i>oMiuna plačana t COtorlnL
Leto XVn., št. 300
Ljubljana, torek 29. decembra I956
UpravmStvo; ujuDijana, Knafljeva ulica & - Telefon St 3122, 8123, 3124. 3125. 3126 Inseratm oddeleK: Ljubljana, Selen-ourgova uL 6 — Tel <392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica • St 11 — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2
Telefon St 190 Računi pri poŠt ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga Cislo 78.180, Wien St. 105.241.
Cena 1 Din
Izhaja vsak 4an Haročnma wwM mesečno Dta 25.— Za inozemstvo Din 16.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 9122, 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon ŠL 2440. Pelje. Strossmajrerjeva ulica štev L Telefon St- 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Nemčija in Španija
Po državljanski vojni povzročena mednarodna napetost v Evropi je za božične praznike zopet enkrat dosegla stopnjo, ki se zdi kritična in opasna. Alarmantne časopisne vesti, iz katerih bi se moglo sklepati, da bodo nemški topovi že kar začeli grmeti v španskih vodah, so sicer brez dvoma močno pretirane in še dolgo ni izčrpana možnost diplomatskega sporazuma. Nemčija tudi ni niti pripravljena niti voljna, da bi že sedaj riskirala kak oborožen spopad, prav gotovo pa ne zaradi Španije. Kljub temu je situacija kočljiva in resna, da bo potreba vztrajnih in vsestranskih naporov za dosego izhoda, ki ne bi že sam po sebi pomen j al novega netiva za bližnjo bodočnost.
Nemčija je v Španiji interesirana v več pogledih. Dovolj se je že pisalo o idejnih motivih in o preudarkih mednarodnega značaja, zaradi katerih bi Nemčija težko gledala, ako bi se na Iberskem polotoku ustalila kaka rdeSa republika. Manj znani, v bistvu pa enako tehtni so gospodarski momenti, ki silijo Nemčijo na to, da si v novi Španiji ustvari čim močnejše postojanke.
Ft> evropskih listih krožijo računi, koliko velja državljanska vojna v Španiji in kako se ti stroški krijejo. Cenitve strokovnjakov se gibljejo med zneski, ki bi v naši vrednosti znašali 40 do 50 milijard dinarjev. Po približno enakih delih se delijo stroški na vladni in nacionalistični tabor. Vlada ima ali je vsaj imela v svojih rokah zlati zaklad španske narodne banke, ki je znašal ob izbruhu vojne okrog 25 milijard dinarjev. Razen tega pritekajo vladi podpore skoro iz vseh evropskih držav, največ iz Rusije. Morda so pretirane cenitve, da se bližajo te tuje zbirke že milijardi dinarjev, gotovo pa znašajo že par sto milijonov.
Iz vsega tega se da razumeti, kako krije svoje vojne izdatke madridska vlada. Težje razumljivo je, kako jih zmore general Franco. Za prvi udar potrebni denar so mu pač zbrali španski veleposestniki, industrijci in sploh premožni ljudje, ki so radi žrtvovali del svojega imetja, da bi si ohranili vsaj ostali del, o katerem so se upravičeno ali neupravičeno bali, da je ogrožen od levičarskega režima v državi. Pa naj so bile te zbirke še tako visoke, osušiti so se morale že po par tednih, ko državljanske vojne ni in ni bilo konec. Saj so prvotno računali, da bo vlada zrušena že prej ko v mesecu dni, sedaj pa se boji vlečejo mesece in mesece in žro vedno nove milijone in milijarde. Zato si je general Franco pomagal na ta način, da je jemal orožje in druge vojne potrebščine na kredit v državah, ki so bile njegovi akciji naklonjene, predvsem v Nemčiji in Italiji. Po računih pariških listov dolguje okrog 4 mili jarde dinarjev samo nemški industriji.
General Franco si sprva ni delal skrbi, kako bo te dolgove poplačal, saj je računal, da bo v najkrajšem času zavzel Madrid, dobil tam zlati zaklad državne banke in iz njega kril tudi svoje dolgove v inozemstvu. Ti računi se niso uresničili. Nacionalisti še vedno nimajo Madrida v svojih rokah, a tudi če bi ga imeli, bi najbrž zlatega za-klda ne dobili več, ker je več ko verjetno, da ga je vlada deloma že porabila, deloma pa spravila na varno. Zato zatrjujejo angleške in francoske vesti, da je dal general Franco Nemcem v zastavo španske rudnike in jim že izročil v eksploatacijo rudnike v Maroku in v onem delu Španije, ki je pod njegovo oblastjo. V Burgosu. sedežu nacionalistične vlade, in v Berlinu sta se že osnovali mešani družbi s pretežnim nemškim vplivom, ki bosta eks-ploatirali zastavljene španske rudnike.
Znano je, da Nemčiji primanjkuje rud. posebno rud, ki so potrebne za oboroževanje. Med te spada zlasti živo srebro, ki ga v Nemčiji ne pridobivajo prav nič. Pač pa ima Španija v Alma-der.u največji rudnik živega srebra na svetu. Sedaj se nahaja še v rokah vladnih čet, vendar pa fltipenja general Franco vse sile. da bi prodrl do njega in ga osvojil. Živo srebro Nemčija nujno rabi za svojo oboroževalno industrijo: težko pa ga dobi v zadostni množini in še težje plača v tujih valutah. Pariški listi so zato mnenja, da je eden glavnih ciljev, ki jih Nemčija zasleduje s svojim podpiranjem španskih nacionalistov, ravno ta, dobiti v svoje roke odnosno svoje izkoriščanje almadenski rudnik, ker bi potem bila Nemčija glede živega srebra neodvisna od ostalega inozemstva.
Gotovo sta tudi Francija in Anglija močno interesirani na almadenskem rudniku, zlasti pa na tem, da ne bi prešel pod enostranski nemški vpliv, ki bi mogel svojevoljno dirigirati oddajanje živega srebra. Vendar pa ta interešn: konflikt ni tako težek in tako nerešljiv, da bi mogel tirati katerokoli stran v skrajnost Zaradi njega prav gotovo ne bo vojne. Ravno tako pa tudi ne zaradi vprašanja, od koga in kako se bodo po-
HITLER PRIPRAVLJA POSLANICO
O BODOČIH NEMŠKIH NAČRTIH
O čem so razpravljali v Berchtesgadnn — Hitlerjeva odločitev bo v skladu z njegovimi miroljubnimi stremljenji
Berlin, 28. decembra, o. Službeno deman-fcirajo vse vesti inozemskih listov o intervenciji Nemčije zaradi incidenta pred Bil-baom. Nemška vlada nima namena poslati v Španijo nikakih vojaških kontingentov in se nemško brodovje ne zbira v španskih vo-dajh. da bi skupno s španskimi nacionalističnimi vojnimi ladjami blokiralo republikanske luke, ree je pa, da je imel Hitler za božič v Berchtesgadnn celo vrsto razgovorov s svojimi najožjimi sotrudniki. Londonski poslanik Ribbentrop mu je poročal o razgovoru, ki ga je imel pred svojim odhodom iz Londona z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Gospodarsski minister in guverner državne banke dr. Schacht je informiral Hitlerja o gospodarskem položaja v Nemčiji in o nemških potrebah po si-rovinah, general Faupel, nemški diplomatski zastopnik pri španski nacionalistični vladi v Burgosu, ga je pa informiral o položaju španskih nacionalistov.
Hitler se po teh svojih razgovorih še ni o ničemer definitivno odločil. Službeni krogi naglašajo, da bo odločitev vsekakor padla že v najkrajšem času, da pa bo v skladu z miroljubnimi stremljenji državnega kancelarja, ki jih je že ponovno izrazil pred vsem svetom. Položaj se v nobenem primeru ne bo poslabšal in ne more biti niti govora o tem, da bi se povečala vojna nevarnost. Nemčija bo v gotovih primerih samo reagirala na vojne načrte drugih sil. Nemčija bo vztrajala pri miroljubni politiki. ki jo izvaja že vse zadnje mesece v sodelovanju z Italijo, o čemer se je nemška vlada že docela sporazumela z rimsko.
Dobro poučeni politični krogi menijo, da bo Hitler svoje sklepe bržkone objavil v poslanici na nemški narod, ki jo bo izdal za Novo leto. V poslanici bodo obrazloženi v
glavnih potezah vsi politični načrti Nemčije v novem letu. Poslanica bo vsekakor nov, pa tudi zadnji poziv za ohranitev miru. Hitler je že pred meseci pozval Francijo in Anglijo za ureditev evropskih vprašanj in jima je tudi ponudil mir za celih 25 let, zapadna Evropa pa tega poziva ni razumela in nanj tudi ni reagirala. Sedaj bo Hitler ponovil svoj poziv in bo morda ponudil mir za še daljšo dobo — toda posled-njič. Obenem bo zahteval takojšen odgovor in pogajanja o svojih predlogih. Pozneje bo Nemčija, odklonila sleherno odgovornost za posledice, ki bi nastale v Evropi spričo današnjega razvoja mednarodne politike.
Izgledi za splošen sporazum
Pariz, 28. decembra, b. Oficiozni »Temps« objavlja uvodnik z naslovom: »Pred pomir-jenjem?«. v katerem se dotika zadržanja Nemčije, od katere bo sedaj največ odvisen nadaljnji razvoj evropskih dogodkov. Glede Hitlerja pripominja: Fiihrer je zapustil nemško prestolnico in odšel v Berchtetr-gaden, kjer ima navado zbrati okoli sebe vse svoje najintimnejšo svetovalce, kadarkoli gre za težke odločitve. Glede novih nemških predlogov Londonu je zaenkrat še vedno na mestu precejšnja rezervirano«t. Četudi je res. da f»e je Ribbentrop pTed svojim odhodom v Berlin razgovarjal * Edenom in da je nemški poslanik v Parizu Welczeck posetil zunanjega ministra Delbosa. se vendar še ne da reči. da so se praktično že začela pogajanja med Berlinom, Londonom in Parizom.
Položaj je sicer manj enostaven, kakor se t*> nekaterim zdi. vendar splošna ureditev
Nov veliki napad
na madridsko fronto
Tudi najnovejši srditi napadi Francovih čet na Madrid
so se izjalovili
Madrid, 28. decembra. AA. Čete generala Franca so včeraj zjutraj napadle postojanke miličnikov pri Časa de Campo. Posrečilo se jim ie prekoračiti reko Manzanares, po prvi zmešnjavi pa je vladno topništvo ustavilo napad nacionalistov. Kmalu nato so vladne čete izvršile protinapad. Topovski ogenj od začetka obleganja še nikdar ni bil tako hud kakor tokrat.
Opoldne je odbor za obrambo Madrida izda1 naslednje poročilo:
Veliki napad na madridsko fronto se je na vsej črti izjalovil. Sovražna prizadevanja &o bila posebno srdita v odseku Časa de Campo severnozahodno od Madrida, kjer je bilo več ponovniih napadov. Republikanske čete so zavrnile naskok upornikov in prisilile sovražnika k umiku.
Po srditih bojih, trajajočih pozno v noč. smo Corono popolnoma osvobodili in očistili prometno črto v naših postojankah pri Araveni Rosueli in Humeri. Sovražnik je imel pri umiku velike izgube. Zajeli smo pet tankov
V odseku Useri so republikanske čete izvršile protinapad; glavni cilj jim je bila pomembna postojanka upornikov na vzhodu ceste v Toledo. Po večirrnem boju smo to postojanko, hranjeno z mnogoštevilnimi četami Maročanov in civilne garde, zavzeli z naskokom na nož.
Na fronti v Guadalarrami so republikanske čete zavzele Alaminos in še neki drug kraj. Letalstvo podpira v vseh odsekih fronte akcijo republikanskih čet.
Akcija republikanskih letal
Valencija, 28. decembra. AA. Republikansko letalstvo je razvilo živahno delovanje. Na teruelskem bojišču bombardira uspešno sovražne baterije na postojankah, ki so velikega strateškega pomena. Prišlo je do boja s štirimi lovskimi letali nasprotne stranke tn smo <ive sestrelili. Neko republikansko letalo je poškodovalo z bombami cesto v Teruefl in bombardiralo letališče Concud.
Na madridskem bojišču Je republikansko letalstvo izvršilo izvidniške polete. Na ] -■_!—i---- J:-- 1 i ■
ravnali inozemski dolgovi onega španskega tabora, ki bi v državljanski vojni podlegel. Da pa bi prišlo do večjih spopadov samo zaradi razlik ideološkega značaja, je pač malo verjetno. Pri dobri volji se bo našel brez dvoma tudi način, da ne utrpi prevelike škode domači prestiž Nemčije. To je tem bolj verjetno, ker smo lahko prepričani, da si po ogromni večini tudi nemški narod ne želi prelivati krvi zaradi Španije.
severnem bojišču so tri patrulje republikanskih lovskih letal trčile ob sedem sovražnih letal, ki so se takoj spustila v beg.
Na južni fronti je eskadrilja republikanskih dvom o t ornih letal učinkovito bombardirala arzenal v Cadizu.
Premestitev angleškega poslaništva v Valencijo
Madrid, 28. decembra. AA. Osebje britanskega poslaništva v Madridu je dobilo nalog, da se čim prej izseli. Begunci, ki so se zatekli v poslaniško poslopje. morajo oditi najkasneje do srede. Odpravnik poslov Forbes bo z vsem osebjem odpotoval v Valencijo.
Premestitev andoškega poslaništva h Madrida v Valencijo tolmačijo z nepremostljivimi te ž kočami, na katere »o zadnje dni naleteli diplomati, ki so ostali v prestolnici. ko bi imeli poročati svojim vladam o sklepih in namerah republikanske vlade na Španskem.
Afera nemškega paraika „Fatosa"
Pariz, 28. decembra, br. Kakor poročajo listi, je nemška vlada poslala madridski vladi ultimativno zahtevo, naj v teku 24 ur izpusti v soboto zaplenjeni nemški parnik »Palos«, ki so ga španske vojne ladje odvedle v luko Bilbao. Na parnik u so našli 1.500 ton vojnega materijala. namenjenega za generala Franca. Na krovu »o bili tudi trije agenti generala Franca, ki so spremljali transport. Nemška vlada je zahtevala, na/j madridska vlada zaplenjeni parnik ta-Iroj vrne, izroči tovor, komur je namenjen, in poskrbi za popolno varnost omenjenih treh potaikov. Kapitan ladje je Se pred zaplembo parnik a in pregledom tovora uničil vse ladijske papirje, da bi tako prikril, odkod prihaja in komu je tovor namenjen. Španska vlada je po vseh teh ugotovitvaib odgovorila, da smatra zaplenjeni pamik za tihotapsko tedjo in kot svoj vojni plen, ker trdi sedaj poveljnik te ladje, da pripada brodovju generala Franca.
Poziv republikanske vlade Društvu narodov
Ženeva, 28. decembra. AA. Tajništvo Društva narodov je začelo proučevati vlogo va-lencfiske vlade, v kateri prosi, na! Društvo narodov določj izvedence za pomoč civilnemu prebivalstvu na Španskem in za evakui-ranje tujih poslaništev v Madridu. Valencii-6ka vlada se v svoji prošnji sklicuje na resolucijo sveta DN 7 dne 12. decembra, ki pooblašča ta:u.fštvo DN za sodelovanje na človeeanskem področju na Španskem po strokovnifi organih.
ni izključena. Francija in Anglija se bosta znova potrudili, da rešita problem nevme-šavanja v španske zadeve. Vprašanje je le, ali more Nemčija, odkar se je toliko angažirala v Španiji, izpremeniti svoje zadržanje, ne da bi to izgledalo kot diplomatski umik.
Berlinu gre predvsem za dve stvari: ohraniti hoče prestiž hitlerjevskega režima, obenem pa preprečiti ustanovitev proletar-ske države na Pirenejskem polotoku. Prestiž Nemčije je mogoče zavarovati že s striktnim izpolnjevanjem sporazuma o ne-vmeša vanju. drugo vprašanje pa bi utegnilo urediti primemo posredovanje vseh prizadetih velesil, ker je na dlani, da si tudi Francija in Anglija ne žele nastanka pro-letarske države onkraj Pirenejev. Sporazum glede Španije hi pripomogel tudi k ureditvi drugiib visečih vprašanj, posebno vprašanja nadomestitve lokamske pogodbe z novrm paktom. To je seveda za sedaj samo še upanje, ker je spričo sedanjega berlinskega molka končno vse odvisno samo od zadržanja. ki ga bo zavzel Hitler po svojih posvetovanjih. Šele po tej odločitvi nemškega kancelarja bo mogoče z gotovostjo reči, kakšni so izgledi za morebitni splošni sporazum v Evropi. V informiranih nacističnih krogih so prepričani, da bi Hitler takoj prepustil Španijo svoji usodi, čim bi se ga London usmilil s kako kolonijo, pa naj bi bila še tako majhna.
Kaj pravijo Italijani
Rim, 28. decembra, br. »Tribunac se bavi ▼ daljšem članku s franeo&ko-angleško intervencijo in naglasa, da bo ofenziva, ki se je zadnje dni pričela proti Nemčiji. kaj malo doprinesla k razčiščenju in učvrstitvi evropskega položaja. Nemčijo so postavili
pred dSemo, da izbira med nevmešavanjem t Španske zadeve in med sodelovanjem t zapadnimi velesilami. Če se odloči Nemčija proti predlogom Pariza in Londona, se bo izpostavila popolni izolaciji z vsemi njenimi posledicami. Tak pritisk na Nemčijo bi bil docela pogrešen. kajti Nemčija za Španijo ni storila nič v.eč in nič manj kakoT druge države. Kadar bodo drugi prenehali pošiljati v Španijo orožje, municijo in prostovoljce, bo to gotovo storila tudi Nemčija. V Evropi je mnogo važnejših vprašanj, ki se ne tičejo samo Nemčije in Španije, marveč v6eh držav, ki hočejo red in mir. Italija se popolnoma strinja z Nemčijo m njeno zahtevo, naj se najprej preišče početje in stremljenje Rusije, ka si je v &rou Španije že organizirala celo armado. Rusija je danes pravi vladar v Madridu odnosno v Valenciji in njeno stremljenje gre za tem. da se za vselej in trdno zasidra ob Sredozemskem morju. Tu je ključ evropskega položaja. Države, ki hočejo resničen mir in red v Evropi, pač ne morejo dopustiti, da »e Rusija tako utrdi na. tem koncu Evrop* tn si ustvari novo središče za svoje ramfc ralno početje v Evropi.
Zanimanje v Angliji
London, 28. decembra. AA. Kaj bo odločil Hitler v zvezi s španskimi dogodki, je glavno vprašanje, e katerim se baviij« ljStj. »Times« pravijo med drugim, da je ni francoske vlade, kjj bi mogla ostati brezbrižna, ko vidi, kako Nemčija v neomejenem številu organizjTa svojo vojsko na španskem. Imamo razloge pričakovati, da Berlin najnovejšega francosko — britanskega poziva ne bo lahkomiselno zavrnil. Španski problem ki ga ima Hitler urediti, ie odpoklic nemških prostovoljcev alf, pa nova znafna ojače-nia generalu Francu.
>Daily Telegraph« mjali- da je napočil trenutek, ko se iima Nemčija odkrito j<zreči. Hitler jima »zbirati med zunanjepolitično pustolovščino in prizadevanjem, da se ubla-že notranje gospodarske težave v Nemčiji. Incident z ladjo »Palos« je dal priložnost, da Nemčija v dejanju pokaže, da se ne misd$ vmešavati v španske dogodke. To bo lahko storjla, če bo ta spor urediila po diplomatski poti, 6e pa misli okrepiti svopo alkci-jo na Španskem, bo našla v tnm ineid«ntu dobrodošlo pretvezo.
»News Chroniolee sodi. da bo Nemega izpremen.ila svojo politiko, da bi dobila drugod koncesije.
Anglija, Nemčija in Italija
„Za Italijo je sporazum z Londonom večjega pomena kakor zveza z Berlinom", ugotavlja dunajski oficiozni
„Tag"
Dunaj, 38. decembra, b. »Tag«, čigar zveze z avstrijskimi uradnimi krogi so dobro znane, objavlja daljši pregled evropskega položaja, v kaitonem se dotika zlasti razmerja med Anglijo jn Nemčijo na e**; ter Italijo .jn Nemčijo na «bu.gi strani- Spričo zvez, iki jih ima Dunaj z Rimom, zasluži pozornost posebno naslednja odstavek dunajskega of crioznega organa:
Mussotni je izrazni tretjemu rajhu svojo hvaležnost za nemško zadržanje med abe-siosko vojno. Po razgovorih grofa Oiana z baronom NeuraJhom se je zdelo, da bo prišlo do rntrmnejših odnošajev med Rimom in Berlinom. Mussolnn, je namreč do neke mere podpiral nemško protiboljševiško polivko jn so bili zaradi toga na berlinski Wilhe'mstmsse že trdno prepričani, da bo med Kailijo iin Nemčijo mogoča kar trajna zveza. Toda to je bila velika zmota. Za
Italijo je namreč neprimerno večjega pomena, da je glede Sredozemlja v dobrih od-nošajjh z Anglijo jn Francijo, kakor pa db bj z Nemčijo vodila politiko, o kateri ni mogoče reči, kam bj utegnila pripeljati. Sredozemlje je za Italijo življenjskega pomena in je zaradi lega tudi sredozemski sporazum za Rim največje važnosti Razen tega se italijansko navdušenje za vlado v Burgosu sproti manjša, čim večja postaja možnost sporazuma v Londonom. Govor! se celo žie o povratku Italiije na »stresko fronto«. To je morda pretirano, toda če pnjde Itailjia v pofttl&nem sodelovanju z Londonom in Parizom na svoj račun — ne da txi se istočasno sprla z Nemčijo — se prav gotovo ne bo obotavljala nekoliko z-premenit svoje politične lSaije, kakor b-; to zahtevale razmere.
