iz osmih klubov, naši predstav-niki pa so dosegli naslednje uvrstit-ve: v skupini do 38 kg je zmagal Stropnik, tretje mesto so osvojili Pirnat v skupini do 40 kg, Gregorc do 42 kg, Stefanič pa do 58 kg. V skupini nad 58 kg je dobil prvo mesto Smon. Solidno se je uvrstil tudi Robert Drev, ki je kljub štirim zmagam uvrstil na peto mesto v njegovi skupini. Ekipa Titovega Velenja je v skupni uvrstitvi dosegla drugo mesto. Pustni dnevi, dnevi veselja, sme-. ha, norčij, šegavosti, vsaj za neka-tere, so za nami. Spet so si mnogi dali duška, pokazali svoj pravi obraz ali obraz v 'maskah, pozabili na vsakdanje skrbi, se združeno lotili preganjanja zime in vsega kar je letos slabega prinesla. No, zima se tokrat ni dala, saj je prav v pustnih dneh svoj pravi obraz po-kazala. Na velenjskih ulicah letos ni bilo tako pusto, kot lani in predlani, ampak je tokrat bilo resnično pustno. Ze v soboto dopoldne se je na ulice prenesel otroški pustni živ-žav. Učenci velenjskih osnovnih šol so se množično preoblekli v pustna oblačila, pokazali svojo ve-liko duhovitost, iznajdljivost, ne-kateri tudi izvirnost in nato v dveh dolgih sprevodih krenili po ulicah do Rdeče dvorane. Tamjepustno rajanje doseglo višek. Učencem je dve uri igral celjski ansambel Amfore, program je povezoval Rifle in če zapišemo, da je prišel tudi Andrtej (seveda Sifrer), potem kar verjamemo, da otroci letošnje-ga pustnega rajanja ne bodo poza-bili še dolgo. Zato njegovi organi-zatorji — vodstva šol, turistično društvo Velenje, občinska zveza prijateljev mladine, občinska izo-braževalna skupnost, Rdeča dvo-rana — skratka vsi, ki so pripravili letošnji mladinski karneval v Tito-vem Velenju in nato v Rdeči dvo-rani resnično zaslužijo pohvalo. Obljubili so tudi, da bo ta postal tradicionalen. Pretekli teden je občinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju s Saleškim šahovskim druŠtvom org^nizirala medobčin-sko šahovsko prvenstva za starejše in mlajše pionirje ter pionirke. Prvenstva se je udeležilo 14 ekip iz šestih občin celjskega območja. Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa Titovega Velenja (OŠ Biba Roeck), med starejšimi pa so bili Velenjčani tretji (OS Karel Destov-nik-Kajuh). Mlajše pionirke so osvojile drugo mesto, nekoliko slabše pa so se odrezale starejše pionirke, ki so zasedle četrto mesto. Starejši pio-nirji in pionirke se bodo v soboto, 28. februarja, udeležili še republiš-kega šahovskega prvenstva. Dober nastop pionirjev Za zlato puščico Zveza strelskih organizaeij velenjske občine je konec preteklega tedna izvedla" občinsko strelsko tekmovanje za zlato puščico. Udeležilo se ga je 21 strelcev. Najuspešnejši je bil Hinko Bola, kije nastreljal 566 krogov in osvojil občinsko zlato pu.ščico. Lezakrogslabšije bil FranjoŽučko — lanski republiški prvak vstreljanju > za zlato puščico, 3. mesto pa je osvojil Franc Trebše s 539 krogi. Zelo se je lzkazal tudi mladinec Janez Hiršer. ki gaje s 536 krogi osvojil 4. mesto. Norma za udeležbo na tekmdvanjuobmočne tekmovalneskupnostije izpolnilo lOstrelcev, kise bodo sedaj pomerili še s strelci Mozirja in SlovenjGradca za nastop na republiškem tekmovanju za zlato puščico. Martin Krpan je bil založen s »ta pravo« kavo. Jo je gledaleem delil in se s tem bogatil. naš čas »Naš.'čas« glasilo SZDL lzdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o„ Titovo Velenje cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I maja 1965: do 1. januarja J973 je izhajal kot štirinaistdnevnik »$A-LESKI RUDAR«, kot.tehnik pa iz-haja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprei. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Jane/. Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). IzHaja ob četrtkih. ■Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje, cesta Františka Foita 10, tele-fon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360 dt-narjev (za tujino 720 dinarjev). Ziro račun pri SDK. podružntca Velenje. številka 52800-603-38482. Grafična pripfava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopiso'v in foto-grafij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« še po mnenju Se-kretariata za informjcije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. In Ijudi — radovednežev je bilo veliko Velenjčanom so pripeljali novo telefonsko centralo. Oddahnili so si (prebivalci namreč), saj sedaj ne bo