Vprašanje statusa quo v Sredozemskem morju
Ugibanja o itaUjansko-angleškem sporazumu — Priznanje statusa quo, ali samo »želja po njegovi ohranitvi44
Rim, 28. decembra, b. V soboto je bil angleški poslanik srr Eric Drummond ponovno pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu. Domneva se. da je bila v tem razgovoru definitivno stilizirana vsebina ita-lJjansko-angleškega sredozemskega »gentle-men'8 agreementa«, katerega objava se po informacijah iz zanesljivega vira pričakuje najkasneje danes ali jutri. V zvezi g tem so se pojavila nova ugibanja o pravi vsebini tega dokumenta, ki naj v»aj prehodno uredi italijansko-angleško razmerje v Sredozemlju.
Iz informiranih krogov se doznava. da je sporazum zelo kratek. Vsebuje komaj 20 daktilografimnih vret in ne predstavlja niti za Veliko Britanijo niti za Italijo nobene direktne obveze. Angleški poslanik ▼ Rimu ee je sicer od vsega početka zavzemal za jasno opredelitev in prevzem medsebojnih konkretnih obvez. Italija pa se je sku-Sala vsaki striktni obligaciji izogniti. Postavila se je na stališče, da zadostuje za sporazum takega obsega navadna »želja«. Šlo je, kakor znano, za vprašanje priznanja statusa quo. Velika Britanija je zahtevala kot pogoj za sklenitev »gentlemen's agreementa. italijansko priznanje sedaniega stanja v Sredozemlju, Italija pa se je izgovarjala. da tako obvezo sprejme laihko le glede sebe. ne pa glede tretjih interesiraneev. Končno sta se obe državi redinili na vmesni formuli »želfe po ohranitvi statusa quo«. kakor to odgovarja »tendencam obeh držav«.
. Konkretno vsebuje torej i talija nsko-an-j gleški sredozemski sporazum samo formalno registrirano željo Italije, da ne bi prišlo do nobene izpremembe sedanjega stanja v Sredozemlju na splošno, glede na Španijo pa še posebej v zapadnem Sredozemlju. V dobro informiranih la-ogih zatrjujejo, da daje Italija enako zagotovilo Veliki Britaniji tudi glede vzhodnega Sredozemlja, glede katerega zagotavlja, da nima nobene teritorialne aspiracije niti na Balkanu, niti v Levantu. Po mnenju tukajšnjih diplomatska krogov je Velika Britanija na ta način zaščitila v svojem sporazumu z Italijo tudi interese Turčije, Grčije bi Jugoslavije, kakor je to Eden v nekaterih svojih znanih izjavah v angleški spodnji zbornici tzrečno oblj&biL
V političnih krogih italijanske prestolnice domnevajo, da je Italija v znatni meri pripomogla k nagli sklenitvi sporazuma s tem. da je od poklicala polkovnika Rossija z Bal ea rov.
Papeževa bolezen
Rim, 28. decembra g. V vatikanskih krogih ne ta je več skrbi zaradi papeževega zdravja. 25 dni je papež Pij XL po nasvetu svojega zdravnika samo počival, kar je njegovo stanje nekoliko aboljgalo, vendar lokalne motnje niso popustile. Sfl-ne bolečine, ki jih povzročajo krčne žile, so paoeža zelo potrle. vendar jih prenaša z nadčloveškim odporom.
Maršal čangkajšek
zopet v Nanklngu
Njegov nasprotnik maršal čangsueliang se mu Je
popolnoma podredil
Nanking, 28. decembra, d. Čangkajšek je pristal včeraj s svojo soprogo na letališču v Nankingu, kjer ga je sprejelo 200.000 ljudi z velikimi ovacljami. Dve uri kasneje sta prispela v Nanking z letalom čangsueliang in Sung. Maršal čangkajšek je prispel že v petek v Lojang, kamor mu je sledil čangsueliang, ko je dobil primerna zagotovila za svojo varnost, čangsueliang je izjavil, da je do upora in aretacije maršala čangkajška prišlo le za-raidi nesporazuma, ker so domnevali, da hoče čangkajšek razpustiti njegove Čete, ki razen tega tudi niso že dalje časa prejele nobene plače, izkazalo pa se je, da je denar porneveril eden izmed podrejenih oficirjev čangsuelianga.
čangsueliang je po svojem prihodu v Nanking poslal čangkajšku pismo, v ka-
terem izraža svoje kesanje ter se mu postavlja popolnoma na razpolago.
Vstaja Hunguzov v Mandžuriji
Tokio, 28. decembra, o. V7 severno-za-padni Mandžuriji so se uprla plemena Hunguzov, ki so sedaj povsem že pod vplivom agentov kominterne. Ta vstaja naj bi izzvala resnejše nemire na rusko-mandžurski meji in onemogočila konsolidacijo razmer v novi madžurski državi. Iz Cicikara so že odposlali večje oddelke japonske in man-džurske vojske v uporniško ozemlje. Neki mandžurski oddelek, ki je že prispel v to področje, je več tisoč Hunguzov do zadnjega moža poklal. Iz osrednje Mandžurije so poslali v obmejno ozemlje tudi več letal, ki naj bi onemogočila upornikom sleherno koncentracijo sil. Letala so že razdejala več huguških vasi.
Litva se naslanja
na Sovjetsko unijo
Litovski odgovorni krogi za čim intimnejše sodelovanje
med Litvo in Rusijo
Kaunas, 28. decembra, b. Dočim skušata republiki Leton&ka in Estonska ohraniti zaenkrat nekakšno nevtralnost sredi med Rusijo in Nemčijo, s katerima bosta tudi v bodoče ostali, če ne v prisrčnih, pa vsaj v korektnih odnošajih, se v zadržanju Litve nasproti Rusiji opaža v zadnjem času znatna izprememba. Spričo istočasne napetosti med Litvo in Poljsko ter Litvo in Nemčijo, se litovski odgovorni krogi trudijo, da bi prišlo do čim intimnejšega sodelovanja z Rusijo, kar si žele seveda tudi v Moskvi Zato je bilo v litovski prestolnici v zadnjem Času opaziti, da je imel ruski zastopnik Karski, ki velja za glavnega pobornika sovjetsko-litovskega prijateljstva, zelo velik vpliv na litovsko zunanjo politiko. Vsekakor odgovarja dejstvu, da so se odnošaji med obema državama zadnje tedne izpre-
menili v pravo prisrčnost, kar zbuja seveda veliko nezaupanje Berlina.
Ruski pooblaščeni minister Karski je bil te dni pozvan v Moskvo, kjer mu bo zaupano važno mesto v zunanjem komisarijatu. Pred svojim odhodom je dal nekaj pomembnih izjav, ki so zbudile v Litvi splošno pozornost in odobravanje, zato pa so toliko bolj presenetile v ostalih dveh baltskih državah. zdTUženiih z Litvo v takozvani baltski mali antanti. Karski je namreč med drugim poudaril, da baltske države ne morejo ostati nevtralne v primeru resnih za-pletljajev v tem predelu Evrope. Njih nevtralnost bi agresivnemu sovražniku, ki čaka na ugodno priliko, samo povečala njegov apetit. Samo Sovjetska unija lahko uspešno zaščiti svobodo in neodvisnost baltskih držav.
Ruždi Aras v Atenah
Atene, 28. decembra. AA. Danes je prispel v Atene turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Namen njegovega obiska je razgovor o skorajšnjem sestanku zastopnikov balkanskih držav v Atenah in o sodelovanju med Turčijo in Grčijo v vprašanjih splošne evropske politike.
Sestanek dr. Stojadinoviča s Tatarescom
Temešvar, 28. decembra- AA. M.;,n. predsednik dr. M. Stojadinovič, predsednik rumunske vlade Tatarescu in rumunskj zunanji minister Viktor Antonescu so prebitij dva dneva v okolici Resice, danes pa po si dopolne ogledali velike tovarne železne industrije v Resici. Takoj po obedu so odpotovali in sta Tatarescu ter Antonescu spremila dr. Stojadinovjča do Temešvara. Dr. Stojadinovič se vrača iz Rumunjje v spremstvu kabinetnega šefa Protiča in našega po" slanika v Bukarešti Kasidolca.
Papen na lovu pri Horthyju
Budimpešta, 28. decembra. AA. Snoči je prispel v Budimpešto nemški poslanik na Dunaju Franc Papen, da se udelež velikega lova, ki ga je priredil v Godolo regent Horthv. Mislijo, da bo imel Horthy na dvodnevnem lovu priložnost podrobno raz. govoriti se s svojim gostom. Predsednik vlade Daranvi se mudi v Avstriji, zunanji minister Kanva pa na Blatnem jezeru in se ne bosta udeležila lova.
Na današnjem lovu si je nadvojvoda Jožef zlomil nogo v členku. Nadvojvodo, ki je star 64 let, so prepevali v neko peštan-sko kliniko.
bo pokopan v sredo
Berlin, 28. decembra, br. Po naročilu kancelarja Hitlerja bo pogreb včeraj umrlega nemškega generala in vojskovodje Seeokta v sredo popoldne. Pokopan bo na berlinskem mvalšiskem pokopališču na državne stroške. Hitler je izrazil vdovi pokojnega generala svoje sožalje. Na vojnem ministrstvu in na drugih vojaških poslopjih so izobešene žalne zastave. Po Hitferjevem naročilu ' morajo oficirji vrhovnega poveljstva in 67. psšpolka osem dni nositi žalne trake. Sožalje ob smrti generala je izrazila tudi nankinška vlada. General Seeckt je bil namreč po svetovni vojni dalje časa organizator kitajske vojske in je več let sodeloval z maršalom čangkajškom.
v tunelu berlinske železnice
Berlin, 26. dec. a. Snoč,; je nastali v komaj dograjenem tunelu severmo-južne brze železnice pod PotsdamskVn trgom ve'iik požar. Na Potsdamskem jn Le'pzškem trgu so moral,j ustaviti ves promet, gasile,; pa so prod rali v tunel s p'insik.-rnp maskami na obrazih ter so obvladal;! požnr šale okoli polnoči. Požar je unič i n« dolženo 500 m vse gorljive predmete. Koliika je šikoda. še n; mogoče presodita. De'a na tem trgu so bjla končana šele r>red kratkim in so b k najbolj moderna Da se ola ;š-i odkopava-nje ?m otežkoči dostop radovednežev, so okoli krata katastrofe postavjil.; 2 m vjsoko •leseno oigrajo.
Odbor k? ima nalogo proučiti vzrotke nesreče, je prebil na kraju nesreče vso noč,
' vendar do dav.j še n; prišel do nikakega pozitivnega rezultata.
Glavno ravnateljstvo nemških državnih železnic izjavlja, da požar ne bo oviral normalnega poteka del prj gradnji predora za novo. severno — južno železniško progo.
Kaseta z radijem ukradena
_ Budimpešta, 28. decembra. AA. Na božične praznike so v tukajšnji ginekološki univerzitetni kjinikj ukradli kaseto, v kateri je bilo radija za 100.000 pengov.
Seja Zveze mest
Zagreb, 28. decembra, o. Dames je biila seja vodstva Zveze mest. Navzoči so b;lri poleg drugh beograjski župan Ilič lj;u.b-1 janstk,! župan dir. Adlešič in zagrebški podžupan Kaufmann, kj vodi županske posle. Sejo je otvoriil podžupan, vod''j pa beograjski župan Ilič. V načelu je bilo sklenjeno, da bo Zveza mest izdajala svoje lastno glasilo, in je bjlo predsedstvu naročeno, naj ustvan tehnične in finančne pogoje. Dalje so razpravljali o sestavi po zakonu o megt.jh predpisanih statutov glede organizacij« mestnih uprav, o poslov n ku mestnih svetov, o pragmaitikah za mestne uslužbence ittd. Poudarila se je potreba, naj se V9i ti statut sprejmejo po tesnem poprejšnjem medsebojnem posvetovanju, tako da mod njimi ne bo nepotrebnih razljlk. Živahna je bila raziprava o proračunu mestnih občrin. Končno ie bilo sklenjeno, da bo Zveza mest tud; v bodoče iniciati vno sodelovali« prj akciji; z a ustanovitev vseslovenske zveze mest, kakor tudi pri akcij; za ustanovitev zveze mest v državah Male em-ifante.
Rešitev na vi&araem morju
Kotor, 28. decembra, p. Ban zetske banovine Peter Ivaniševič je davi prispel s Cetinja v Boko Kotorsko, da se udeleži v Kotoru posvetovanja o prehrani siromašnega prebivalstva. Odpeljal se je s pamikom preko ožine Verige, kjer pa je bilo morje zelo nemirno. Brodar nikakor ni mogel spraviti ladje onstran vode in je bila že v hudi nevarnosti, ko ji je prihitel na pomoč parnik »Sv. Ante«, ki pa se je vanjo zadel s tako silo, da se je sam precej poškodoval. Kljub temu so rešili vse potnike.
Napredovanje v sodni shsžbi
Beograd, 28. decembra.. AA. Napredovali -co v 4. skupino 1. stopnje Fran Ste-fanciosa, starešina Fresk ega sodišča v Ro-gat, on, Janko Miiller, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, Metod Komotar, sodnik sre-skega sodišča v Murski Soboti in v 5. skupino Angelina Braljinac, tajnica v pravosodnem ministrstvu.
Poljski poslanik na dopustu
Beograd, 28. decembra. AA. Poljski poslanik Roman Dembicki je odpotoval'za 14 dni v tujino. Za njegove odsotnosti ga bo nadomestiva! odpravnik poslov P. Červinskj.
Zopet dve zmagi v Južni Afriki
Zagreb, 28. decembra, o. Iz Capetovvna poročajo, da ie jugoslovenska teniška reprezentanca v Južnj Afri/k; dosegla dve novi lepi zmagi, obe z rezultatom 4:1. Nastopila ie proti močnim teniškim klubom v Queen-stownu in St. Londonu. Afriški list,- nagla-šajo v svo-jh poročilih, da so Jugosloveni najboljši tenišk; igrači, kar jjh je doslej prišlo iz inozemstva v Južno Afriko in celo boljši od Avstralcev jn Čehov.
Beležke
Zadružništvo in politika
O tej aktualni temi razpravlja v uvodniku nedeljska številka službenega glasila JRZ »Samouprava«, članek odločno zavrača trditve, ki se baje širijo in po katerih bi imela dr. Korošec odnosno JRZ z za-, družništvom svoje posebne namene. »Samouprava« pravi med drugim:
»V programu JRZ se posveča zadružništvu prav posebna pozornost Zadružništvo se mora usposobiti za svoje veliko in blagodejno poslanstvo. Zaradi tega ga je treba osvoboditi vsakega strankarskega vpliva in postaviti izven političnih kombinacij. JRZ proučuje z največjo pazljivostjo ves sklop vprašanj, ki so v zvezi z zadružništvom. Pri tem smatra, da mora ohraniti zadružništvo svojo dosedanjo avtonomijo in svojo sposobnost preroditi našo vas in preusmeriti naše narodno gospodarstvo. JRZ ni niti enkrat poskušala favorizirati to ali ono zadružno zvezo ali jih celo pridobivati za svojo politiko.«
Posledica tiskarskega ali telefonskega škrata
Pred prazniki je beograjska »Politika« objavila kratko poročilce, da so se v Sloveniji resno lotili dela, da se čim prej doseže »likvidacija mestnih hranilnic v Ljubljani in Mariboru.« Tiskarski ali pa morda tudi telefonski škrat je namreč zopet enkrat zamenjal »likvidnost« z »likvidacijo.« »Politika« iz svojega poročila ni naredila nikake senzacije, pa bi morda ostalo brez vidnih posledic, da ga ni izsledil znani vojvodinski narodno-gospodarski pisec g. Marko Slepčevič. Ne da bi preveril vest »Politike«, je šel in napisal v sicer vsega spoštovanja vrednem novosadskem »Dnevu« cel dolg članek o »likvidaciji mestnih hranilnic v Ljubljani in Mariboru.« V njem obžaluje usodo obeh odličnih slovenskih denarnih zavodov in na njunem primeru dokazuje, »kako prav je imel, ko je vedno trdil, da mestne in njim slične hranilnice javnega značaja nikakor niso absolutno varne ustanove«.
Gospodu Slepčeviču se smilijo visoki milijoni, ki jih bosta morali plačati mariborska in ljubljanska občina, ker z vsem svojim premoženjem jamčita za vloge v svojih hranilnicah. Ogorčeno in zaskrbljeno se vprašuje: »In kdo bo vse to plačal? Davkoplačevalci, čeprav niso bili niti vlagatelji niti upravniki teh mestnih hranilnic! In so morda bili vlagatelji, bodo morali zdaj plačevati večje aokladc in davke za pokritje posojila, ki ga je najela njihova občina za izplačilo vlog svoje hranilnice.«
Po vsem tem prihaja g. Slepčevič do prepričanja, da so bili v polni meri utemeljeni njegovi pomisleki proti mestnim in drugim javnim hranilnicam: »Ta žalostna, toda draga izkušnja je zopet potrdila mišljenje nas strokovnjakov, ki smo vedno trdili, da se ne more konsolidirati in izboljšati naš denarni trg s snovanjem privilegiranih javnih hranilnic, temveč da je treba pred vsem predložiti in sprejeti dober bančni zakon.«
Zelo smo radovedni, ali se bo g Marko Slepčevič, ko bo zvedel za svojo blamažo, potrudil, da bi napisal nov članek, v katerem svoje teorije ne bo gradil na potegavščino tiskarskega ali telefonskega škrata Vsekar pa se nam zdi, da bi bilo treba o tako važnih problemih razpravljati z malo več resnosti in z večjim čutom odgovornosti.
Dr. Stepinac
o ljudskiSi Srontah
Tik pred Božičem se je vrnil iz Rima zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac. Sprejel je zagrebške novinarje in jim dal daljšo izjavo v kateri med drugim pravi:
»V Rim sem potoval po uradnih opravkih. Poleg tega dobi človek v današnjih težkih časih nove vere in novega elana, ako obišče grobove svetih mučenikov. Ogledal sem si tudi veličastno razstavo katoliškega tiska in moral ugotoviti, da hrvatski katoličani še vedno ne znajo dovolj ceniti, kako velikega pomena je čisti katoliški tisk, ki ne pozna nobenih kompromisov. Kar se tiče ljudske fronte, ne bi rekel nobene besede, če bi šlo za čisto politično zadevo. Toda danes je jasno, da so ijudske fronte samo trojanski konji, s katerih pomočjo se hočejo komunisti prikrito prikopati do oblasti. Kdor tega ne vidi in ne razume, ta je velik nevednež ali pa še večji naivnež. Siccr pa naj bo, kakor hoče, mi se za konja, ki nam ga ponuja Moskva, v naprej zahvaljujemo, pa če bi bil še lepši, kakor sam šareč kraljeviča Marka.«
Strosmajer in Starčevi«
V včerajšnjem »Hrvatskem dnevniku« je napisal neki Alfred Makanec dolg članek »o hrvatstvu Ante Starčeviča in škofa štros-majerja.« Po pisčevem mnenju je bil veliki hrvatski in jugoslovenski škof tipičen predstavnik onih Hrvatov, ki jim je manjkalo vere v življcnsko moč in sposobnost svojega naroda in so bili zato brez tilnika. Zaradi tega so često vodili nekako elastično, kompromisno in oportunistično politiko. Ante Starčevič pa jc bil prežet vere v življenjsko sposobnost Hrvatov in njihovo zmožnost, da si saini krojijo svojo usodo. Hrvatski narod sc je tekom političnega razvoja odločil za Starčevičevo politiko. Hrvatski kmečki pokret je sinteza političnih idej Ante Starčeviča m socialnih misli Ante Radiča. Temu pokretu služijo Hrvati najbolj zvesto, če vdano služijo predsedniku dr. Mačku, ki se ni sam vrinil za voditelja, marveč ga je postavil narod.
»Dr. Maček — zaključuje g. Makanec svoja izvajanja — se ne smatra za nikakega nadčloveka, temveč samo za tolmača življenjskih teženj vsega hrvatskega naroda. On bi se dal raje razpeti na križ, kakor pa da bi sc izneveril volji svojega naroda in njegovi borbi za pravilno rešitev hrvatskega vprašanja.«
Usodna eksplozija
svetilnega plina
Mjlan, 28. decembra. w. V meetu Vare«e se je danes dogodila huda eksplozija. Opoldne ie eksplodirala plinska cev. Eksplozija je z veliko silo poru^la pločnik. Deli pločnika so leteli v vse smeri. Mnogo oseb je bilo zadetih. Doslej so ugotovili 7 smrtnih žrtev, nakaterih trupla so popolnoma razmesarjena. Petnajst ljudi je bilo smrtno nevarno ranienrh.	•
Zakaj je upravno volitve za občino
Dn« 18. oktobra, torej teden dni pred glavno volilno nedeljo, ao bile občinska volitve v sedmih občinah šmarskega sreza. Volila je tudi občina Zibika, kjer sta bili postavljeni dve listi, opozicijska lista in JRZ lista. Nosilec opozicijske liste je bil Josip Gobec, nosilec liste JRZ pa Rok Planinšek. Po uradnem razglasu volilnega izida je dobila lista JRZ 154, opozicijska lista pa 147 glasov.
2e takrat smo poročali, da bo proti volitvam vložena pritožba na uprav, sodišče ▼ Celju. To se je res zgodilo in upravno sodišče je pritožbi ugodilo, občinske volitve v Zibiki razveljavilo zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora ter odredilo, da so morajo v mesecu dni izvršiti nove volitve.
V razlogih svoje odločbe pravi upravno sodišče, da je pritožba, ki jo je bil vložil Josip Gobec, navajala zlasti sledeče nepravilnosti pri volitvah:
1.	Na Planinškovi kandidatni listi vpisani kandidat Jožef Jager te kandidatne liste ni podpisal. Drugi Jožef Jager, ki jo je baje podpisal, pa ni bil vpisan v volilni imenik.
2.	Predsednik volilnega odbora je vplival na volilce s tem, da jih je nagovarjal z besedami: »Midva bova za Planinška!«
3.	Predsednik volilnega odbora je postavil za zapisnikarja pomožnega občinskega tajnika v Šmarju, ki je nepravilno vpisoval oddane glasove, tako da je prito-žiteljeva lista bila oškodovana za deset glasov, ker je pet za pritožitelja oddanih glasov bilo vpisanih v glasovalni seznam Planinškovo liste.
4.	Jožef Gobec je glasoval za pritožitelja, pa ga je predsednik volilnega odbora zapodil z volišča, ko je popoldne prišel in zahteval, da se ugotovi, če je njegov glas prav vpisan.	i
5.	Alojz Cvirn, posestnik pri Sv. Magdaleni, je glasoval, čeravno ni vpisan v volilni imenik. Pritožba navaja nato še pet oseb, ki niso bile upravičene voliti, a so glasovale pod imeni drugih volilcev.
K prvi točki pritožbe glede nepravilnosti kandidatne liste se je upravno sodišče postavilo na stališče, cia o tem ne more razpravljati in razsojati, ker je »odločanje o potrditvi ali zavrnitvi kandidatnih list izročeno s res ki m sodiščem, katerih odločbe so dokončne«. Stališče upravnega sodišča je načelno važno in se bomo nanj o priliki še povrnili.
Na očitek, da je predsednik volilnega odbora nagovarjal volilce, naj volijo Planinškovo listo, pravi upravno sodišče, da bi bila to sicer nepravilnost v smislu § 15 uredbe o glasovalnem postopku in da je v nekaterih primerih tako nagovarjanje tudi dokazano, vendar pa ni dokazano, da bi kak volilec zaradi tega drugače glasoval, kakor je nameraval. Zato se ne da trditi, da bi ta nepravilnost vplivala na izid volitev.
Glede določitve zapisnikarja je upravno sodišče mnenja, da jo za pravilnost glasovalnega postopka brez pomena, kdo določi zapisnikarja. Treba pa je vpoštevati to okolnost pri presoji verodostojnosti uradnih zapisnikov in seznamov, ako se očita-
sodišče razveljavilo Zibiko pri Šmarju
ne nepravilnosti nanašajo na zapisovanja* O očitkih, da so se oddani glasovi neprar-vUno zapisovali, pravi upravno sodišče:
»Po uradnih glasovalnih seznamih vo* lilnega odbora je bilo oddanih za Planinškovo kandidatno listo 154, za pritožito-ljevo pa 147 glasov. Volilci Martin Muro. Avguštin Ooklič ln Matevž Cvirn so vpisani v seznamu za Planinškovo kandidatno listo, pa so kot priče izpovedali, da so oddali svoj glas za kandidatno listo pritožitelja Josipa Gobca. Verodostojnost nJUi izpovedi je podprta z okolnost jo, da tozadevne njihove izpovedbe skladne s podatki uradnih glasovalnih seznamov. Posebno pa potrjuje verodostojnost izpovedi imenovanih prič izjava nosilca nasprotno kandidatne liste, Roka Planinška, Id j* bil navzoč tako pri glasovanju, kakor tudt pri zaslišanju imenovanih treh prič in je potem sam izjavi L, da je »vse to res, kar so danes te priče tukaj izpovedale.« Tudi zapisnikar je kot priča izpovedal, da jo sicer točno beležil glasove, vendar ne izključuje možnosti kakšne pomote.
Po pričah Antonu Smoletu to Ivarrm Strašku, ki sta bila člana volilnega odbora, je smatrati za dokazano, da Je pritožitelj kot predstavnik svoje liste že okrog 11 ure dopoldne pripomnil, da ima na svojem privatnem seznamu zabeleženih 5 glasov manj za Planinška, kakor jih izkaznje uradni seznam. Priča Smole pravi, da jo zaradi tc protižiteljeve pr pombe primerjal stanje glasov še po privatnem seznama Ivana Pevca, predstavnika Planinškove kandidatne liste, in ugotovil, da se Pevčev in pritožiteljev privatni seznam ujemata v tem, da je bilo do takrat oddanih za Planinškovo listo 112 glasov, dočim jih je bilo v uradnem Seznamu zabeleženih 117. Na zahtevo, da se to popravi, je predsednik odgovoril: >Tiho, tiho, saj je vse v redu«.
Ker je potemtakem po navedenem treba smatrati za dokazano, da so bili glasovi Martina Murna, Avguština Cokliča tn Matevža Cvirna nepravilno vpisani v glasovalni seznam za Planinška namesto za pritožitelja, bi bilo končno število oddan tb glasov Za Planinškovo listo 151, za prito-žiteljevo listo pa 150. Nadalje je ugotovljeno, da je Alojz Cvirn, posestnik pri Sv. Magdaleni, glasoval za Planinškovo listo, da pa je njegov glas neveljaven, ker Alojz Cvirn ni vpisan v volilnem imeniku. Tiftt ta glas je torej treba odšteti od števila glasov za Planinškovo listo, taiko da bi bili po tem stanju obe listi po številu glasov enako močni«.
Upravno sodišče pravi končno, da se ni spuščalo v razmotrivanje drugih zatajevanih nepravilnosti, ker že itaik predpisuje zakon o občinah, da je treba volitve ponoviti, ako sta obe listi dobili enako število glasov, že samo zaradi tega je moralo upravno sodišle volitve za občino Zifciko. razveljaviti in odrediti nove volitve.
Novi „Piecolovi" članki o zbližanju med Italijo in Jugoslavijo
Naši javnosti so še v spominu članki, ki so izhajali v tržaškem »Piccolu« in ki so poudarjali možnost in potrebo zbližanja med Italijo in Jugoslavijo. Za katoliške božičme praznike je poslal list v Beograd svojega političnega urednika, znanega italijanskega novinarja Marija Nordia. V Beogradu je bil sprejet tudi od predsednika vlade dr. Sbojadinoviča in dobil izjavo za svoj list. G. dr. Stojadinovič je rekel, da so »Picco-lovi« članki o italijansko-jugoslovenskih odnošajiib naredili v Jugoslaviji najboljši vtis. »Tudi jaz osebno sem jih zelo upošteval, ker jih je privevala želja po zbližanju med obema državama, kar je želja nas vseh. Vaši vtisi, ki ste jih dobili te dni. so vam gotovo dokazali da delimo tudi mi z vami želje in čustva, ki so jih izražali >Piccolovi« članki«.
Mario Nordio je objavil o svojih vtisih Iz Jugoslavije dva članka. V prvem poudarja, da so od nesporazumov med Italijo in Jugoslavijo imeli korist samo tretji. Ze v kratkem času svojega bivanja v Jugoslaviji se je mogel prepričati, da je to bogata in urejena država. Prepričal pa se je tudi. da vlada v Jugoslaviji razpoloženje za sedelo- : vanje z Italijo.
V drugem članku opozarja Nordio, kako .
so se poslabšali gospodarski stiki med obema državama zaradi sankcij. Do sankcij je bila Italija prva med odjemalci jugoslovenskega blaga, pozneje pa je zaostala sa Anglijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Tudi sedaj se položaj še ni popraviL ker je med te?n Jugoslavija našla drugod dobre kupce Vendar pa ni računati, da bi trajno ostalo pri tem stanju, marveč se bo prej ali sle« zopet pokazalo, da sta si Italija in Jugoslavija v gospodarskem pogledu najbližji.
Za dosego zbližanja bo treba še mnogo dela. Slabo je, da v Jugoslaviji Italije skoro ne poznajo. Ni mogoče govoriti o kakih kulturnih, a tudi ne o turističnih stikih. A ravno ti so zeio važni, zato jih bo treba sistematično graditi. Velika naloga čaka tisk, ki mora v obeh, državah razširjati spoznavanje razmer pri sosedih in e tem odstranjevati nezaupanje in nesporazumi je-nja. Atmosfera za tako delo je po tolikih razburkanih in brezplodnih letih sedaj ugodna.
Mario Nordio prfhaja končno do prepričanja, da bosta Mussolini in dr. Stojadinovič srečno končala delo. ki sta ga pred 19 Ieli začela Mussolini in pokojni Nikola Paši«.
Nova ofenziva madžarskega revizionizma
Kupujte domače blago!
Sloviti govor .ministrskega predsednika Mussolinija v Milanu, v katerem je poudaril možnost in potrebo zbližanja med Jugoslavijo m Italijo, a se je obenem močno zavzel za madžarske revizionistične težnje, je umevno izzval na Madžarskem veliko veselje in zadoščenje. Spretni in mogočni bu-dimpeštanski propagandni aparat skrbi z vsemi silami, da se ta del Mussolinijevega govora ne pozabi, saj je obenem močna podpora za današnji madžarski režim, ki se sicer ne more ponašati z ravno krepko oporo v ljudskih množicah. V stotisočih izvodih so razširili Mussolinijeve besede po vsej državi in to v najrazličnejših oblikah. Značilen primer, kako daleč gre ta propaganda in kake sadove rodi, je videti v Budimpešti in drugih večjih mestih, kjer nosijo madžarske dame svilene šale, na katerih je vtkan ves Mussolinijev govor o upravičenosti madžarskih zahtev.
V božični številki znanega budimpeštan-skega dnevnika »Pesti Naplo« je izšel članek bivšega predsednika vlade grofa Beth-lena, ki gradi na one Mussolinijeve izjave novo revizionistično akcijo. Po njegovem mnenju mora Madžarska izstopiti iz Društva narodov, ako ne bo v najkrajšem času začelo »obravnavati madžarskega problema.« Prvo stopnjo vidi grof Bethlen v tem, da se učinkovito zaščitijo madžarske narodne manjšine v nasledstvenih državah. Kaj naj bi še te manjšine dobile, ko se jim vendar v splošnem bolje godi i kulturno i gospodarsko i politično, kakor ljudstvu na Madžarskem samem, o tem groi Bethlen j
seveda ne govori. Pač pa zahteva, naj se tudi Madžarska do zob oboroži, da se pripravi na »bližajoče se odločitve«. Kajti Madžari ne bodo mogli več dolgo čakati, da »svet odpre ušesa za njihove upravičene zahteve, temveč bodo prav kmalu prisiljeni poseči po drugih sredstih, da si izbojujejo svojo pravico.«
Navedeni članek ne bo vzbudil posebnega vznemirjenja po svetu, čeprav ga je napisal eden prvih madžarskih politikov. Kljub temu je važen in zanimiv kot dokaz, da se mentaliteta naših sosedov res se ni prav nič spremenila.
Upokojitev
Beograd, 28. decembra, p. Upokojena Je daktilografinja Marija Gorjanec pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Dva nova konzulata
Beograd, 28. decembra, o. S posebnim ukazom sta bfla ustanovljena nova jugosAo-venska generalna konzulata v San Fram-ciscu in Jeruzalemu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme z nekoliko oblačnosti tu pa tam, jutranja megla ponekod v dolinah in kotlinah. Mraz bo pritisnil v vsej državi.
Zagrebška. Stalno vedro vreme, nizke
temperature.
Dunajska: p0 večini iasao, pono^ hud
Naši kraji in
Mladi kraljevi gostje
Pri Nj. Vel. kralju je gostovalo 27 njegovih šolskih
vrstnikov iz vse države
Beograd, 28. decembra.
Včerajšnji ljubki praznik »materice«. ki poveličuje vzvišene dolžnosti matere do otrok in otrok do matere, bo ostal v prestolnici in širora države mnogim otrokom do konca življenja v najlepšem spominu. Največjo radost pa je ta praznik pripravil otrokom, ki so bili deležni dobrotljivosti Nj. Vel. kraljice in Nj. Vel. kralja. 0 prisrčnem poteku materinskega praznika na dvoru je poročalo že ponedeljsko »Jutro«. Temu poročilu je treba dodati še nekaj o velikem veselju, ki so ga doživeli mladi gosti Nj. Vel. kralja, povabljeni iz vseh ba-novinskib mest v Beograd. Teh gostov — šolskih vrstnikov Nj. Tel. kralja je bilo 27. iz vsakega banovinskega mesta trije. To so najboljši, a tudi najsiromašnejši učenci IV. razreda gimnazije. V Beograd so prispeli že v četrtek zvečer in v čakalnici L razreda so jib čakali beograjski sošolci v spremstvu svojih staršev in učiteljev. Ze v čakalnici so doživeli gostje veliko radostno presenečenje. Vabljeni so bili k izberi zimskih sukenj. Nj. Vel. kralj je namreč vsakemu svojemu gostu pri njegovem prihodu v Beograd podaril novo zimsko suknjo in rokavice.
Za stanovanje in prefara.no kraljevih go-
Ljubljana, 28. decembra.
V soboto je umrl v Zagrebu bivši "ravna, telj kmetijske šole v Križevcih g. Andrej Lenarčič, član ugledne Lenarčičeve rodbine z Vrhnike. Rodil se je na Vrhniki leta 1859, strokovne šole je dovršil v Nemčiji (Halle) in na Dunaju, prakso pa je pričel na veleposestvu kneza Schwarzenberga rta češkem. Kot kmetijski učitelj je pričel delovati na kmetijski šoli na Grmu, leta 1885 pa je nastopil službo na gospodarski šoli v Križevcih. Leta 1902 je postal ravnatelj te šole. Pod njegovo upravo je šola dosegla stopnjo »višjega gospodarskega učilišča« in čeprav te šole niso smatrali za visoko šolo, s?e je na njej vendarle tako poučevalo, kakor r.a kaki strokovni visoki šoli. Učiteljski zbor šole je iz^ajaJ strokovno glasilo ».Gospodarska smotra«, katero je Lenarčič urejeval. Marljivo je sodeloval tudi v sVijesniku za šumarstvo i gospodarstvo'?, poleg tega pa je napisal mnogo strokovnih razprav v domačih in tujih strokovnih glasilih. Tudi praktično se je udejstvoval z velikimi uspehi pri raznih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Pridobil si je velike zasluge za napredek kmetijstva na Hrvatskem. Leta 1912 je bil premeščen v Zagreb kot upravitelj kmetijskega oddelka deželne vlade, tri leta pozneje pa upokojen.
Beograd, 2j. decembra, ženski odsek Društva Slovencev v Beogradu je pripravil mnogim siromašnim družinam beograjskih Slovencev prijetno presenečenje z božičnico v društvenih prostorih, Balkanska ul. 14. Nad trideset očetov, mater in otrok je letos obhaja'o božične praznike lepše in prijetnejše. Naše gospe so jih obdarile s toplo obutvijo, kurjavo, življenjskimi potrebščinami, pora vnale najemnino pri gospoiarjih in razdelile obleke, ki so jih podarila dobra srca. V društvenih prostorih so jim priredfe malo zakusko. Topel čaj, sladki kolači in druge take dobrote =0 razžarile sicer tako medla in suha lička otrok, ki re kar niso mogli potem nagledati lepo okrašenega božičnega drevesa, k; ga mnogi še nikoM niso videli. S solzami v očeh so se zahvaljevali starši za toliko nepričakovanih dobrot, ki so jim vsaj za nekaj časa olajšale njihovo težko vsakdanje življenje. Ženski oisek s to božičnico še ni izčrpal dccea svojih sredstev za pomoč najbed-nejšim naš;m rojakom, katere bo po svojih močeh še na,prej skozi vso zimo podpiral. Da bi pa mcge! prožiti čim več in čim bolj uspešno pomoč, pa se ženski odsek še nadalje obrača na vse, da ga s svojimi prispevki podpro in s tem omogočijo olajšati trpljenje, ki ga občutijo mnoge naše družine v prestolnici.
Naše društvo pripravlja za svoje prijatelje in člane za SiLvestrovo nad vse prijeten večer. V to svrho je najelo društvo največjo dvorano v prestolnici — dvorano v novem sokolskem domu Sokol.Matfca v E>eligradski ulici. Dvorana bo razkošno dekorirana, godba izvrstna. Na sporedu je tudi izbran program, ki bo prijetno izpopolnil vse ure do novega leta. Beograjski Slovenci se bodo počutili na tem večeru kakor doma v Sloveniji. Za to prireditev je veliko zanimanja tudi med ostalo beograjsko publiko. Začetek zabave bo ob pol 9. zvečer. Vstopnice za društvene člane se dobe v Balkanski 14.
Za božič je izšla tudi nova številka »Beograjskega Slovenca«, ki prinaša na dvanajstih straneh vsakovrstne zanimivosti iz društvenega in javnega življenja. Poleg tega prinaša pod naslovom »Anketa o našem domu« tudi izjave odličnih zastopnikov beograjskih Slovencev o najaktualnejšem problemu, ki zanima vse tukajšnje slovenske kroge, — zgraditvi
stov in šolskih vrstnikov je bilo v Beogradu vse najboljše preskrbljeno in skrbno je bil pripravljen tudi spored najrazličnejših obiskov Ln razvedril Obiskali so v spremstvu svojih beograjskih tovarišev in svojih gostiteljev razne muzeje, ogledali so si nekatere tovarne, po mestu so se vozili z velikim občinskim avtobusom, obiskali pa so tudi letališče. Od svojih beograjskih sošolcev so bili ločeni samo v nedeljo, ko jim je Nj. Vel. kralj priredil kosilo v avtomobilskem klubu. Pred lepo svečanostjo na dvoru so bili vsi na letališču, kjer jim je bila nudena tudi priložnost prvega leta z letali. To se je zgodilo po želji Nj. Vel. kralja. Leteli pa bi radi vsi in, ker to ni bilo mogoče, je bilo naposled sklenjeno, da je vsaka banovina z žlebom izvolila svojega »delegata«.
Iz Ljubljane so bili kraljevi gostje četrto-šolci Peter Trpin. Uroš Vagaja in Lojze Gregorin.
Nj. Vel. kraljica je za praznik obdarila z novo obleko in novimi čevlji ter z bonboni 300 nadarjenih revnih otrok beograjskih osnovnih šol. Njenemu plemenitemu zgledu je sledilo mnogo dobrodelnih organizacij in tako so bile letošnje »materice« spet največja radost revne dece.
V preteklosti gospodarske šole v Križevcih se bo posebno spominjala Lenarčiče va doba. Pod njegovim voi?tvom je bila šola pra"a visoka šola za kmetijstvo na vsem Balkanu. V njo so se sprejemali samo abiturienti srednjih šol in šoli so bili priključeni vzorno urejeni laboratoriji, bakteriološki in agrokemijski zavod, postaja za preiskavo semena, meteorološka postaja in preizkuševalnice Za vse panoge poljedelstva. Dijaki so dobili poleg teoretične tudi najtemeljitejšo praktično izobrazbo in zato so šolo posebno cenili Bolgari. Ko je bila v Zagrebu ustanovljena poljedeljska fakulteta, je bilo križevsko učilišče pretvorjeno v kmetijsko srednjo šolo. Ko so slavilj 50-letnico križevske gospodarske šole, je g. Lenarčič sodeloval kot predsednik slavnostnega odbora in po proslavi je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Po tej proslavi priljubljenega direktorja niso več videli v javnem življenju.
Pokojni Andrej Lenarčič si je s svojim delom postavil najlepše in flajtrajnejše spomenike. Po vsem Balkanu so raztrere-ni njegovi bivši učenci, tri bodo še svojim potomcem naročili, naj čestijo spomin moža, ki je vse svoje življenje in izredne svoje sposobnosti posvetil kmetom in napredku narodnega gospodarstva.
r n--
slovenskega doma v Beogradu. Izjave so dali predsednik Društva Slovencev odvetnik dr. Vinko Zore, načelnik Jugoslovenske kreditne zadruge direktor dr. Mirko Gorišek, predsednik Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev — Miloš štibler, prof. Tomaž TJlaga in pisatelj Slavko Sa-vinšek.
Društveno življenje po odsekih je v največjem razmahu. V zadnjem času ustanovljeni smučarski odsek je imel v teku zadnjega meseca že več uspelih predavanj. Zadnje predavanje je blio v zvezi s predvajanjem filmov iz zimskosportnega življenja. Predaval je prof. Drago Ulaga. Naši šahisti so končali svoj kvalifikacijski turnir. Prvo mesto je dosegel g. VI. Mejak, drugo g. dr. Cv. šribar, tretje pa g. Ljupša. Za tem turnirjem bo sledil turnir za šahovsko prvenstvo. Sodelovalo bo 12 šahistov, ki so zasedli prvih dvanajst mest pri kvalifikacijskem turnirju. Naši šahisti pomagajo tudi pri ustanavljanju beograjske šahovske poizveze.
Naši akademiki, ki štejejo v svojem odseku danes že okrog 80 članov, se pridno sestajajo. Na svojih sestankih imajo samo predavanja ln debatne večere. V soboto 16. januarja bodo priredili svojo zabavo, ki se bo vršila v dvorani čehoslo-vaškega doma.
Tudi drugi odseki se pridno gibljejo. Pevski odsek pod vodstvom pevovodje g. prof. Srečka Kumar j a pripravlja spominski večer Emilu Adamiču, godbeni odsek pod vodstvom g. prof. muz. akademije Mi ho vila Logarja pa ustanavlja društveni orkester.
Božični naval na vseh vlakih
Ljubljana, 28. decembra.
Božič je v zadnjih letiih postal že kar tradicionalni praznik smučarjev, pa se je tudi letos ves svet, ki je že kdaj stopil ali pa je tokrat prvič hotel stopiti na smuči, že zdavnaj pripravil, da za praznike izleti v pokrajine bele opojnosti. čeprav smo čuli in brali mnogo prognoz, ki so za Božič obetale najboljšo smuko, pa se je med prazniki vreme na lepem zaobrnilo in imeli smo nekaj tako malomeščansko lepih, solnčnih zimskih dni, da so v mnogo večji meri kakor smučarji prišli tisti
ljudje
skromni, nizki turisti na svoj račun, ki se radi držijo ravnine in krčme in ki se jim visoki gorski svet zdi od daleč prav tako lep, kakor je v resnici od blizu.