več živčnega čakanja na veze. Žal, tudi velenjski pustniki nimajo denarja, saj bodo ta objekt postavili šele leta 2000. Njihov zeleni vlak je bil za razliko od pravega, ki vozi v smeri Titrtvo Velenje—Ljubljana in nazaj, poln potnikov. »Vlak ima samo tire, ne pa stranpoti, da na raeun službe lahko še kdo kam zdrvi,« so povedali Tekmovanje mladih šahistov Uprava pustnega karnevala brez oken in brez vrat in brez di- Izumili so tudi poseben delegatski voz — voz, ki omogoča eno-rektorja. Vsak, ki pride je takoj sprejet. stavno in učinkovito rotacijo vodstvenih kadrov. V Rdeči dvorani se je na pustno soboto kar trlo mladih in majhnih maškar. rek. Torej predvčerajšnjim. Znova je namreč oživel „Velenjski pustni karneval". Kot je znano, je ta kar-neval imel in zdaj lahko zapišemo, da še vedno ima, bogato tradicijo. Torkov je bil že triindvajseti, sicer pa je bil menda kar petnajstkrat ali šestnajstkrat zapored. Nazadnje je bil pred tremi leti in ljudje so'na pustni torek kar nekaj pogrešali. Dokaz za to je njihova torkova velika radovednost. Tudi tokrat se jih je veliko zbralo na velenjskih ulicah. Največ seveda na starih mestih pred tržnico in pred Rdečo dvorano. Najbolj radovedni pa so pustni sprevod pričakali že kar v Starem Velenju, od koder se je podal na pot po mestnih ulicah. Letošnji je bil nekoliko stabili-zacijski po številu tistih, ki so v njem sodelovali, toda ravno tako naostren kot prejšnji — nestabi-lizacijski. Sicer pa varčevati je tre- Enako živahno in veselo je bilo v Titovem Velenju tudi na pustni to- V telovadnici solidarnosti Biba Roeck je bilo občinsko prvenstvo v košarki za starejše pionirke. Nastopilo je šest ekip. Prvo mesto pa so osvojile pionirke osnovne šole Biba Roeck, ki so premagale vse svoje nasprotnice. Na drugo mesto so se uvrstile pionirke ŠŠD Anton Aškerc, tretje so bile pionorke ŠŠD Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. četrte Veljka Vlahoviča, pete Miha Pintar-Toledo, šeste pa pionirke šolskega športnega društva Bratov Mravljak Titovo Veler.je. Tekmovanju se nista udeležili le ekipi ŠŠD Gustav Silih in Karel Destovnik-Kajuh. ba začeti že pri vrhu, so si dejali organizatorji, zato tokrat velenjski Tonihercfeler ni imel opore v svo-jem zvestem direktorju, je preveč stal, ampak mu je ostala Ie še tajnica. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih, pa z jezikovnimi bodi-cami niso skoparili. Ljudje so se, vsaj nekateri, do solz nasmejali in upajo, ,,da se vrli Starovelenjčani ne bodo kar tako dali in velenjski pustni karneval, ponovno za vselej upelali". Slovenskegaprvenstvavkrosu—bilo je preteklo soboto v Mariboru — so se udeležili tudi člani in pionirji velć-njskega atletskega kluba. Pri članih je.v teku na 10.000 m zmagal Stane Miklavžina, Igor Peter-nel pa se je uvrstil na tretje mesto. Ekipno so bili člani drugi. Pionirjisonastopilivtekuna 1500m in dosegli odlične uvrstitve. Najboljši v tej disciplini je bil Tine Štajn^r, Aleš Žaubi je bil četrti. Iztok Stropnik pa je pritekel na cilj kot peti. Tudi ekipno so velenjski pionirji žasedli prvo mesto. vodstvo Člani atletskega kluba Velenje so se pred dnevi sešli na letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklih letih, sprejeli program za naslednje obdobje, izvolili pa so tudi nov izvršni odbor. Za novega predsednika so iz-volili Jelena Teodora iz Rudnika li-gnita Velenje. Delovanje kluba bomo podrobno predstavili v pribodnji šte-vilki. Smučarski skoki Smučarsko skakalno društvo Braslovče-Andraž ter SSD Titovo Velenje sta na skakalnici na Paškem Kozjaku organizirala republiško prvenstvo za mlajše pi-onirie. Boris Pušnik (lanskoletni republiški prvak pri starejših cicibanih) je z naj-daljšim skokom tekme osvojil drugo mesto, Roman Tomše pa je bil 15. Cicibani Boris Tas, Gorazd Pogorelčnik in Gregor Dolar pa so se uvrstili od 20. do 40. mesta med 72 nastopajočimi pionirji. V Ljubljani na Mostecu je bilo v soboto tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Slovenije za starejše cicibane. Skakalci iz Titovega Velenja so se znova odličnoodrezali, saj se ie Gorazd Pogorelenik uvrstil našesto mesto. Gregor Dolar je^bil sedmi, Boris Trs osmi, Čepelnik enajsti, Jelen 27., Krajnc 34. ter Janko Krajnc V Planici pa je bilo državno pv prvenstvo za mlajše mladtnce. na katerem je Iztok Golob s skokoma 47,5 m 49.5 m osvojil 9. mesto. Franc Dolar