Čeprav torej s smuko ni bilo nič ce na triglavsko ne na kamniško stran, pa še celo ne na Polževem, so imeli vsi vlaki, ki so pred prazniki in o praznikih vozili iz Ljubljane v katerokoli smer, izredno številno frekvenco. Od zagrebške strani se je navozilo za cel vlak gorečih oboževalcev bele opojnosti, 3 smučkami na ramah, se razume, ki so ostali na Gorenjskem čez vse praznike in so se snoči skupno vračali proti domu, da je bilo treba za beograjski brzovlak oskrbeti kar posebno smučarsko
Zagorje. 28. decembra V četrtek 6e je razširila mod prebivalstvom novica, da sta nenadno preminula dva splošno znana zagorska občana. V četrtek zjutraj je šel za zaslužkom v Trbovlje brusač Pavle Ovnik. Kakor običajno v raz-nesel strankam nabrušene predmete, nakar je šel h kosilu. Med jedjo se je pa zgrudil in umrl. Pokopali so ga na trboveljskem pokopališču. Ovnik je v mladostj deial pri rudniku in ie užival kot staroupokojenec borno pokojnino. Potem sta z ženo imela gostilno v Podkraju in Potošk-; vasi. Nazadnje pa je postal brusač, kar mu je prj skromnem življenju pripomoglo, da je postavil v Zagorju hišico. Vendar mu usoda spet ni naklonila, da bj vsa( v jesen, svojega življenja mirno užival, kar si ie priboril.
še bol; žalostno je odjeknila v četrtek popoldne vest, da je v služb] preminil SOletni rudar in oče petih otrok g. Anion Okrogar v Toplicah. Pokojnik je kakor mnogo drugih, prišel mlad v črni revir za zaslužkom Ko je postal kopač je šel v Nemčijo, da poskus, svoj življenjski položai. V vojnj ie biJ ujetnik v Sibirija. šele lota 1910. ;e prišel spet v Zagorje, kjer ie bij ves čas v službi do svoie prezgodnje smrti. Kakor malokaterj je bil spoštovan pri vseh sode-
Vodstvo ekskurzije je prejelo več ustnih in pismenih vprašanj, na katera podaja naslednja pojasnila:
1)	Kako bo omogočena orientacija v Parizu vkljub pomanjkljivemu znanju francoščine?
Vsak udeleženec bo dobil še pred odhodom posebno knjižico, ki bo služila kot legitimacija. V njej bo našel vse najnujnejše informacije in naslove. Poleg tega bodo navedeni tudi najpotrebnejši francoski izrazi in stavki z navedbo pravilne izgovarja ve. S tem znanjem francoskega jezika se bo lahko obrnil na prometne stražnike, privatnike, trgovce, gostilničarje, kavarnarje in zaihteval potrebne informacije, oziroma si nabavil potrebne stvari. Sicer pa bo vsaka ekskurzija razdeljena na manjše skupine, katere bodo vodili slovenski vodniki, ki 60 vešči francoščine in ki poznajo prilike v Parizu.
2)	Kaj je treba vzeti na pot?
Vsak udeleženec mora vzeti s seboj sa-mo najbolj nujne stvari. Prevelika prtljaga bi ga ovirala na poti, zlasti na povratku iz Pariza, ko bomo vožnjo večkrat prekinili. Množina potrebščin je odvisna od individualnih potreb in navad posameznika. Zaenkrat &mo mnenja, da mora vsakdo imeti najmanj eno obleko za potovanje, izlete, ogled mesta, razstave in znamenitosti. Udeleženci pa naj vzamejo 8 seboj tudi eno večerno ali temnejšo popoldansko obleko. Ekskurzije se bodo vršile v poletnem času, ko niso temine večerne obleke strogo predpisane. Potovalna obleka, ki bo obenem dnevna, naj ustreza letnemu času posamezne ekskurzije. Priporočljiv je tudi površnik, ki bo služil na poti skozi Švico in ki lahko nadomesti »kranjski« dežnik.
garnituro. Posebna garniture pa je bflo
treba včeraj vobče pride Jati vsem vlakom, ki so vozili z Gorenjskega, saj so morali odpeljati nič manj kakor blizu 7.OOO zimskih izletnikov. Zelo dobrega obiska je bila za praznik deležna tudi Dolenjska, kamor je pohitelo kakšnih 4.000 Ljubljančanov. V Kamniške planine je Slo zaman iskat pršiča kakšnih 1.500 3mučarjev, a tudi vsi vlaki, ki vozijo na štajersko stran so bili vse praznike prenatrpano polnL
Vsekakor je tako številna frekvenca potnikov posebno zanimiva Se spričo dejstva, da letos prvikrat ni bilo mogoče potovati za ves božič a polovičnimi nedeljskimi kartami, ker v smislu nove uredbe velja vozni listek za weekend ?amo od sobote dopoldne do ponedeljka opoldne in so morali vsi potniki na progah, ki ne poznajo izletniških vlakov, plačevati ce'o vozni, no v obe smeri.
Lavojh in predstojnikih. Dosleden svojemu prepričanju, vnet zagovornik delavskih interesov ne glede na svetovno naziranje posameznikov ie zavzel največjo zaupanje v doljinj. Kot odbornik Brat. 6kladnice in Zveze rudarjev, je lahko in odkrito zagovarjal delavske pravice. Zadnje čase ie bolehal, zato so mu odkazalj laž o službo v kopalnici. Ko mu je v četrtek prinesel 71etnj sinček kosjlo, je še malo kos;]. Čez nekaj časa se je pa zgrudil, kajti ob 14. uri so ga dobilj rudarji ko so prišli \z rovov že mrtvega. Poklicanj zdravnik ie sicer vporabil vse. a ves trud je bil zaman. Prenesli so ga na njegov dom ob času, ko so ga otročiči in žena pričakovali, da pride sam v njihov krog. Velika množica ljudi ga ie hodila kropit. V sobo.o je b;l veličasten pogreb, toljko občinstva že dolgo ni bilo zbranega. Zastopane so bile razne organizacije, prjšli so tudj zastopniki rudnika in bratovske skladni* ce. Tovarjši delavci ma pred hišo in ob grobu zapeli, rudniška godba pa je igrala žalostinke. Od pokojnika se je poslovil tajnik Zveze rudarjev, ki je de,al, da je bilo vse življenje pokojnika ena sama veriga trpljenja. Vsem pa ie zapusti] svetel spomin svojega dela za blaginjo vsega delavstva.
Na poti iz Ljubljane do Pariza (t. j. od sobote zvečer do nedelje zvečer) morajo ekskurzionisti sami skrbeti za prehrano. Zato naj vsakdo vzajr.e za pot primerno hrano, ako ne želi jesti v jedilnem vozu.
3)	Kdo ho preskrbel potni list?
Vodstvo ekskurzije namerava napraviti
skupni potni list za vse udeležence, ki ne bodo imeli individualnega potnega lista. Za to mora vsakdo sporočiti vodstvu, ali re-flektira na skupni potni list. Pravočasno bomo zahtevali od vsakega interesenta potrebne podatke in fotografijo.
4)	Ali bodo dobili državni uradniki dovoljenje za potovanje v inozemstvo?
V teku je postopek, da preskrbimo tako dovoljenje za vse državne uradnike. Za to akcijo smo zainteresirali predstavnike francoske države v Jugoslaviji Zavoljo večje sigurnosti pa prosimo vse prijavljence — državne uradnike, da prosijo tudi Bami za tako dovoljenje.
5)	Kako je treba razumeti notioo o voznih olajšavah železničarjem?
Onim železniškim nameščencem, ki imajo pravico do posebnih ugodnosti v naši državi in tujini, ne bomo zaračunali prevoznih stroškov z vlakom. Od vsote Din 2.300 (t. j. od vsote, ki jo bodo plačali ostali udeleženci), bo vodstvo odštelo stroške za III. razred vlaka v višini, ki jo bo moralo plačati za druge ekskurzioniBte. Zato pa je treba, da si dotični udeleženci sami preskrbe vozne karte, oziroma pravico do olajšav. Ako imajo pravico do izredne olajšave samo skoz? gotove države, jim bodo odšteti potni stroški za to državo.
6)	Do kdaj se lahko prijavimo?
Prijavo je mogoče poslati najdalje do 31.
maja 1937. toda vsi oni prijavljenci, ki niso poslali obvezne prijave tekom novem-
TA8LETA
Hg V no»l Bayer-jev kri* kot ga-renčijo za pristnost Proti /V vs«m bolečinam in prehlatfu
FBASPIR1N
Oglu j« reg,str. pod S Br 6704 od I. Ul. 19JS
bra ali decembra 1936. so dolžni vplačati 10% več od vsote, ki bi jo bili morali vplačati po načrtu za obročno vplačevanje dolžne vsote od decembra 1936. dalje, t. j. od zaključka rednega roka za prijavo. Na prijave po 31./5. 1937 se ne bomo ozirali.
7)	Kakšna bodo prenočišča?
Ekskurzionisti bodo prenočevali v hotelih. Vsakdo naj sporoči svoje posebne želje glede sobe. V nasprotnem primeru si vodstvo pridržuje pravico razdeliti prenočišča po lastnem preudarku. Posamezne želje bodo upoštevane v mej.uh možnosti.
8)	Kdo bo vodil ekskurzije?
Odsek za organizacijo potovanja bo določil za vodje ekskurzij one svoje sodelavce. ki poznajo prilike v Franciji. Švici in Italiji. Imena vodij posameznih ekskurzij bomo sporočili pravočasno.
9)	Kje dobimo potrebne informacije?
Informacije daje tajništvo Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Kazino II. (tel. št. 21-23) vsak delavnik od 9—12. in od 3.-6. ure.
Interesenti se lahko obrnejo tudi na posamezna društva, »* član jen a v ZKD
Odsek ZKD za organizacijo potovanja v Pariz v 1. 1937.
Zadnja pat Avgusta Juvanca
Ribnica, 2S decembra.
Danes dopoldne je nastopil svojo zadnjo pot g. Avgust Juvauec. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazala velika udeležba prebivalstva pri posrrebu. Njegovi prijatelji in znanci so zbr?h iz vse Ribniške doline. Med pogrebni je bil tudi minister v p. senator g. Ivan Fticelj Zaslužnega pokojnika so zadrni dan položili na mrtvaški oder v Sckcl.sk em drmu ia na častni straži *o stali Sokoli in gasFci. Do groba so ga saremlMIi člani v~eh sokolskih društev iz Ribniške doline s štirimi prapori in godbo ter gasilci. V imenu sokolskih in drugih društev se je na pokopališču ponovil od zaslužnega pokojnika lekarnar Ančik. ki je orisal njegove velike zasluge za narodno stvar in za go-podar-ske organizacije v Ribnici ln okolici. Ju-vančevo nacionalno in gospodarsko delo no bo niikdar pozabljeno.
K članku v zadnji številki ^Jutra« je treba še pristaviti, da je g. Juvanc zapustil dve hčerki, starejša živi v Srbiji kot soproga aktivnega oficirja. Brivske obrti se je Juvanec izučil v Eeljaku in ne v Ljubljani. Po uini dobi je odšel na Dunaj in šele od tam je prišel v Ljubljano k moj-.tru Bukovniku za pomočnika. Bil je vztrajen soko^ki telovadec na Dunaju pri Češkem Sokolu, potem v Ljubljani, pri ribniškem Sokolu pa je deloval dolgo let kot načelnik. S*- v svoji starosti je vodil vaje starejših sokolskih bratov za razne nastope. Bodi mu lahka domača gruda!
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE LJUBLJANA MARIBOR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA
do sojo
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM
SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
Smrt zglednega rodoljuba
V beograjski bolnišnici je umrl upokojeni profesor pravoslavne teologije Gjor-gje Gjorgjevič, ki je bil eden izmed prvih beguncev iz Bosne po njeni okupaciji, dobrovoljcev in zaslužni narodni delavec. Ko je kot dijak sarajevske gimnazije zbežal v Srbijo, so Avstrijci ustrelili njegovega očeta in tako je mladi Gjorgje postal dete Srbije, kateri je posvetil vse svoje življenje. Bogoslovne študije je dovršil v tedaj še neojvobojenem PrizTenu, potem pa je bil poslan v višje bogoslovne šole v Rusijo. Po vrnitvi je služboval nekaj časa kot suplent gimnazije v Beogradu, ko je izbruhnila vojna, pa je prostovoljno stopil v vojaško službo. Po osvobojen ju je spet odpotoval v Rusijo kot član misije, ki naj bi skrbela za vrnitev naših ljudi, bivših vojnih ujetnikov. Pozneje je nekaj let služboval kot profesor pravoslavne teologije v Karlovcih. Misleč vedno na Srbijo, ni imel časa. da bi mislil tudi na sebe. Zaradi tega je preživljal kot upokojenec svoja leta v slabih gmotnih razmerah. Sebe in troje otrok je moral preživljati s pokojnino, ki je znašala okrog 600 mesečna
Smrt ravnatelja Andreja Lenarčiča
Pod njegovim vodstvom je knsetllska šela v Križevcih
zaslovela po vsem Balkanu
ovečaii
Najsodobnejše stanovanjsko vprašanje je vprašanje
samskih stanovanj
Lepa božičnica za revne rojake in druge prireditve
Ljubljana, 28. decembra.
Ko je leta 1929. ir.eitra občina sezidala Delavski dom na voglu Gosposvctske in B^eivveisove ceste, najbrž prvi hip še nikomur ni bilo dovolj jasno, v kolikšni meri je bilo s to zidavo ustreženo brezdom-skim samcem delavskega in namešeenske. ga stanu. Kriza, ki jo preživlja družina, se prav nazorno javlja tuui v dejstvu, da predvsem v delavskih, pa tudi v name-ščenskih slojih zmerom večje množice odraslih ljudi ostaja samskih, in zavoljo tega se je tudi tip stare hiše z družinskimi stanovanji do neke mere preživel. Od leta do leta je večje število tistih, ki iščejo zase skromnih samskih sob. Delavski dom je bil namenjen v prvi vrsti prav temu naraščajočemu delu naše družbe in vzgledu mestne občine so kasneje sledi1 i še številni zasebni graditelji in podjetnejši izmed njih so kar cele trakte modernih stanovanjskih hiš odmerili komfortno opremljenim samskim sobam, namenjene kajpak imovitejšim stanovalcem.
Da je ta vrsta gradenj v resnici nujna potreba našega časa, najbolj zgovorno priča primer Delavskega doma, ki ima v svojem stanovanjskem oddelku 93 sob s 160 posteljami. Najemnina za sobo znaša 150 Din mesečno, a če sta dva v eni sobi, plačata po 110 Din. V ceni je všteta tudi
centralna kurjava in električna razsvetljava, na razpolago pa je tuli kopalnica in umivalnica s toplo in mrzlo vodo. Povpraševanje po teh samskih stanovanjih, do katerih imajo prvenstveno pravico delavci m zasebni nameščenci, je precej veliko, pa se je upravni odbor odločil, da delavski azil poveča. Mestna občina je pri Javni borzi dela v 3eogradu izposiovala brezobrestni kredit v višini ljOO.OOO Din, odplačljiv v 40 letih. Po načrtu svetnika inž. arh. Mušiča bo prizidek, za katerega so temeljna dela že dograjena, prej ko v letu dni izročen javnosti v uporabo. Novi trakt je namenjen v prvi vrsti de-avkam in nameščenkam, Ki imajo zdaj precej skromno zavetje v I. nadstropju doma.
S povečanjem azila se bo razširila obenem tudi delavska kuhinja, ki je nastanjena v hiši in ki ima dnevno že doslej okrog 500 gostov. Mnogi med njimi so stalni in precejšen odstotek jih je iz urad. niških vrst. V letu 1935/36. je imela kuhinja nad 175.000 gostov, njih število pa še vzdržema rase. Zajtrk s kruhom stane 2 Din, kosilo in večerja pa so po 2, 3 in 4 Din. Ko se bo povečala kuhinja, bo uprava prav lahko izvedla še pocenitev hrane in bo na ta način omogočila, da bodo prišli do toplih obedov tudi tisti največji siromaki, ki danes ostanejo brez nje.
Potovanje Zveze kulturnih društev na pariško svetovno razstavo
Dve nenadni smrti v črnem revirju
Staroupokojenec se je zgrudil in umrl — V službi je izdihnil družinski oče in vzoren rudar
ouiačc vesti
*	Zborovanje beograjskih zdravnikov. V
nedeijo je imela Zdravnika zbornica za Beograd, Pančevo in Zamua svojo redno letno skupščino, na Kateri se je mnogo razpravljalo o težavnem položaju zdravnikov v gospodarskem in socialnem pogledu. Govorniki so naglašali, da je treba Čimprej uvesti zakon o zdravnikih, zdravniških zbornicah in bolnišnicah ter uveljaviti zakon o zdravstvenih občinah. Zdravniška zbornica je pripravila tudi statistični material, iz katerega je razvidno, kako težko se zlasti mladi zdravniki morajo boriti za obstanek. Da mladi zdravniki po dovršenih študijah ostanejo v mestu. niso sami krivi, Uer ni urejena zdravstvena služba na deželi, kjer bi bilo njihovo udejstvovanje tako krvavo potrebno. Ker ni oživotvorjen zakon o zdravstvenih občinah, imamo velike množice le deloma zaposlenih ali pa brezposelnih zdravnikov v mestih, Dočim prebivalstvo velikih oko-liščo umira brez zdravniške pomoči. V Beogradu pride že na 300 prebivalcev eden zdravnik.
*	Graditev mostov v vrbaski banovini.
V zadnjih letih so zgradili v vrbaski banovini večje število jetonskih mostov. Poleg mostov, ki so bili zgrajeni na Vrbasu v Banje Luki, na Ukrini pri Derventi, na Uni pri Bihaču in še nedovršenih na Sani pri Sanskem mostu in na Bosni pri Do-boju bodo v najkraišem času pričeli z graditvijo velikega mosta preko Sane v Piijedoru. Za gradibo tega mostu je določenih 1,750.000 Din. Licitacija se bo vršila v prvih dneh januarja. Prihodnje leto bodo zgradili tudi most preko Save v Bosanski Gradiški, ki bo stal kakih 20 milijonov.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 104 z dne 26. t. -m. objavlja uredbo o izdajanju službenega glasnika ministrstva za notranje posle, uredbo o jugoslovenskein portfeju bivšega Feniksa, družbe ze življenjsko zavarovanje na Dunaju, dopolnitev uredbe o prejemkih civiln h državnih uslužbencev v naravii, izpremembo 61. 20 obč. pravilnika o voznih im prevoznih ugodnostih, odločbo glede nadava na zlato pri plačevanju carinskih davšain, pojas-n lo o taksah za zdravniška potrdila, odpravo pristojbine za golico pri predaji brzojavk m obvezno izdajanje priznanice, objavo o telefonskem prometu z Avstrijo E! Salvadorom in zapadno Avstralijo ter razne objave iz »Službenih Novin«
*	K smrtni železniški nesreči v Šoštanju. 0 smrtni nesreči Milene Lichteneggerjeve I-red šoštanjsko postajo nam je poslal njen • >::■! Franc nastopno pojasnilo: V »Slovi i!?.;.em domu« z dne 21. t. m. je bil objavljati člancič o tragični smrti moje sestre V'! ne. ki pa ima polno netočnosti. Zato je
r ■ -bno nekaj pojasnila. Navedba, da sem sto nesrečno jutro tudi jaz vozil s svo-j ->;stro. je neresnična. Resnica je. da sem ! lil peš in prispel ob pol 8. zjutraj v Šo-j, kjer sem šele izvedel za strašni do o c i« »Slovenski dom« tudi piše, da je moj sestra skočiia iz voza in da ji je od-obe nogi. Možno bi bilo samo to, da je nesrečni ca odprla vrata vagona v času. ko se je vlak začel zavirati, zaradi česar je izgubila ravnotežje. Seveda natančnih podatkov ne ve nihče. Nedvomno drži. da ni skočila iz voza. zlasti ne kar sto metrov pred postajo, ker na tistem nesrečnem kraju vozi vlak še s precejšnjo brzino. Sicer je pa tudi vedela, da je skakanje iz vlaka nevarno. Zato pozivam dopisnika »Slovenskega doma«. da objavi popravek. Razen tega se širijo po Šoštanju in okolici govorice da sem le gledal sestro, ko se je v zadnjih trenutkih mučila, namesto da bi ji pomagal. Opozarjam obre-kovalce. dn si bom takoj poiskal zadoščenje rn sodišču kakor hitro bom izvedel za njih imena
Pri raznokanf kož«. ozeblinah. Hšaiib in
izpuščajih — čudovito deluje
»ORJ AKOVO KAMTLČNO MAZILO« !
Bodoče matere morajo skrbeti, da se I izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno i zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose- j fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluie v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
8 t» 15485'S5
♦	Z novim letam stopi Sete v pravo
praktično veljavo priljubljena Vodnikova pratika za leto 1987. Ce si doslej odlašal, se hrt požuri, dokler traja še zaloga letošnjih Vodnikovih knjig.
♦	Jubilej najmlajše slovenske organizacije v Ameriki. V Clevelandu so slavili te dni lOletnico Slovenske ženske zveze, ki je najmlajša organizacija na slovenskem društvenem poprišču v Zedinjenih državah. Slovenska ženska zveza je bila ustanovljena 19- decembra L 1926. Da je bila njena ustanovitev v resnici potrebna, priča naraščanje članstva od leta do leta. Danes šteje zveza že blizu 9.000 slovenskih žena in deklet in je važno tudi to, da se zanjo močno zanimajo v Ameriki rojena slovenska dekleta.
♦	Izprememba v vodstvu Slovenske dobrodelne zveze v Ameriki. Močno razširjena podporna organizacija naših rojakov v Ameriki, Slovenska dobrodelna zveza, ki ima svoj sedež v Clevelandu, je dobila novega predsednika Njen dosedanji zaslužni predsednik Frank Cerne, ki Je bil med prvimi člani zveze, je odstopil in glavni predsednik Zveze je postal zdaj dosedanji podpredsednik Josip Ponikvar. Rodil se je leta 1892 v Velkem Liplenju pri Turjaku, v Ameriko, in sicer v Cleve-land pa je prišel leta 1909. Glasilo Slovenske dobrodelne zveze je dnevnik »Ameriška domovina«, ki izhaja že 39. leto.
*	Protest sadiicev tobaka v zapadni Hercegovini. Ko so monopolske postaje v Hercegovini pred tedni pričele prevzemati tobak, se je razširila vest. da bodo sadilci tobaka v Hercegovini imeli letos boljši zaslužek in da bo tobak povprečno odkupljen po 20 Din za kg. Odkupovanje pa je zdaj sadilce močno razočaralo. Nekaj časa so v Trebinju in Širokem Brijegu res dobivali za tobak po 20 Din. a kmalu so se cene znižale. Celo v ljubuškem srezu. kjer pridelujejo najboljši tobak, ni dosegla cena obljubljene povprečnine. V nekaterih krajih so zdaj sadilci tobaka sploh ustavili oddajo tobaka ker niso zadovoljni s postopanjem vodstev monopolskih postaj. Zahtevali so. naj pride sam oblastni inšpektor. da mu predložijo svoje želje in pritožbe. Dokler ne bodo govorili z njim ne mislijo oddajati tobaka voditeljem sedanjih monopolskih postaj
*	Poneverbe pri davčni upravi v Kosov, ski Mitrovici. Polnih šest let so preiskovali delovanje davčnega inšpektorja Ste-vana Miloševiča. ki je kot šef davčne uprave službovat v Kosovski Mitrovici od leta 1928 do leta 1930 Po dolgotrajni pre_ iskavi so ugotovili, da so on in njegovi podrejeni uradnik.) poneverili 603.000 Din državnega denarja. Ta denar so plačale davčni upravi, katero je vodil Miloševič, razna podjetja, med njim tudi ang'eški rudnk Trepča. Državni tožilec je obtožnico že sestavil ter zbral dokaze za 34 poneverb, ki so jih izvršili bivši šef Miloševič in štirje njegovi uradniki. V kratkem bo razpisana razprave pred okrožnim sodiščem v Kosovski Mitrovici, ki bo trajala kakih osem dni, ker bo zaslišanih nad 100 prič.
*	Obsodba oderuha. Valjev3ko sodišče je obsodilo na leto dni strogega zapora 70-letnega posestnika in trgovca Milana Vuji-tiča ki s: je nagrabil veliko piemoženje z odeiuštvom. Ta skopuh in oderuh je posojal denar, za obresti pa je jemal po 1 Din od desetaka. Neka njegova žrtev je dobila na posodo od nj^ga -1.500 Din. v nekaj letih je plačala na obrestih 30.000 Din na koncu pa je njen dolg iznašal še 20,000 Din. Oderuh je namreč visoke obresti ki niso bile plačane točno ob določenem dnevu, pripisoval glavnici. Nekemu kmetu je oderuh posodil 1.000 Din in ker mu je računal za obresti dinar od kovača mu je moral kmet plačati 7.300 Din. Pred sodnikom se je ode-iuto zagovarjal, da so mu kmetje sami ponujali tako visoke obresti ker je v današnjih časih pač s-otov denar zelo drag.
4. Ko boš te dni delal letno bilanco, se boš gotovo tudi vprašal, koliko si iz svojih sicer skromnih sredstev žrtvoval za ljudsko prosveto in v kulturne svrhe so'oh. Ce si pozabi? položiti 20 Din na prosvetni oltar Vodnikove družbe, stori to takoj! Cim več bo Vodnikovcev, tam lepše bodo vsakoletne knjige!
Zakaj jugoslovanski Meran?
V iiustiovani reviji »Manbu. c zaledjem« izide, kakor je to razvidno iz obširnega prospekta, izdanega od Magdalenskega Olepševalnega društva, med mnogoštevilnimi drugimi članki tudi članek z mnogo obetajočim, visokodonecim naslovom. »Zakaj jugoslovanski Meran?«
Čeprav so nadpisi in naslovi tudi drugih predvidenih razprav, člankov in predmetov vsestransko zanimivi in po najavljenih avtorjih obetajo brezdvomno nekaj dobrega in stvarnega kot prispevek,za spoznavanje naše zelene obmejne deželice in za ivig tujskega prometa v njej. vendar sem se najdalje časi pomudll pri omenjenem naslovu in se sam pri sebi vprašal, ali =se sme in more naš. Maribor res primerjati s slovitim svetovno znanim Meranom. OzJovoljen na samega sebe da o tem sploh «e razmišljam sem naposled vzkliknil: Da! Naš Maribor « *vojo okolico je tako lep. ko Meran če ne morda še lepši od njega! To b<> potrdi' vsak kdor pozna oba kraja'
Ozrimo ge kamorkoli proti »everu ali pitni nrori vzAodu ali za padu povsod sa-n>e prirod^e lepote in mikavnosti, kj se ■»'opnjujei" o^ tople miline in privlačne 'jiibkost' imejočih sp vinogradov v Slovenskih Torioah preko temnih resnih po-Vioroki* '»ot<Jot- Ho i-tivje romantičnost? visoke sive skalnate Pece. ponosnega gradu na&Kr*- kralja Matjaža. In naša koroška
Drava, ki uam prinaša dan za dnem pozdrave in ubrano pesem naših bratov in sestra iz dežele onkraj veličastne Pece! Brez nje bi ne bulo Maribora, ne Ptuja! Ona je bila in bo neizčrpna življenska sila našega lepega obdravskega mesta. Širno Dravsko-Ptujsko polje, vse posejano z vasmi in vasicami, pregrajeno z gozdovi, njivami. travniki in pašniki, okrašeno z belimi cerkvami. cerkvicami, graščinami in ponosnimi kmetskimi dvori. Tik za mestom vonj in kras vinskih goric, ki vabijo z visokimi jagnjedi. z vinsko trto in pobožnimi božjimi hrami popotnika, da jih obišče in se med njimi in njihovimi vinogradniki in viničar ji malo pomudi. Proti jugovzhodu, že za prostrano ploščo Ptujskega polja, novo zeleno hribovje in gričevje, slovite Haloze, višje in bolj strme nego ljubke Slovenske gorice. Dve visoki, skalnati in strmi, ponekod skoro navpični gori strmičita. daleč naokoli vidni, proti južno-sinjemu nebu iz venca onega vinorodnega gričevja; v njih sredini Rogaška gora, tako imenovana po obliki ki se v njej kaže proti jugu; zapadno od nje pa « staro slavo ovenčani in z razglednim stolpom okrašeni Boč pravi Rigi v gorovju in dolgi rajdi vrhov, ki od Koz-jaka nad Vitanjem do Rogaške (Donačke) srore tvorijo razvodje med Dravo in Savo Z Boča je razgled, k? bo očaral tudi razvajenega hribolazca. Zato gre posebna pohva-
•	Tridnevni vrtohlet Gorjea—Trst in
Benetke—Padava 5—7. 1. 1937. Prijave in vplačila do 29. t m. sprejema uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1.
•	Tovarna J OS. REICH sprejema mehko in škrobljeoo petfto v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— »imil Adamič, blagopokojni Slovenska skladatelj, je zapustil Slovencem tako bogato dedščino najlepših solističnih, zborovskih ki orkestralnih de), da bo njegovo ime živeto med našim narodom toliko časa, dokler se bodo pele slovenske pesmi.
V	počastitev njegovega spomina priredi GlaSbena Matica ljubljanska v ponedeljek 4. januarja v veliki dharmonični dvorani spominski večer, na katerem bodo izvajali Učiteljski pevski zbor, Trboveljski slavčki Slovenski vokalni kvintet, ravnatelj Julij Betetto in pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vrsto njegovih najlepših in najkarakterističnih s>ladb. Spominsko besedo Emilu Adamiču bo govoril prof. Marijan Lipov šek. Občinstvo vabimo, da po-seti ta večer v veliki filharmonični dvorani v največjem številu. Vstopnice dobite že v knjigarni Glasbene Matice.
i	11	■	---
Javna zalivala
»CROATIA« ZAVAROVALNA ZADRUGA
V	ZAGREBU, PODRUŽNICA LJUBLJANA
izplačala nam je vso nastalo škodo vsled vloma v blagajno promptno in v celem znesku, za kar se tem potom Javno zahvaljujemo imenovanemu našemu najstarejšemu domačemu zavarovalnemu zavodu, katerega vsakomur vsled kulantnega postopanja najtopleje priporočamo.
Ljubljana, 28. decembra 1936.
MENJALNICA REICHER & TURK
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
u— Veliki božični brzotnrnir za prvenstvo Ljubljane Pod okriljem Slovenske šahovske zveze bo medklubski šahovski odbor priredil v sredo 30. t. m. ob 19.30 v lovski dvorani hotela Metropola velik brzotuirnir za prvenstvo Ljubljane. Turnir bo eden najmočnejše zasedenih, kar se jih je letos vršilo, kajti udeležili se ga bodo poleg prvorazrednih igralcev Ljubljanskega šahovskega kluba in >Triglava« še vsi prvaki ostalih ljubljanskih klubov. Jakost turnirja bodo to pot povečali znani ljubljanski igralci, ki jih sicer nI v Ljubljani in ki so prišli za božič domov na počitnice, med njimi zlasti Pur lani, Gabrovšek L., Sorli in Milan Vidmar. Zelo verjetno je, da se bo turnirja udeležil tudi velemojster Vasja Pire, ki se te dni mudi v Ljubljani. Kakor kaže, bo turnir ena najzanimivejših prireditev letošnjega leta. Prvih šest mest bo nagrajenih in sicer s knjigami, ki sta jih v ta iamen odboru poklonila knjigarna Klein.mayer & Bamberg ter g. Ciril Vidmar. Turnir se začne točno ob 19.30. Medklubski šahovski odibor.
Pri damah posebno priljubljena
radi njenega čudodelnega
učinka Je Doramad radio aJcilvna zobna krema. kll-no preizkušena ln od več kot 5000 zobozdravnikov c*veta priporočena — Zobje posanejo b*£čeče beli.
u— Padavine t letu 1936. Po zapiskih me-ieorološkega zavoda na univerzi )e letos doslej padlo nad Ljubljano v 183 dneh 1568.4 mm dežja. Letošnja letna padavina je najmanjša v zadnjih desetih letih. Mnogi meseci, ko so drugače prav mokri, eo bilj letos izredno suhj in nasprotno. Najvišje število padavin (266.8 mm) je zaznamoval januar, najnižje pa november, namreč 53.3 mm. Suhi meseci so bilj dalje december 56.3, julij 83.4 in marec 54.9 mm.
Takoj se odda pod ugodnimi pogoji v najem
HOTEL »KRONA«
v Dolnji Lendavi z vsemi pritiklinami, in sicer kavarna, gostilna, hotel, obstoječ iz 15 sob, plesna dvorana, garaža, hlevi in ostala potrebna gospodarska poslopja, vse s popolnim inventarjem. V dvorani se vršijo predstave in se nahaja stalni kino. Vsled o-lhoda sedanjega najemnika se takoj odda.
Natančnejša pojasnila pri lastniku: EPPINGER SAMUELU, industrijalcu v Dolnji LendavL
o— TMdo aa vojne obregni*«. Mestni vojaški urad razglaša: Leta 1917 rojeni mladeniči pridejo spomladi k naboru ter ae morajo v svrho vpisa v naborni imenik zglasdti tekom meseca jauuarja pri svojih županih. V LJubljani bivajoči naj ae z^la-se v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7. Odsotne morajo »glasiti sorodniki ali stanodajalci. Kdor se ne bo pravočasno zglasil bo strogo kaznovan- — Pregled voj. obveznikov, ki so odslužili svoj rok, pa se ne čutijo več sposobne za vojaško službo, bo ob priliki spomladen-skega nabora. Vsi prizadeti naj se v ta namen zglase v mesecu januarju pri svojih evidenčnih občinah. — Mladeniči, ki so rojeni v letu 1919, se morajo zaradi vpisa v vojaški seznami zgl&siti meseca januarja pri svojih županih. Ljubljančani naj se zglase v mest. voj. uradu na Ambroževem trgu štev. 7. — Začasno nesposobni voj. obvezniki rojstnih letnikov: 1906, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914. 1915 in 1916 bodo spomladi ponovno pregledani, zato morajo najkasneje tekom meseca januarja sporočiti svojim evidenčnim občinam svoje točne naslove. V Ljubljani zglašuje voj. obveznike mest. vojaški urad na Ambroževem trgu štev. 7/L
n— Velikodušen dar. Ana Sunara, Cankarjevo nabrežje 5, je darovala za božjč za reveže Din 100. za brezposelne Din 100, za otroke Din 100. Tovarna Saturnus je darovala za božičnico 1000 Din. Za velikodušne darove iskrena hvala.
u— Žrtev neprevidnega motocjklista. Kranjski reševale.) 60 včeraj poi>o!dne pripeljali na kirurški oddelek 52-letnega posestnika Jožeta Pravita s Predačevega pri Šenčurju, ki ga je neznan motociklisrt povozili v mestu in mu prjzade,al precejšnje poškodbe po glavi.
Lepo novoletno darilo za Din 20.—
in to:
1 kom toaletnega mila 1 kom mila za britje 1 steklenico kolonske vode 1 kom zobne kreme 1 kom glavnik 1 kom vaselin 1 kom šampon 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici na naš naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo. — Se priporoča
Foto-parfumerija in galanterija
LOJZE ŠMUC
Ljubljana, Aleksandrova c. 8.
Kup nesreč za praznike. 2e v nedeljo smo poročaii o nekaterih preee; nerodnih nezgodah, ki jih je tudj letos prinesla stara. sicer romantična, a vendarle nesodobna razvada streljanja z niožnarjj in z vsem, kar že dobijo ljudje na dežeLj v roke. Zaradi starega možnarja je moral hudo opečen po levi roki v bolnišnico tudi hlapec Janez Zor od Sv Valpurge prj Smledniku. Posestnikov sun Pavel Šinkovec iz Cešnjke pri Blagovni je hotel poveličati lejioto božične L oči a strelom iz pištole, pa mu je naboj udaril v levo roko in mu io razmesaril. Skoraj nič manj j>ogosti, kakor nesreče s streljanjem, so o božičnih praznikih, kj jjm je sicer devizar Mir ljudem na zemlji — pretepj po krčmah. V Slivnicii na Dolenjskem 60 se v nedeljo popoldne spoprijeli kmečki fantje, pa je nekdo s tolikšno SjJo udaril Ludvika iz M lačeva z litrsko steklenico po glavi, da so ga morali nevarno ranjenega takoj odpeljaij v Ljubljano. Na povsem enak način je nekdo udaril delavca Rudolfa Janeža iz Koščakov v logaškem okraju V Mostah pa je v nedeljo zvečer nekdo napadel kleparskega pomočnika Stanka Bukav-ška in mu prizadejal več ran na glavi.
u— Dva ognja. To je že srtara reč, da o praznikih rado gori, ker imajo pečj po hišah takrat precej dela. Letos so mestni gasilci okrog božiča morali v resnici na bvojem področju trikrat na pomoč. V nedeljo smo poročali o požaru, kj je na večer 6vetega dne presenetil hišico Marije Lindičeve na Cestj v Mestni log. Včeraj je bjtla mestna reševalna in gasilska posta a klicana malo pred poltretjo uro. da je moštvo pohitelo v hišo Štev- 21 na Starem trgu, kjer se je vnel dimnik. Gasilci so poskrbeli, da se ogenj ni razširili na sosednje prostore in so v smislu predpisov pustili, da je dimnik sam dogorel. Včeraj zgodaj popoldne pa so morali v Dravlje. kjer ie izbruhnil ogenj v podstrešju hiše Edvarda Pirca. Požar se je očitno zanetil iz dimnika in se razširil po lesenih stenah. Gasilci so morali po ognju ogrožene dele lesovja razdreti' da so zadušili plamen.
u — Uprava Združenja pekov opozarja občinstvo, da bo na novega leta dan delo po pekarnah počivalo. Zato naj se izvoli preskrbeti s svežim pecivom na Silvestrov dan.
d— Za Sflvtstraro na Tabora m vse
priprave v polnem teku. Prispeli ao že priznani žonglerji, akrobati, pevci in mu-zikantje, ki se morajo pred Silvestrovim večerom še skupno vaditi na prostranem odru. Ljubljanska megla jim nič ne Škodi, zato bodo v četrtek zvečer v polni formi, »Kronisti« enako pripravljajo polno presenečenj. Zaenkrat vam žal ne moremo izdati še vseh tajen, če pa ste se odločili za Tabor zveste pravočasno vse kar Vas bo zanimalo. Zapišite v zadnjo rubriko letošnjega koledarja: gremo na Tabor na Silvestrovo!
u— Ljubljanski Sokol priredi — kakor ze objavljeno — tudj letos svoj tradicionalni Silvestrov večer v društveni telovadnici v Narodnem domu e povsem novjm in pestrim sporedom, na katerega vabi svoje članstvo in prijatelje društva- Začetek ob pol 21. uri.
u_ Ljubljanski Sokol opozarja jn vabi
svoje članstvo na 69. redni društveni oočni zbor, ki bo v &redo dne 13. januarja ob pO! 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu
KINO IDEAL
DANES!	DANES!
Najlepši francoski velefilm
„L'EQU!PAGE"
(Tovariši v življenju in smrti) Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
u— Sokol II silvestruje tudi letos v kazini, toda v vseh restavrac jskih prostorih. Posetniki bodo sigurno zadovoljni, sai ne bo manjkalo plesa, umetniškega sporeda, te ga bo nudila eljtna skupina »Joachim«. in drugih novosti. Začetek ob 21. ur. trajalo pa bo do 4. ure zjutraj. Vstopnina samo Din 8. K ob-jln; udeležbi vab odbor.
u— v »Trgovskem domu« silvestrovanje »Soče« jn »Tabora*. Program bo prvovrsten. Za plesalce bo skrbela dobra godba. Jed,j jn pijače bodo izvrstne in poceni. Novoletna darila l>o prinesel Miklavž. Darila se bodo spre emala 31 t. m. ves dan v dvorani »Trgovskega doma« proti plačilu 2 Dim. Vstopnina bo zamo Din 5. V četrtek v ■»Trgovski dom!«
u — V dvorani Delavske zbornice bo prav zabavno, zanimivo ter domače silvestrovanje. Poleg raznih točk in nove alegorije bo ples, dohra jedača, izvrstno vino in drugo veselje. Vstopnina 6 Din. Začetek ob 8. uri zvečer.
u— Za novoletna vošč Ia rabite Ciril Metodove razglednice, k «e dobe v trgovinah, trafikah in pisarni, Beethovnova uliioa št. 2.
Iz Maribora
a— Pošta Maribor II. prenovljena in modernizirana. Po delj časa trajajočih pre-ureditvenih delih se je včeraj po božičnih praznikih pričeio zopet poslovanje pošte Maribor II v novo urejenih in adaptiranih uradnih prostorih kolodvorske pošte. Prostori so se preuredili povsem moderno in po načinu bančnih poslovnic. Na novo je urejena tudi javna telefonska govorilnica.
a— Po počitnicah pouk v novih šolah. Dne 10. januarja se prične šolski pouk v novi šoli Kralja Aieksandra Uedinitelja v V. mestnem okraju, kjer bosta imeli svoje nove šolske prostore n. deška meščanska Ln TI. dekliška osnovna šola.
a— Študijska knjižnica. Knjižnica in čitalnica poslujeta vsak delavnik od 15. do 18. ure. ob sobotah pa od 15. do 17. ure. V četrtek 31. t. m. popoldne bo knjižnica zaprta.
a— Božičnica pticam- Cankarjeva dekliška šola je letos pripravila hvalevredno božičnico pticam V paviljonu mestnega parka je postavila božično drevo, polno lojevih obeskov z zrnjem, kar je privabilo številni ptičji zbor. predvsem sinice. ki so prav rar-posajano obirale božični dar. Čast in priznanje lepi božičnici. ki je velikega vzgojnega. pa tudi praktičnega pomena, V Mariboru je hila to prva božičnica te vrste.
a— Usoda silvestrskih prešičkov. Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru razglaša: V zadnjih letih se je razpasla v M .v riboru pri raznih prireditvah, posebno na 1 Silvestrov večer, navada, da prireditelji 1 ob teh prilikah uporabljajo malega prešička. I ki naj bi zbranim gostom prinesel srečo in ' novoletna voščila. S to živalco uganjajo ; go&tje čestokrat neslane šale do ranega j jutra, pri tem pa ne mislijo, da je to hjdo : trpinčenje živali. Predstojništvo mestne policije opozarja vse prireditelje zabav in lastnikov lokalov, da bo proti vsem onim. j ki bi na ta način živali trpinčili, najstrožje i postopalo.
la marljivim funkcionarjem SPD v Rogaški Slatini in Poljčanah. ki »e s tako ljubeznijo brigajo za postojanke na Boču in Donački gori in tako širijo slove« naših gor.
In domačini? Ti. ki imajo od mladih nog vso to bogato prirodno lepoto in njeno za oko in dušo tako prijetno raznolikost ▼ oblikah, barvah in potezah vsak dan pred očmi, se vsega tega niti ne zavedajo; jedva to in ono mimogrede le opazijo. Morajo v tujino, lotiti se jih mora tam domotožje. da se vrnejo v ta prelestni svet ob Dravi, katerega središče je Maribor, ali priti mora tujec, da vse to vidi. se zave in potem reče: Da, Maribor je jugoslovenski Meran U
Pred sabo imam krasno, naravnost razkošno ilustrovano in z velikim zanosom ter obširnim, temeljitim znanjem pisano nemško knjigo: »Die Alpen rufen.« Takole opiše pisatelj sloviti Meran: Skozi eno izmed treh dolin, ki vodijo do Adiže in njene doline, nadaljujemo pot v Meran. v ta od soinca ožarjeni. od cvetlic »e bleščeči biser alpskih mest. Čudovito lep gorski venec obkroža ta dragulj zaradi božajočib sapic vročine skoraj ne občutiš. Stari gradovi te pozdravljajo b pobočij na bregovih reke Adiže. Vsepovsod sama znana imena, kraji v katerih bližini uspeva žlahtna trta in kjer dozoreva svetovno znano južnotirolsko sadje. Preteklost ?n sedanjost je družita v pokrajinskem Heu tega bajno lepo ležečega mesta. Meran je UI prej nekoč glavno me-
sto Tirolske. Na gradu »Tirol«. pred vrati Merana. so živeli grofje Tirolski, ki 60 bili gospodarji tega ozemlja. Tudi Marjeta Maultasch. »grda vojvodinja«. je vladala tu v 14. stoletju. Pozneje. 1. 1421. je Friderik »« prazno mošnjo« prenesel rezidenco v Inomost«. — Toliko o slavnem Meraau v nemški knjigi, ki je pisana z velikim navdušenjem m je polna najbolj zvenečih izrazov in pohval. Da bi se temu Meranu naš Maribor ne smel vzporejnti!?
Kar poudarja nemški pisatelj v prvi vrsti na tirolskem Meranu. gorsko, milo podnebje. južno solnce, bujnest duhtečega cvetja, sloveča vina. žlahtno sadje, krasni gorski okvir ceie slike, romantične razvaline starih gradov, prič velezanimive preteklosti, vse to in še mnogo več nudi naš obmejni Maribor, v resnici biser in dragotina vseh naših mest in trgov med Muro in Savo! Sta^ ri mariborski grad »Marchburah« na vinorodni Piramidi je sicer že izginil; tudi od Limbuškega gradu ne najdeš več nobene prave sledi Toda ali ne dvigajo pohorska Paštela in Gradišča, razvaline gradov ob Dravi, nad Dravogradom, nad Vuzenioo. graščine in gradovi Buchenstain. Fala. Vil. tuž. Hompoš. Slivnica. Vurberg. Ptuj. Ba-zel. Velika Nedelja in Ormož bleska pokrajinske slike v sfero romantične zadivljeno-sti? Ali ne mikajo vsakega izobraženca a svojo preteklostjo, polno herojskih borb in j dramatičnih zapletkov! Ree je, Maribor za- j enkrat Se nima ie dolgo obetane vspecjsfie, i
ki bi dvignila razvajenega tujca udobno na pohorske vrhove, toda ima.mo pa romantično pohorsko avtomobilsko cesto, ki že veže naš jugoslovanski Meran z Mariborsko kočo in modernim Pohorskim domom. Ko bo ta cesta preko Sv. Areha. preko Klopnega vrha in Pe&ka dosegla Mislinjsko dolino bo Maribor postal izhodišče gorske avtomobilske ceste, kakršne Srednja Evropa nima. In ta Srednja Evropa s tirolskim Meranom vred tudi nima tako bleščečega, tako sijajnega kopališča »ožarjenega od solnca. bleščečega od cvetlic« kakor je kopališče na Mariborskem otoku.
V eni točki pa. to je treba priznati, naš Maribor še ni jugoslovanski Meran. To je v pogledu na propagando in reklamo! V tem oziru je Maribor še daleč za tirolskim Meranom. je tudi za našo Gorenjsko, zlasti za Bledom. Delo. ki so ga nesebično pričele obpohorske podružnice SPD in ga sedaj država organizira v tuiskoprometnih zvezah in krajevnih turističnih odborih, bo treba pospešiti in podeeetoriti. Kajti brez veliko. spretne in smotrne reklame Maribor, pa naj ga še tako upravičeno nazivljamo za jugoslovanski Meran. v razvoju tujskega prometa in turizma ne bo napredoval temveč prej nazadoval — ob hudi konkurenci Maribor bo tudi v pogledu velikih dohodkov. ki jih prinaša tujski promet, postal jugoslovanski Meran -«ko ho tudi v reklami in propagandi sledil južnotirolskemu Me-
Nimfci
a— Posestna izprememba. Lastnik tekstilni- Hutterjevb tvoimce je ia 1,700.000 din kup J, znam parcelni kompleks uniontsKe pivovarne ob Maktrovi, Prešernovi, Hazla-fe jvi in Ciril Metodovi ulici, na katerem ee ^odo vzdolž vseb štirih navedenim uiic zgradile predvidoma s pričetkom pomladi stanovanjske stavbe in sicer ue samo za nameščence oz. uradnike navedene tvorni-■ce, ampak tudi za druge stranke, v kolikoi 'oo razpoložljivega stanovanjskega prostora, .Sredi tega šturikota pa bo skupno, moderno urejeno dvorišče.
a— Silvestrski prešiček v gledališču. Druga letošnja uprizoritev izredno uspele Abrahamove operete »Ples v Savoyu« bo na. Silvestrovo. 31. t. m. ob 21. uri. Pri tej predstavi nastopi prvič kot Madelaine Jelka Iglvčeva. Kakor vsako leto. čaka naše občinstvo tudi letos ob nastopu novega leta prijetno pr«?enečenje s tradicionalnim silvestrskim prešičkom.
a— Hotel »Orel« Silvestrovanje!
Iz Celja
e— Oprostitev dveh delavcev v ivczj g stavko v hrastniškj steklarni. l>ržavno tožilstvo v Celju je obtožilo I9"letnega Josipa Ranzingerja rn 24-letnega Viljema .Vlaurerja, oba steklarja v steklarni v Hrastniku, zaradi prestopka po členu 18. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da sta prj stavki pomožnega delavstva hrastniške steklarne l^tos v juliju nagovarjala steklarje od dela, V tej zadevj je bila včeraj raz-praiva na okrožnem sodišču. Izkazalo se je, da: sta obtoženca samo sporočila nek.; delavki, da je izbruhnila ' -avka. in sta ji dejala, naj ne gre delat, 'e hoče z delavstvo^ solidarizjrati. Ker pa to ni kaznivo, je 'sodišče oprostšdo oba obtoženca.
a— Zan1miva tiskovna tožba. V ponede-je bida pred okrožnim sodiščem v Ce-razprava prot sedmim bivš:m delavcem '•m delavskim zaupnikom j.z \Vestnove to-vsurne v Celju in proti poslovodji Zvezne tiskarne v Celju. Obtoženi so bil; po čl. 70 zakona o tisku, da so sestavil; in dali natJisniti letak, kj nj nospl označbe kraja tlaka j® tiiskame, kakor to zakon o tisku predpisuje Pri razprav, so bili oproščeni-Poslovodja tiskarne je dokazal, da ni on sprejel omenjen h letakov v trisk, ker je M takrat na dopustu, glede ostalih obtožencev pa je pnjtšlo do prepričanja, da niso odgovorraj za prestopek po omenjenem členu fekovnega zakona, in j h je zaito tudi oprosstilo.
e_ Namesto venca na grob ge. Franje
Bergmannove je poklonil g iinž Gunther Red'tieh iz Prage 200 Din podružnici Družbe <sv. Cirila in Metoda v Žalcu.
Kioo Union. Danes ob 16.30 in 20 30 velefilm >Allotria< z Adolfom VVohlbriiokom ir dvp r>red;irri.
KTNTO METROPOL., prinaša danes ob 18.15 in 20.30 nepreklicno zadnjikrat najlepši film sezone »IRENA«.
Z Jesenic
s— Ante Štekar na zadnji poti. Mrzlo nedeljsko popoldne je bilo, ko je carinski posrednik Anton Štekar nastopil svojo poslednjo pot. Na čelu dolgega žalnega sprevoda so nosili lepe vence. Za venci je korakala četa jeseniških gasilcev z zastavo in nato godba jeseniškega Sokola, ki je igrala žalostinke Za krsto in sorodniki so šli Sokoli v civilu z znaki, dalje pokojnikovi stanovski tovariši cariniki in carinski posredniki, železniški uradniki, finančni pregledniki in dolga vrsta uglednih predstavnikov jeseniškega javnega življenja, prijateljev in znancev rajnkega, ki so prišli od blizu in daleč. Po izvršenih cerkvenih obredih je mati zemlja sprejela v svoje okrilje zem-ske ostanke uglednega moža dobrega soproga in očeta.
Iz Zagorja
z— Neznan sirovež spet na delu. Nedavno smo poročali, da je neznanec zaklal dvema rudarjem^ kozo, ovco in jagnje Uvedena preiskava siroveža ni mogla izslediti. V noči na četrtek se je neznanec spet pojavil v koloniji in zaklal v hlevčku rudarja Jožeta Medveda kozo. O sirovežu ni sledu,
PtaSa
j— Božičnica V posvetovalni dvorani na magistratu je bilo na božičnici v sredo okoli 150 oseb. Da je bilo mogoče obdarovati toliko potrebnih, se je zahvaliti vsem trgovcem, ki so prispevali razno blago in denar. Zlasti se je tudi zahvaliti g. grofu Herber-sleinu in njegovi soprogi.
j— Dar Tvrdka Ljudevit Sonnenschein je namesto venca na grob ge. Elizabete Reichove darovala 200 Din za zimsko akcijo brezposelnih mesta Ptuja
j— Tatvina kolesa. V sredo popoldne je bilo posestniku Jakobu Zemljaku iz Sp. Pristave pred neko trgovino v Krekovi ulici ukradeno kolo znamke »Humber« Kolo ima. tov. štev. 235.325 in evidenčno štev. 2-61777/25
j— Kino Ptuj. V sredo ob V»7. in V*9. »Boccaccio«.
I?
11 tfl
DOLENJI LOGATEC. Za obdaritev siromašnih učencev ob priliki božičnice, Li jo je priredila državna narodna šola pod pokroviteljstvom sreskega odbora društva Rdečega križa v Logatcu, so darovale znatne darove nastopne Ijiftljanske tvrdke: A. Krisper. I. C. Maver, Fabiani F. Jurjevec, Ksav Souvan, A. Žlender, Skaberne, Ivan Samec. Fran Lukič in Anton Šinkovec. Sreski odbor RK in šola se za darove prisrčno zahvaljujeta. Istočasno se zahvaljujemo Logatčanom, ki so na katerikoli način prispevali za obdaritev.
KRAMAROVC1 v PREKMURJU. Na božičnici v naš" obmejni šoli 24. t. m. je bilo obdarovanih nad 100 učencev s čevlji, suknom, perilom in šolskimi potrebščinami. Prispevali so banska uprava. Mariborska tekstilna tovarna, narodni poslanec Benko Josip iz Murske Sobote. Bat'a iz Borova. Ciril-Metodova družba iz Ljubljane, Franc Leskovšek iz Celja, usnjar Buchmann Andrej iz Kramarovcev in domač? šolski odbor Nabralo se je blaga v skupn: vrednosti 2 000 Din. Šolsko upraviteljstvo se naj-iskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom.
MURSKA SOBOTA. (Milan Ferjan »Slavček«). Pisatelj Krika domovine in dramskih fragmentov pod naslovom: Mati, je dal na svetlo (žal, samo v rokopis-svoje najnovejše de.o: Slavčka. Starček je mladinska igra s petiem tn posrečeno glasbo prof. Uba:da Justina. Obsega štiri
dejanja. Motiv je vrel pisatelj te narodnega delavskega življenja ter ga po svoje obdelal in razporedil. Jedro dela je naslednje: Slavko gre po materinem naročilu, ki je bolna, po očeta tovarniškega delavca, ki ga največkrat zvabi gostilna. Tudi to pot, po končanem delu, se ta zateče vanjo in Slavko, ki si ne upa notri, ga potrpežljivo čaka zunaj. Ledenomrzla je noč, ali v Slavku je močna volja, da ga bi čakal. In ko tako čaka, ga premaga spanec, ki mu pričara lepe sanje o zlati deželi — in Slavko zmrzne, odide z mamico, ki je prišla ponj — na večno pot. To jedro prepletajo še drugi prizori, v katerih so delujoče osebe (otroci, popotnik — ki se mi zdi dovršeno prikazana oseba, delavec in drugi) res žavljenjsfke; vendar bi bilo treba v celotni igri še mnogokaj izgladiti. Toliko o delu samem, zdaj pa še nekaj o predstavah. Predstave te igre, ki jo je režiral pisatelj sam, so bile kolikor toliko dovršene (to in ono u bilo lahko še bolje!) k čemur je pripomogel pisatelj, skladatelj in pa še neutrudljivi dirigent mlad. orkestra g-Lah. K temu bi pripomnil, da -re pisatelj kot režiser ni držal lastnega dela. Sicer pa: delo je bilo z odobravanjem sprejeto od številne publike — Dr. R. F.
ŠKOC1JAN pri TURJAKU. Gasilska župa ljubljanske okolice je te dni razrešila upravo naše gasilske čete in imenovala novo V novem upravnem odboru so: predsednik Franc Gruden, poveljnik Franc Kra-ljič. namestnik poveljnika Lojze Šmuc, tajnik Janez Šmuc. blagajnik Matija Mustar in čuvar pribora Anton Podlogar Novi odbor bo moral reševati še nujne tekoče posle in v smislu zadevnih predpisov pripraviti vse potrebno, da se bodo volitve vršile v zakonitem roku Razrešitev dosedanjega pravilno izvoljenega odbora je naletela med škocijanskimi gasilci na neugoden odmev, ker ni naveden vzrok za ta čin Vsi razrešeni funkcionarji so znam škoci-janski narodni delavci. Kakor se čuje. bodo gasilci poslali župi protestno spomenico.
ad i ©
Torek. decembra
Ljubljana 12; Solistični koncert lahke glasbe (plošče). _ 12.45: Vreme, poročna. _ 18: Ca*, spored, obvestila. — 13.15; Uverture (plošče). — 14: Vreme, borza. — 16; Pester spored Radio orkestra - 18.40. filozofsko predavanje- Zmaga nad beduinsiknil poganstvom (g Fran Tersegiav). _ 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestita. -19 30- Nac. ura- Iz Boke Kotorske (Milica Jankovič iz Beograda) _ 19 50 Zabavni zvočni tednik - 20; Venčkj narodnih pesmi- Sodelujejo gdani. Ruža Škele (sopran), Polka Rupnik (alt), Svetozai Banovec, Roman Petrovčič m radio orkester. _ 21. U. ura variacij: Sodelujejo, ga. Marta Osterc -Valralova (klavir), g Slavko Marin tv;oii na), g Srečko Koporc (.uvodna beseda). 22: Cas, vreme, poročiila, spored. — 22.15: Za ples in oddih (plošče).
Beograd 17.20: Plošče. - 17.50; Orkestralen in pevsk, koncert. _ 19.50: Plošče. — 21- Narodne pesmi - 22.20; Recitacije n violinske skladbe - Zagreb 17.15: Orkester. _ 20; Prenos opere iz Nar. gled. 22.20: Lahka tn plesna muzika — Praga 19.10: Lahka godba orkestra. — 21: Komor na glasba. - 22.15: Plošče — Varšava 19.20; Večer angleške glasbe _ 20.15; Operni prenos — 22.40; Godba za ples- — Duuaj 12: Koncert orkestra. _ 16.05; Revija novih plošč. — 17.20: Violinski koncert. — 20; Pester glasbeni program s plošč. _ 21.25: Zvočna igra. — 22.20: Plesna muzika. — Berljn 18; Orkestralen koncert. — 19.15; Komorna glasba. _ 20 10; Koncert ba. — 35 eniat rdgovc unvlhwy ENIATRDG orkestra in solistov. — 22.30; Narodna .n plesna glasba. — Miinchen 18". Orkestralen koncert. _ 19; Plošče. — 20.10: Zvočna igra.
_ 21.25: Orkestralen in pevski koncert. —
22.30; »V mrzlih zimskih nočeh«. _ 23: Plesnij orkester. — Stuttgart 18; Kakor Berlin. — 19; Pesmi. — 20.10: Plesnj večer. — 21: Nemška narodna glasba. — 24: Koncert Schubertove glasbe. — Rim 17.15; Komorni koncert. _ 19: Plošče. _ 20.40; Simfoničen koncert. — 22.20; Zborovsko petje. — 23.15; Ples.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Torek 29.; Na ledeni plošči. Red B. Sreda 30.; Konjeniška patrola. Red Sreda. Četrtek 31*.: ob 21. ur- Korajža velja. Izven.
Znižane cene od 20 Din navzdol.
Iz draine. V Wernerjevi igri »Na ledeni plošči bo igrai vlogo profesorja Junka tokrat g. Ciril Debevec. V učinkoviti Langerjevi vojni dram; »Konjeniška patrola« je prevzel vlogo Val en te g. Cesar. Zenkaulenova kmečka veseloigra »Korajža veLjak spada med najučinkovitejše in najbolj zabavne kmečke igre. Konec predstave na Sitvestro" vo bo približno ob pol 24. uri-
OPERA
Začetek ob 20. uri. Torek 29.; Zaprto.
Sreda 30.: Pri treh mladenkah. Izven. Četrtek 31.: ob 21. urj Pod to goro zeleno.
Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Iz opere. Izvrstno uspela opereta »Pri treh inladenah« je žela z izvrstno zasedbo vlog nenavadno velik uspeh. Posrečeni libreto iz dunajskega življenga za časa Schu-berta, njegove najlepše pesmi, ki so vpletene v opereto, pvorijo delo, ki se odlikuje s prisrčnostjo in humorjem- Na Silvestrovo bodo zapeli Beneševo reviijailno opereto »Pod to goro zeleno .. .«. V delo so vnešeni za to prjljiko novi kupleli iin uov baletni diver-tisemenit, ki predstavlja slovo starega in prihod novega leta. Predstava ee bo končate nekaj minut po polnoči. Gregorjuova božična igra »Kralj z neba« je dosegla pri predstavah o praznikih razprodano gleda-Ljšče in resnično velik in iep uspeh. Slikoviti prjzori, učinkovite scene, lepa scenska glasba gg. prof. Tomca in Rahe jn koreografija dveh plesov, kj jih je nastudjral baletni mojster Golovin, doprjnašaio k celotnemu uspehu dela.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Torek, 29.; Božjj človek. Znižane cene.
Zadnjič. Sreda. 30.: Zaprto Četrtek. 31. ob 21-; Pies v iavojru.
Gospodarstvo
Poravnava med našo državo
in tvrdko Losinger
Naša država bo plačala 60 milijonov Din. Povračilo menic Jugoslovenskem*
Feniksa
ljavljenju pogodbe je zahteval I^«"; "J
1 * K I N l	m
1 m ati 1:a .	
O aferi Losngerja in družbe Orient Kon-stnrkt se je v naši javnositii, zlasti v nerodni skupščini že mnogo razpravljalo. V zadnjem času pa se je o tem zopet mnogo culo, saj igrajo v zve z; s sanaiaijo jugoslovenskega Fenksa takozvane Losingerjeve merrce prav važno, če ne odločilno viogo. Kakor poročajo iiz Beograda je že ob koncu novembra pr šlo med našo državo in inž. Lo-simgerjcm do poravnave im je s tem spor med našo državo in Losingerjem poravnan Beograjska »Polivka« noroea o	spo-
razumu med drugim naslednje:
Že leta 1929 je požareva^ka oblastna skupščina sk'em;la z družbo Orient Kom-st.ruibt predpogodbo o gradnji železn-ške proge Požarevac — Kučevo. Družba Orient Koirstrukt je bilm f ktrvno podietje brez lastnih sredstev in so lastnik- te družbe ^šele z menicami, k' i;h je dala požarevačka ob'ast v višin-' 8.2 milijona dinsiriev iskab v inozemstvu kreditorje. De!« na prng; se n-iso niti pričela, ko so la^l.r^k: družbe že zastavljal, menice požarevačke ob'ast- po raz mi h bankah v jmozemstvu. V Švic: so prišli v zvezo z inž Los:nger;em ter m" ponudili prenos pogodbe za posel v vrednosti okrog 400 milijonov Din. Pa tud Losingerjeve podjetje je 'imelo le za 1 mi-H-ion frankov 1-atstn'b sredstev V te i zvez-' s prenosom so baje lastniki O "i en t Konstruk-ta dobil od Losrntferia 400.000 do'ariev
Ta sporazum o prenosu ie leta 1°31 odobrila vlada, obveznosti požarevačke ob^sti pa je prevzela država Pogodba za gradnjo proge ie b'la deloma spremen iena zlast, v pogledu roka za dograditev Financiranje pa je Mo po novi pogodbi odstopi'eno dunajski Krm nas banki Tud ta nogodbi g'e-de financiranja ie b51* potriena r zakonom od 19. iul'ja 1931 V zveri s tem prenosom je morala iugos'ovenska vb»di izd-Vi nove menice. Naša država ie h *a več a1' manj nrimorana napravit sporazum z Ln-sngerkm. ker je š'o takrat t* fmrsrjo našega stabUizac' iskegs poe^^l." so is'o-časno krožile po inozpmcltf.h Smkah m«>"'-ce požarevačke ob'as*: Pr prenos-' tk><W-Se na Losinger'a je p««" država izdala tk 7.2 miri' iona zlatih dolarjev m«rric, k: iih ie preje1 Losinger. Menic«3 so dosp^vale v vplačilo potopno ;<n bi mo-al"* «0 sporazumu eskontraiti n>r: d"na;<iki Kompas banki na ta nač'ir>. da noša država 7°'n r»bresti na R7^ nom^Viega zn-^-a. To posoiilo pri Komna« b-mk: pa n; h:lo nrikoh realizirano. n'\š-> država ivi i • mornla vendar v obrokih pl.a"ev.aif za.p"dlo	.
ce. Los:nger pa ie s tem d^nar'>m grar':1 progo odnosno finainoiTol dela. kajti sam tud); pmge n g.nad l temveč ie posamezna Hebi odctonil domfl^m pod'ctn,'.kom po cc-ni. k: je h:la za 23n'« nižja. nr<ji v p-grd-hj določena cena. Tako ie bil ju zasiguran ztiaten zaslu/ek ne da b; k'-ka dela sam izvrši in ne d" h- dela sum financirali.
Vlada je morala končno glede na pogodbene klavzule pristopiti k razveljavi jen ju pogodbe. To se je zgodilo 30. julija 1934. Do tega časa je Losinger že zaslužil preko 36 milijonov Din, čeprav v ves posel ni vložil nikakega lastnega kapitala. Zatrjeval je sicer, da je pla"al 400.000 dolarjev za prenos pogodbe, toda doslej ni bilo mogoče ugotoviti, če je to vsoto v resnici plačal. Ce ne bi takratna vlada razveljavila te pogodbe bi Losinger odnesel iz naše države še ogromne vsote denarja. Takoj po razve-
Uvozna taksa na barsibaž
Ta^sa znaša 12 Din na 100 kg
V nedeljski številki smo poročali, da je finančni minister na osnovi uredbe o pospeševanju svilarstva predpisal specijalno kontrolno takso v višini 2 Din na kg ki se bo pobirala pri uvozu umetne svile in svilenih izdelkov in se bo pričela pobirati 1. januarja prihodnjega leta.
Na osnovi člena 7 uredbe o odkupu domačega bombaža pa je sedaj finančni minister v sporazumu s kmetijskim in trgovinskim ministrom in po zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž izdal odlok, po katerem se bo v prihodnjem letu, po-čenši s 1. januarjem, pobirala posebna kontrolna taksa na bombaž, bombažno predivo in bombažne izdelke iz tarifnih številk 38, 272 do 287 in 356/3 uvozne carinske tarife, in sicer v višini 12 Din v srebru na 100 kg. To kontrolno takso bodo pobirale cairinarnice pri uvozu v smislu uredbe o odkupu bombaža. Dohodek te takse ibo okrog 4 milijone Din letno. Letos srno v prvih 11 mesecih uvozili že 28.5 milijona kg bombaža, preje in bombažnih izdelkov. Do konca leta se bo ta uvoz dvignil na okrog 31.5 milijona kg. Pri tem uvozu bi znašala taiksa že okrog 3.8 milijona Din, računati pa je, da se bo urvoz prihodnje leto še dvignil. Dohodki taikse se bodo, kakor znano, porabili za povečanje odkupne cene domačega bombaža. Poročali smo že, da je posvetovalni odbor za 'boanbaž sOtlendl, da se določi v novi kampanji odkupna cena 17.50 Din za kg, to je 50°/o več nego znaša sedaj svetovna cena. Letos je znašala posejana površina 1800 ha, za prihodnje leto pa računa posvetovalni odbor za bombaž da bo glede na razmeroma visoko v naprej določeno odfkupno ceno površina narasla na 4000 do 5000 ha.
Gospodarske vesti
= Uredba o pomožnem osobju gosti tel j-sldh obratov. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo uredbo o strokovni izobrazbi, o plačah in kavcijah pomožnega osobja gostiteljskih obrti. V svrho sprejetja definitivnega besedila te uredbe Je bila v Zagrebu v trgovinsko-industrijski zbornici širša konferenca, ki sta se je razen zastopnikov delodajalskih in delavskih organizacij ter prizadetih banskih uprav in tujskoprometnih organizacij udeležila tudi zastopnika trgovinskega ministrstva Stje-pan Krpan, načelnik oddelka za notranjo trgovino, in dr. Josip Brusič, referent istega oddelka. Na konferenci so ae zedinili o
^^ države251 milijonov dinarjev na račun dospele anuitete.
V tem času pa je bil pri nas uveljavljen novi zakon o državnem pravobranilstvu, po katerem se morajo spori z našo državo voditi pred našimi sodišči. S tem je bil de-savriran čl. 16 pogodbe z Losingerjem, ki je predvideval razsodišče. Losinger pa je navzlic temu spor predložil razsodiscu. ki je obsodilo našo državo nar pa mi nismo priznali. Zato je Losinger prenesel ves spor pred haaško mednarodno razsodisce, za kar se je zavzela švicarska vlada. V Haagu pa so osvojili stališče naše države, da ni mogoče prej tožiti na mednarodnem forumu, preden spor ni priše! pred naše sodišče. Krnita *9 tem se je pojavil v Beogradu predstavnik firme Losinger in je ponudil naši državi poravnavo. Ker so pogajanja potekala povoljno je Losinger zahteval od švicarske vlade, naj ustavi postopanje v Haagu, kar se je v resnici zgodilo.
Vsebina sporazuma
Naša vlada jc 23. oktobra t. 1. uradno potrdila sporazum o poravnavi. Po tem sporazumu priznava tvrdka Losinger brez vsake rezerve razveljavljenje pogodbe od 30. julija 1934. Obenem se je tvrdka Losinger obvezala, da se odpoveduje razsodišču gle de zlate klavzule in obenem prevzema obvezo. da švicarska vlada umakne tožbo pred haaškim sodiščem Tvrdka Losinger sc je obvezala, da naši državi vrne menice v višini 4.1 milijona dolarjev Tc menice so bile deloma v posesti Kompas banke, ki je kakor znano pri aferi dunajskega Feniksa igrala važno vlogo. Saj |e prav Kompas banki uspelo, da ic naše uržavne menice eskontirala v inozemstvu. Ostanek menic v višini 1.6 milijona dolarjev sc mia i/.ro čiti direkciji Feniksa v Jugoslaviji. Te me nicc bo naša država odkupila. Na drugi strani pa je naša država priznala tvrdici Losinger na račun že izvršenih del 21 milijonov Din. kot razliko med izvršenimi plačili in vrednostjo izvršenih del (po cenitvi strokovne komisije znaša vrednost izvršenih del na progi Požarevac — Kučevo 132 milijonov Din, medtem ko je država doslej izpla ala Ul milijonov). Tvrdka Losinger se je odpovedala tudi prvotni zahtevi po zamudnih obrestih v višini 4 milijona Din. Vsoto 21 milijonov Din bo naša država plačala v mesečnih obrokih do 1. maja prihodnjega leta. Vrhu tega mora naša država plačati za odkup menic v višini 4.1 milijona dolarjev, za razveljavljenje pogodbe in druge stroške 22 milijonov Din v 36 mesečnih obrokih (.d 1 junija prihodnjega lc:a naprej. Prizna'; je morala še vsoto 400.000 dolarjev, ki lih je baje Losinger plaval za odkup pogodbe. Tu gre za 17 milijonov Din, ki jih bo naša država moraia plačati v 42 mesecih .
Istočasno se ie v'ada tud por'aiiala za dovrš rev proge n sicer s f/rmo inž. Rot-pletza im je končno njemu odstopMa dovršite v jn siccr za 22°/n ceneje, nego je bilo predvideno v pogodbi z Losingerjem. Proga bo morala bit.- zgrajena v dveh lenih jn bo dovršen je stalo 35 mrl' jor.ov. »Politika« še dostavlja, da s tem afera ni odstav'j- ni z dnevmeja redi. ker bodo morala naši fo-d'šča še ugotovit'", kdo ie prejel onih 400.C0U zilaSih dolarjev za prenos pogo'bc.
i
glavnih načelih glede strokovne izobrazbe, plač in kavcij pomožnega osebja gost:telj-skih obrti. Uredba bo izšla prav v kratkem.
= Zastoj izvoza v Nemčijo zaradi naraščanja klirinškega salda. Kakor smo poroča'?, je sa'do našjh klirinških (terjatev v S etri čijii v zadnjih tednih ni.raščal n je 23. t. m. dosegel že 21.1 nrili/jona mark, to je za 4.9 m;Vjon« mark več nego sredi novembra. Posledica tega naraščanja salda je ta, da je priča! tečaj nemške klirinške marke znova nazadovat in je marka že popust.la na okrog 13-20, ker je ponudba kl:Tinških čekov sta'n.0 zelo velika. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih je zadnje dni s:ldo še znatno narasel jn nj pričakovali, da bi se v bližnji bodočnosti tečaj marke popravi. Zaradi tega trp: naš izvoz v Nemčijo, ker je Nemčija pričela omejevati izdajanje uvoznih dovoljenj za uvoz iz naše države, ker ne d"»puš5a di b; tečaj mark-j še nadalje nazadoval. Pa tud, n°š izvoznik; 60 postali previdnejši, ker se boje. da se jim izvoz ne bo ren-tiral, če marka š- bcdij popusti. V zadnjem času trpi najbolj naš izvoz mehkega lesa. ki se je že zete razvil in je mnogo pripomogel k temu, da 6e je saldo tako povečal.
— V novem kliringu z Italijo smo še vedno pasivni. Medtem ko je naš aktivni saldo v starem kViringu z Kalijo zadnje tedne skoro nespremenjen na višin; 49 nri-l jonov lir, se je v novem k'ir n,gu pasivni saldo še poveča! .jn je dosegel že 19 milijonov lir. Toliko sedaj dolgujemo v novem kliiiringu Italiji zaradi večjt-h vplačil naš h uvoznikov itai jamskega blaga v primeri z vplačjili italijanskih uvozmtkov našega blaga.
= Državna hipotek a ng banka v novembru. Državna hipotekama banka objavlja svoj iizkaz o stanju na dan 30. novembra-Ta izkaz nas posebno zanima, ker je Državna hipotekama banfka zadnje dm novembra izplačala mestn; občin; ljubljanski posojilo v vjSinj 30 milijonov Din. Likv d-nostne rezeirve zavoda se zaradi: tega iz-plačiJa nriso zmanjšale, kajfo blagajniška sredstva so se od konca oktobra do konca novembra celo povečala za 9.6 na 483 8 mrli ion a Din (lanj so znašala 476.7). Komunalna po®ojri!a pa so se zairnd; izp^čla ljubljanskega posojila povečala od 862.6 na 895.1 milijona Drn, jn so pni tem že z« 255 mil jonov večja nego pred 1 letom. Dolg finančnega minisrtrsitva se je le nebistveno zmanišal za 1.7 na 586-7 rmH:joma Djn (lani 608.7) Na pasivn sferami vidrino malenkostno povečanje hran Ipih v'og na knjižice za 6-0 na 1172.1 milijona Dim (lani 1139.3), obenem pa zmanjšanje vlog po tekoSrh računih za 10.7 na 436.3 mrtlfijan-a Din 0«ni 342.5). Samostojni fond*, ostal fond.; im kaprtal? javn'h ustanov pa so se v novembru precej dvignili, in s=cer za 37.2 na 19836 mftjooa Dia, (kni 1736-7}.
4/ui
POD SREČNO ZVEZDO
Priedl Czeaa, Loli Hohenberg, Tbeo Ungen, F riti Imhoff

SLOGA
Vetels burlu k tmettkegx tivjjeaj«
ŽENSKE VLADAJO
Heli Flnkemeller, Oskar Sima, Theo Danegger
K«.n<*>8i film Walterja Reischa SILHUETE Usl Handl, Fred Henneberg
= Novi delniški družbi. Banska uprava dravske banovine je dovolila g. Vladimirju Kobiju, industrijcu v Kozjem pri Rajhenbur-<m ustanovitev delniške družbe »Sil« d. d. s sedežem v Rogatcu. Družba se bo bavila z zdelovaniem stolov na mehanični nami m z izdelovanjem drugih lesnih izdelko«. Osnovna glavnica zinaša 100.000 Din. — trgovinski minister je dovolil ustanovitev delniške družbe Poldačelik a. d. s sedežem v Beogradu ki bo kupovala in prodajala jeklo im jeklene proizvode, stroje, naprave za industrijska podjetja ;n obrtne obrate. Gre za •.Kjdružnično podjetje znane češke družbe Poldinahut (Poldihiitte), ki ima velike železarne in jeklarne v Kladnu.
&orze
Na IjubVanski borzi je v privatnem kliringu avstrijski šiling danes znova popu* -tii j,n se je trgoval po 8.25; London notira nižje in ie bilo zabeleženo povpraševanje I o 238.'-5. V zagrebškem privatnem klirui-"11 eo se avstritski šilingi trgovali po 8.1850. anglešk, funti po '238.15 in grški boni po 31J50. dočim »o se klirinške nakaznice na lire nudile samo v Beogradu po 2.50. Nemški klirinški čeki prav tako popuščali ;n stane:o v Ljubljani LV28. v Beogradu 13-1268 m v Zagrebu 13.20 ter prav toliko za 16. :anuar jm 15. februar.
Na zagrel>škem efektnem tržišču se je \'o,;na škoda trgovala najprej po 3?5> P°zne" je "po ob sklepu borznega sestanka pa r-e ie nudil denar po 376.50 (v Beogradu promet po 376-50). v ostalih državnih vred-notab ni bilo prometa. Zabeležen pa je hil le zaključek v delnicah Danice po 45.
Oeviz«
Ljubljana. Amsterdam 2374.66 — 2389.26, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 731.44 — 736.51, Curih 996.45 — 1003 52, London 212 66 — 214.72, Newyork 4303.51 — 4339.83. Pariz 202.49 — 203.92, Praga 151.93 — 153.04, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pari/. 20.2375. London 21.37, Newyork 435.125. Bruselj 73.40, Milan 22.9250, Amsterdam 238.25, Berlin 175. Dunaj 79.75, Stockholm 110.20. Oslo 107.40. Kobcnhavn 95.40. Praga 15.25, Varšava 82. Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 376 _ 37f)„50, 4% agrarne 49.50 bi., 6°/o begluške 69.75 bi., 6°/o dalm. agrarne 67 den., 7n/o stabiliz. 86 h!.. 7% Blair 76 — 77, 7°/o Drž. hip banka 90 bi., 8% Blair 86 — 87; delnice: Narodna banka 6900 den. PAB 192 — 195, Dubrovačka 250 den., Jadranska 350 den.. Ocean ia 200 den., Šečerana Osijck 145 — 150, Šečerana Veliki Bečke-rek 680 den.. Trboveljska 220 bi., Gutmann 60 bi., Našice 400 den., Danica 40 — 45.
Beograd. Vojna škoda 375.75 — 376.25 (376.50), 6°/o begluške 69.40 — 69.60 (69.50), 7°/o invest. 84.50 — 85.50 (85.), 4°/o agrarne 49.50 _ 50.50, 7Vs Drž hip. banka 92.50 — 93.50, 7% Blair 76.25 — 77, 8"/o Blair 87.25, Narodna banka (6980), PAB 19^.75 — 194.50 (194).
. --v.* tsciišea
ŽITO
+ Chicago, 28. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 141.75, za julij 119.50; koruza: za dec. 110.75, za maj 105.50
+ \Vinnipeg, 28. decembra. Začetni tečaji: pšcnica: za maj 130, za julij 125.
+ Budimpeštanska ter minska borza (28. t. m.). Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.94 — 12.95, za julij 13.40 — 13.44.
+ Novosadska blagovna borza (2i. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 163 — 165; banatska 158 — 161, baška. ladja Tisa in Bege j 169 — 171; sremska, ladja Dunav, Sava 165 — 167. Rž: baška 127.50 — 130-Ječmen: baški in srem. 64 kg 12750 --- 130 jari. 68 kg 130 — 132.50. Koruza; baška in sremska, nova 67 — 69; banaiska 65 — 67; sremska sušena par. Indija 82 — 84. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 242.50 — 25250: »2« 222.50 — 232.50; >5« 202.50 — 212.50; »6« 182.50 — 192.50; »7« 142.50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, srem-sk. banatski 90 — 92 Fižol: baški beli in sremski. brez vreč 225 — 230. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: 12.44 — 12.46.
Francosko odlikovanje ministra Vrbanisa
Beograd, 28. decembra, p. Na predlog francoskega trgovinskega ministra Paula Bastida je bil naš trgovinski minister Milan Vrbanič odlikovan s francoskim redom častne legije IL stopnje.
Omejitve za izdajanje zasebnih voznih redov
Beograd, 28. decembra. AA. Prometni minister je odredil, naj v bodoče prometni oddelek generalnega ravnateljstva državnih železnic v lastni režiji izdaja in tiska »Vozni red« za uradno in zasebno rabo. Zato je razveljavil vsa dovoljenja in ugodnosti, ki so jih doslej imeli uslužbenci njegovega resora. in zasebniki, ki so izdajali vozni red. Prometni minister je najstrože prepovedal uradništvu. dodeljenemu referatu za vozni red, da bi prepisovali podatke iz novega voznega reda za natisk svojih voznih redov ali pa podatke iz novega voznega reda dajalo drugim za zasebno tiskanje voznega reda, dokler novi vozni red ne bo izšel. Prav tako je uradništvu prometnega ministrstva najstrožje prepovedano zasebno delo ob uradnih urah v službenih prostorih za izdelavo zornega reda zasebne izdaie.
Takšne so turške amaconke
Jurška vlada je začela uvrščati v svojo vojsko tudi ženske oddelke. Na sliki vidimo žensko skupino vojaldnj na neki paradi v Ankari
Živalski žarki ozdrav-ljajo rastlinski rak
Znamo je, da Izžarevajo organizmi žarke, katerih, učinke je mogoče dognati eksperimentalno. Zanimiv poskus sta napravila pred kratkim dva raziskovalca, ki sta mlade pelargomije inficirala z bakterijami, ki povzročajo raku podobno bo« lezen na rastlinah. Rastlinice so res obolele in raziskovalca sta Jih nato pokrila s celuloidnim plaščem, Id je na njegovi notranji strani sedelo mnogo ličink neke vrste komarja Ko so obolele rastline tako en dan izpostavljali žarkom iz ličink, sta jih preiskala. Izkazalo se je, da so bffl žarki močno zavrli razvoj raka, po treh mesecih obsevanja pa je bolezen sploh izginila. Pri rastlinah, ki jih nista bila obsevala, je bolezen še obstojala kakor prej, oziram a, se je bila med tem Se bolj razvila, Oba raziskovalca domnevata, da bi mogli žarki iz ličink delati rastline neobčutljive tudi za druge bolezni Uspešne po-iskuse v to smer sta napravila že z neko vrsto rastlinske narkoze.
Na sprehodu v
Neguševa srebrnina na dražbi
V Londonu so prodajali prošli teden negušev srebrni zaklad in so iztržili zanj prav
čedne denarce
Pismo, ki je potovalo nad 34 let
Pozno zagotovilo ljubezni in bližnje poroke
Neka dama iz pariške družbe, ločena žena visokega uradnika, danes že stara mati mičnih vnukov in vnučic, je prejela pred kratkim pismo, ki ji je s svojo pisavo že na zunaj zbudilo nedoločne spomine.
Ko je pa pisano odprla in brala v njem datum 7. julija 1902., je mislila, da se ji sanja Pismo je bilo po čudnem naključju rabilo za pot iz Toulona v Pariz več nego 34 let. Sivolasa dama je prebrala pismo, ki je prihajalo k njej iz časov, ko ji je bilo 23 let.
Bilo je strastno ljubezensko pismo njenega tedanjega zaročenca, mladega mornariškega častnika Gastona Moireauja, ki jo je po hudem prepiru — dal ji je bil povod za ljubosumnost — prosil odpuščanja, ji zagotavljal svojo ljubezen in govoril o bližnji poroki.
Gaston Moireau je bil tedaj v garniziji v Toulonu. Bil je zaročen s to damo, A delo D., hčerko nekega pariškega tovarnarja Anonimna pisma so mlado dekle opozorila da ima Gaston že nekoliko mese-secev razmerje z neko toulonsko subreto. Odpeljala se je v Toulon, prišlo je med za-
| ročencema do hudega prepira, ki je imel za posledico, da je zaroko razdrla. Vrnila se je v Pariz in je čakala potem dan za dnevom, da ji bo Gaston pisal, jo prosil odpuščanja za svoj pregrešek in da se bo vse spet poravnalo. Toda pismo, ki si ga je tako želela, ni dospelo. Gaston Moireau, ki ji je bil pisal, čim se je odpeljala domov, pa je bil potlačen nad njeno domnevno nespravljivo^tjo in je menil, da je zaroko razdrla res dokončno.
Tragično naključje, ki se ni moglo pojasniti, ker je ponos veleval mlademu častniku, <ia bi ji še enkrat pisal, je hotelo, da ji njegova prošnja za odpuščanje ni prišla v roke, med tem ko Je sama mislila, da se je v razmerje s subreto tako zapletel, da mu je prišlo razveljavljenje zaroke samo prav. Leta so minila. A dela se je poročila z mladim uradnikom, ki je napravil sijajno kariera čez nekoliko let. se je ta zakon razdrl. Med svetovno vojno jo Adela slučajno zvedela, da je nje nekdanji zaročenec, o katerem ni že dolgo let nič slišala, pa se ga je vedno spominjala z bolestjo in nežnostjo, našel smrt kot poveljnik neke podmornice . . ,
Vojaški čin so mu podelili
Ženin holandske princese-prestolonaslednice Julijane princ L i p p e je bil te dni sprejet v konjenico holandske vojske ter je jahal skozi Haag na konju ob kočiji s kraljico Viljemino in princeso J u 1 i j a n o
50.000 pisem je utajil
S svojevrstnim rekordom bi se lahko »ponašal« neki pismonoša iz Sofije. Šolnika glavna pošta je prejemala v zadnjih časih čedalje več pritožb glede nedostave pisem v rajonu pismonoše Nikolaja Stojanova. Te pritožbe so ee tako pomnožile, da je pošt-direkcije odredila najprvo. naj bi pismo-nošo nadzorovali, potem pa je poskrbela, da eo mu naprav^ hišno preiskavo. Ta preiskava je imela naravnost senzacionalen uspeh. Malo stanovanje pjsmonoše ie bilo kar nabito z znamkami in neodprtimi pismi. NaSjj »o nič manj nego 46.000 znamk, ki izvirajo od nedostavlienih pisem, razen tega pa 6e kakšnih 10 tisoč pisem in drugih poštnih pošiljk, ki deloma ni so bile niti odprte. Prj zasliševanju je Stojanov priznal, da je ie v začetku svojega 14ietnega službovanja Matematično pridrževal pošiljke, v kaiterih je pričakoval denarja alj drugih dragocenosti. Pošiljke, ka so jih še našlj na njegovem domu, sedaj sortirajo in jih bodo dostavili pravim prejemnikom. V mnogih pri merih jih bodo dobili ti z lOletno zakasnit-vija
Najvišji francoski vojaški proračun
Finančni odbor francoske zbornice je pričel v sredo z razpravo o proračunu ministrstva vojske, ki znaša za leto 1937. 11 milijard frankov (okrog 25 milijard dinarjev), S tem je predložen francoski zbornici najvišji proračun ministrstva vojske, odkar obstoji francoski parlament. Pri tem je treba vpoštevati, da imata ministrstvi za vojno mornarico in letalstvo sv\je posebne proračune, tako da je predvidenih onih 11 milijard frankov samo za suhozemsko vojsko. Napram lanskemu proračunu je povišan letos proračun francoskega vojnega ministrstva za poldrugo milijardo frankov, to je skoraj za toliko, kolikor znaša ves proračun vojske in mornarice v Jugoslaviji
Poleg tega razpolagajo vsa tri ministrstva (vojske, mornarice in letalstva) še z izrednimi krediti v višini 10 milijard frankov za izredne nabave in potrebe,
Nov dar lorda Nuffielda
Angleški avtomobilski kralij lord Nuffield. kj je začel svojo kariero kot majhen mehanik, je daroval 2 milijona funtov za ublažitev bede v brilskih ubožnih četrtih. Lord Nuffield je bil v zadnjem času. kakor zmano, daroval že razne jstotollkšne vsote za znanstvene j,n dobrodelne namene.
ANEKDOTA
V Monakovem živeči Ibsen je grajal pobeg neke zakonske žene od moža z njenim ljubimcem. Znanec, ki je bil priča Ibsenovega zgražanja mu je dejal:
»Kaj pa važa Nora? Ali ni tudi ona pobegnila z doma?«
»Pobegnila je res,« je pojasnjeval Ibsen ■»— ampak sama . . . «
VSAK DAN ENA
»Kako dolgo pa lahko ostane podmornice pod vodo?«
»Kakor je. Nekatere se splob več ne vrnejo 0$ površje.«
loBreoneasel«)

Prestolonasledstvo
v bntsk@m Imperiju
Zapletene stvari v Londonu
Nova slika Leonarda da Vincija
Posrečen nakup in dobičkanosno odkritje
Kaneelar H i t le r preživlja božične ln novoletne počitnice v svojem letovišču na Bavarskem
Še vedno Hauptmannova afera
Kakor poročajo ameriški listi je prispela te dni v Nevvvork vdova po Brunu Haupt-rnannu, kj so ga v aprilu usmrtili na električnem sto]n zaradi ugrabitve Lindbergho-vega sinčka. Zastopnikom tiska je izjavila, da je dobila dokaz, s katerim bo lahko ugotovila. da ie ameriška juslica usmrtila nedolžnega človeka. Imena krivcev bo dala kmalu v javnost. Ni ena po izvedovan ja bodo že kmalu končana in uspeh bo veliko presenečenje za ves svet.
CangkajSek se Je vrnil lz ujetništva upornikov k svoji vladi ln družini
stvenimi pripomočki ugotovil, da je izvrstno ohranjeno, lastnoročno delo slavnega italijanskega mojstra. Slika je visoka 98 en», široka 7C om Ln je izdelana na cedrovo desko.
Fo da VincijevTh zapiskih je morala nastati istočasno kakor njegova slovita »Ma-dona v skalni jami« v Milanu in jo je dovršil okrog 1507. Za to sliko obstoje še poedine študije (tako neka risba v gradu Windsorju). Tudi druge umetnostne avtoritete. kakor Ravmond de M&rle in Louds Hourticq. so izpričale, da je to delo izvirno Leonardovo delo.
Svetovna razstava v Rimu
Italijanski ministrski svet je na Musso-linijev predlog sklenil organizirati svetovno razstavo, ki se bo vršila 1. 1941. v Rimu. Ta razstava naj bi zbrala vse, kar bo človeštvo doseglo do tedaj v duševnem in materialnem področju. Pred vsem naj bi pokazala napredek Italije v dvajsetih letih fašističnega režima.
Vas v plamenih
V Tridentskih Alpah je zgorelo 30 hiš vasi Condono. Ker je vel hud veter. ni6o mogli gasilci iz cele doline opraviti ničesar. Mnogo živine je isto tako zgorelo, devet oseb je bilo poškodovanih. Materialno škodo cenijo na več nego 2 milijona lir,
»Times« opozarjajo na zanimivo pravno dejstvo, ki so ga doslej v Angliji le malo obravnavali, k; je pa postalo po najnovejših dogodkih zelo aktualno. Zakon o prester lonasledspvu namreč ni popolnoma iaSen, kakor se ie izkazalo in če bi uporabil; neko analogijo i7/ fevdalnega prava, bi prišli do nemogočih zapletljajev. Na temelju te analogije bi zasedli brjtski prestol, če bi kralj Jurij VI. umrl brez rtjna, obe njegov,j hčerki Elizabeta jn Margareta Roža ali pa sploh — nobena.
Ze vprašanje, kdo nai bj v tem primeru odločal, skriva v sebi mnoge težave. Parlament bi tu že ne mogel brez nadaljnjega odločati, kaitj parlament sestoji iz vladarja, spodnje in zgornje zbornice. Če pa nj vladarja, ni tudi nobenega parlamenta. Tudi sodniki ne bi mogli odločaj, ker nimajo nobene 6odne moči, če je vladar umri in še niso prisegli njegovemu nasledniku. Edina instanca, k;, bj imela kakšno besedo, bi bila tista, ki bj izdelala proglas novega vladarja, in to je skupščina peerov, tajnega sveta, s pod me zbornice, župana ter občinskih svetnikov Londona in drugiih odlični-kov.
Za primer, da bj zakon o prestolonasled-stvu ne pokazal jasno, kdo je prestolonaslednik, tedaj bi skupščina ne imela
praktično nobenega dmgega izhoda, nego da sestavi tribunal iz juri&tov. Ta hj izdal svoje izvedenjško mnenje, toda skupščina bi nanj ne bila vezana. Tako nastane neka zmešnjava, ki se stopnjuje še s tem, da ima po u-estminsterskem statutu vsak dominjon pravico, da pristane na spremembo prestola alj pa jo odkloni, razen tega pa i;ma pravico izdati še posebne zakone o učinkih spremembe prestola na lastnem ozemlju. Dominionov je pet in na ta način tako rekoč šest kron, kj eo združene na eni glavi. .Turistično so neločljive, v praks; pa eo bjrte že enkrat ločene. To je bilo v preteklih, tednih, ko je bil kralj Edvard VIII. za štiri jn dvajset ur kralj Irske, ko je brl Jurij VI. že kralj Velike Britanije.
»Times« poskušajo nato pokazati, da je analogija, kj ustvarja tako zapleteno »tanje, nevzdržna in da je princesa Elizabeta edina prestolonasjednica za primer smrti kralja Jurija VI. Toda ta izvajanja imenuje list sam zelo skonstruirana jn nikakor ne tako : prepričljiva, da bi jih mogli sprejeti tudj domini oni, ki imajo kakor rečeno, pravico za evoje posebne interpretacije. »Times« pravijo na koncu, da bi bjlo treba ustvarili nov zakon, kj b; prinesel jasnost v to stvar in ki bj ga moralj sprejeti seveda tudi dominjo-ni.
Kitajski maršal s soprogo
Novi poveljnik
nemške mornarice
kontreadmiral Ca ris
Kentska vojvodinja drugič mati
Nič zavarovanja zoper vojno
Londonska zavarovalna družl>a L!o.vdsov je sklenila, da ne ho sprejemala zavarovanj zoper razlastitve v primeru vo^*- in državljanske vojne, v katerem k-V.j deiu sveča. Izjema veta samo za Z?1injene države in Kanado.
Neki francoski duhovnik, ki je znan v umetnostnih krogih kot vnet občudovalec starih slikarskih mojstrov in zbiralec njihovih del, je pred kratkim v Anjouju kupil sliko, ki predstavlja Madono z Detetom in sv. Janezom v otroških letih. Slika je bila na debelo pokrita s starim prahom in sajami, vendar pa je kazala neko sorodnost z deli Leonarda de Vincija.
V Parizu jo je dal duhovnik preiskati umetnostnemu zgodovinarju prof. dr. Abel-su, ki je odpravil plasti umazanije s slike in je po temeljitem študiju z vsemi znan-
Kentska vojvodinja Marina je med božičnimi prazniki povila svojega drugega
Poskušen vlom pri Trockem
V Drammenti na Norveškem je sodišče obsodilo pet mladih ljudi na ječe od 60 do 120 dni, ker so poskusili vlomiti v hišo Trockega v Hoenfoesu. Obsojenci pripadajo norveški fašistični stranki Povedali so, da so poskusili vlom. ker so upali, da bodo v hiši odkrili kakšne kom pro-m i tiraj oče dokumente.
Kupuj domače blago!
MegaSm kot pilot
V newyorški luki so imeli te dni nenavadno senzacijo. Velik prekomorski parnik so s pomočjo ogromnega megafona prikrmarili skozi 16 km megle na poti v luko. Megafon je bil v majhni ladji, ki je vozila pred pre-komomikom. Šlo je za 22.000-tonski nemški parnik »Hamburg«, ki zavoljo megle ni mogel v pristanišče. Kapitan Drechsler, ki deluje v New Yorku za družbo, ki ji pripada »Hamburg«, je kapitanu te ladje jamčil, da jo bo brez nevarnosti pilotiral skozi meglo v pristanišče. Tako je kapitan Drechsler vozil v vlačilcu naprej in velik parnik je Blodil natančno navodilom, ki jih je prejemal iz megafona.
Kulturni pregled
Drugi letnik »Misli in dela44
Zq e prvim letnikom je kulturna in socialna revija >Misel in delo< opravičila svoj raieon d etre in zavzela med našimi revjal-Uiroi publikacijami vidno mesto. Svoj obseg, vtebinsko vrednost in idejni pomen pa je razširila jo povečala z drugim letnikom čigar 11—12. številka je izšda tik pred božičnimi prazniki.
Sredi današnje razklanosti in preočitnega stremljenja po skratnih stališčih hodi rev[ja »Misel in delot srednjo pot m dobro zastopa tradicionalno linijo našega naprednega iz-obraženstva, zvestega težnji po objektivnosti ter starim demokratičnim idealom. Že v naslovu je programa: mišljenje itn delo se morata ujemati, ni dobrega dela brez pravilnega mišljenja. To velja tudi za kulturna in socialna področja, ki so v naših časih podvržena največjim spremembam- Politika je takisto spojina mišljenja in dela, mioili in dejanja. Najti novo ravnovesje med teoretičnim in praktičnim, med abstraktnim in konkretnim, med mišljenjem in življenjem — to je naloga sodobnega intelektualnima. >Misel in delo t je temu programu naj bližje. Ideologija te revije se ne kaže toliko v idejno zaostrenih in polemičnih člankih, kolikor v t®m, kakšno stališče zavzema v konkretnih vprašanjih. Tu pa kaže kontinuiteto s programom predvojne napredne generacije z njenim ^narodnim radikajizmom in socialnim evoluc^onizmom, ki ju prilagoiu-je potrebam sedanjega časa. O tej vezi priča. tudi sestava uredniškega odliora (dr. St. Baje, dr. l^avo Cermelj, dr. Stanislav š- I^a-pajn/> jn dr. Alojz Zalokar.) Ta uredniški odbor je z devetimi uvodniki pokazal tudi idejno podlago svojega stališča, kolikor je te mogel storiti v danih razmerah.
Drugi letnik »Misij im delat vsebuje lepo število člankov, izmed katerih segajo posamezni v žgočo problematiko naših dni. Tako naj fKisebej omenimo dr. S. Bajiča razpravo »itenovni problemi delovnega prava«,
obravnava veliki j<n za današnji svet usod ni problem ureditve dela, dalje dr. L. Čer-nielia članek »Mitos o predvojnem italijanskem iredentizmu na Primorskem«, kj prinaša nove poglede na narodnostne boje na tem perifernem ozemlju. Jurija Glaviča (.psevd.) alarmantni prispevek >Podravje v luč; nemške iredente:, ki opozarja na nove moralne in miselne poizkuse naših starih nasprotnikov, da utemelje svojo pravico do s ovenskega Podravja. Splošno pozornost je vzbudila ob izjdu razprava dr. Otmarja Pirk majerja Naš problem upravne decentralizacije s. Anton Lajovjc je v članku »Slovenska discipliniranost« postavil v ospredje značilne |>oiave, kj se tičejo politične psihologi-e našega naroda, Jožef Reisr.er je temeljito, kakor doslej še nihče pri nas, segel v kompleks uradniškega vprašanja, dr. Alojz Zalokar se ie v članu »Sodniki jn učitelji« krepko itn jasno zavzel za interese dveh važnih stanov. V problematiko zunanje politike segajo članki dr. Branka Verčona, ki kažejo avtorjevo široko razgledanost.
Izmed ostalih člankov je treba posebej omeniti dva tehtna doneska univ. prof. dr. ipektorskega »Nastanek in težnje današnjega nacionalizma« in »Nastanek sociologije«, dalje Gustava Šjlilia daljšo razpravo o narodno socialistični vzgoji v Nemčiji, Ivana Kolarja članek o Ivanu Prijatelju, dr. Svetozar j a Ilešiča o Ferd. Seidlu }n dr. Frana llešifa o Ignaciju l)aszynskem- Bohemico zastopa:o trije članki B. Borka »Dr. Edvard
Beneš«, »Emanuel Radi« in >Rusija in Mala antanta v svetovni politiki (Jan Žeba)«.
Problemom avtomobilizma posvečena razprava dr. ing. Črtomira Nagodeta, z grajan-sko pravdno reformo in nje nedostatlki pa 6e bavi strokovnjak dr. Fran Goršie.
V	memoairsko literaturo sodijo prispevki dr. Gregorja Žerjava »Ženevski pakt« ter 6ponijni na dr. Žerjava, iz peresa J. Hajš-mana, Vaclava Klofača in Ladislava Tva-rdžka. V to skupino bi uvrstili tudi prispevek dr. E. Turka »Ob 2oietnici 1. dobrovolj" i:ke divizije v Dobrudži.«
Mnogo kritik, poročil, informacij in zapiskov je v Obzorniku, kjer so glosirani številni aktualni pojavi, medtem ko nudijo DrobVne na platnicah ponekod prav učinkovite satirične beležke o raznih pojavih javnega življenja-
V	mejah, ki jih določajo poleg obsega in zmogljivosti sodelavcev činitelji, ki ne za-vise od dobre volje uredništva, je revija »Mi sel in delo« v sedanji, inteligenci, krivici z mu, objektivnosti in zmernosti neprijazni dobi pokazala -e- ie irdno voljo do življenja, marveč tudj upoštevanja vredne moralne uspehe. Upajmo, da se je z drugim letnikom zasidrala tudj materialno v toliki meri, da ji je zajamčena bodočnost. Kajti samo trdožive revije, ki izhajajo dalje časa, lahko izvrše v svojem krogu neko poslanstvo. In prav v njem ie njihov raison d'etre. — Naročila za tretji letnik (letno 60 l>im) sprejema uprava v Ljubljani, Gosposvetska c. 4. I. —o.
0 romanu Toneta Seliškarja »Nasedli brod«, kj je izšel v zbirki »Jihoslovenska knjhovna« (L. Mazač, Praga) v prevodu dr. Bohuša Vybirala, je priobčil praški »Ven-kov« z dne 24. decembra daljši referat iz peresa kritika dr. R. Ilabrine. Češki kritik piše med •"'.rugim-. Tone Seljškar ne zavzema v ra'.voju sodobne jugoslov- proze postranskega mesta. Ta močn; pisec, kj ga je krstil nemški ekspresionizem, tvorj s Kozakom in Bevkom trojico svojevrstnih prozai-kev sedanje slovenske srednje generacije. To. da je Boliuš Vybi<ra| izbral za svoj prevod najmočnejše Seliškarievo prozno delo. obsežni roman Zolrievske inspiracije »Nasedli brod«. priča o prevajalčevj dobri izbiri. — Nato kriitik obširneje karakterizira Se-ljškarjev roman, ta >čuvstven, iintelektualni in karaklerni prirodopjs propadajoče duše« Seliiškarjeva pesem »Pogreb« je izšla v ruskem prevodu L. Dligaša v moskovskem časopisu »Ogonek« (BO. septembra 1936, št.27)
Slovaški spis o jugosiovenskem narodnem edinstvu. Rol'njcka osveta v Bratislavi je izdala kot 2. zvfezek svojih publikacij daljši spis lektorja srbohrvaščine na tainošnii univerzi prof. Rista Kovijaniea: Juhoslovan-ska iednota. Kral Alexander a eiednolenje Juhoslavanov) Spominu slovaškega narodnega heroja M. R. Štefanika posvečeni spis je razdeljen v dva dela: Prvi je izčrpna biografija kralja Alesandra I. i,n prikaz njegovih zaslug za Jugoslavijo- drugi del »Juho-slovaneka narodna iednota« pa obravnava na podlagi domače in tuje literature razvoj ideje jugoslov. narodnega in državnega edinstva. Knjiga je nastala delno na osnovj predavanj im krajših spisov prof. Kovjjaniča in je nedvomno prvi spis te vrste in v tem obsegu v slovaškem jeziku. Z objlnim gradivom, ki ga je pisec strnil v pregledno celoto, bo knjiga izvršila v slovaški javnosti svoj poglavitni namen: informirati in razširiti pogled slovaške inteligence na slovanski jug im v njegove žgoče probleme jm naloge-
ŠPORT
V nekaj vrstah
Svojo najtežjo nalogo na turneji po severni Afriki je BSK nadvse častno rešil v tekmi s praško Slavijo na velikem božičnem turnirju. V Casablankj so Beograjčani nastopili proti tej renomirani enajstorici iz Prage in zmagali s 3:2 (l-.Oj. BSK bonajbrže v Afrjikj odigral še dve tekmi, nato pa se preko Francije vrnil domov »li pa morda celo nadaljeval turnejo na Holandško.
V Vršcu se je za praznike vršilo tekmovanje za table-tenjško prvenstvo dunavske banovine, na katerem so nastopili, kakor amo že zabeležili, tudi Ilirijani in Hermeža-ni. Državni prvak Ilirija je nastopil z dvema moštvoma, med katerima je prvo odpravilo vse nasprotnike in sj osvojilo naslov prvaka dunavske banovine, drugo pa je zasedlo tretje mesto. Tudi v igrah posameznikov so zmagali igralci Ilirije. Ljubljanski tabletenisti so danes v Beogradu gostje češkoslovaškega table-teniškega kluba, nato pa potujejo dalje v Rumimijo.
Splitski' Hajduk in zagrebški Gradjanski, ki sta zaradi nekih igralcev (Matošič) že dalj časa v laseh, sta sedaj zaradi odigranja medsebojne tekme v ligi prekinila odnoša-
„Svobodnlkt" na Kranjskem
.Majnoveišj (l—4. 19ot>j zvezek Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo priobčuje kot svojo poglavitno razpravo obsežen spis univ. prof. dr. Janka Poka; Stoboaniki na Kran^e,,, (^tr. 5—142). Razprava je plod \eč ko triletnega intenzivnega dela pri virih iu predstavlja po svojih rezultatih dogodek v pravni zgodovini našega ozemlja.
Giede institucije svobodnikov (po nemško Fieisassen) so obstojale doslej razne teorije, katerih nobena nj mogla pieca zadovoljiti," zalo Sej je zastavil nalogo, da od temeljev kritično preišče ne le dosedanjo literaturo o tem predmetu, marveč tudi vse razpoložljivo in v mnogem še neobdelano ar-hivano gradivo. Tako je učenemu raziskovalcu naposled uspelo razrešiti problem, ki ni zanimal samo naših zgodovinarjev marveč zaradi obstoja enako imenovane institucije tudi češke raziskovalce. Primerjava pa pokaže, da se je pojem »Freisassen« ali »svobod nik i < v teku časa in v posameznih deželah spreminjal, zaradi česar je bilo treba premagati tudi te težkoče in izluščiti problem iz njegove stare, v marsičem potvorje-ne iupine. Na osnovi razjskavanja imenjske knjige (Giiltbuch) in drugih virov je dr. Poiec dognal, da so naši svobodnikj novejšega izvora, kakor so mislili dosedanji raziskovalci in da »o nastali zaradi slabih razmer grašč-akov; potemtakem niso v nobeni neposrednj zvezi s starimi polnopravnimi svobod tiiki.
Poleg tega glavnega vprašanja je prof. dr. Foiec rešjj celo vrsto drugih vprašanj iz naše socialne in pravne zgodovine in obdelal neprimerno več gradiva, kakor bi sklepali po naslovu njegove razprave. Razpravi je dostavil seznam svobodnikov na Kranjskem po stanju 1. 1784 in nemški resume. Razprava prof. dr. Polea ie obilno dokumen-t rana. vsaka količkaj pomembna trditev se naslanja na literarne in arhivalne dokaze. Samo kdor pozna metodo in tehniko takega znanstvenega raziskavanja, zlasti še utrudljivega in zamudnega dela pri virih, bo umel pravilno oceniti izsledke prof. dr. Polca, ki je enega izmed zamotanih problemov naše pravne zgodovine pomaknil jz goščav fantazije na svetlo čistino resnice. Delo je vredno kar najširšega priznanja-
Razen omenjene razprave so izšle v tem zvezku GMOL) še prispevki G. B. Corgnalia (Posvečevanje in potrditev kapel v Sloveniji 1. 1523), Rudolfa Andrejke (Kančeva tvor-nica vžigalnikov v Ljubljani) jn številne ocene novih zgodovinskih knjig (iz peresa B. *arje, J. Kelemine, Fr. Baša. M. Kosa, J-Mala, F. Zujtferia M. PivecStele). Zvezek ki predstavlja ves 17. letnik, je uredil ravnatelj Nar. muzeja de. Josip Mal.
Upravjčeno lahko pripojimo tem vrsticam naslednjo izjavo izdajateljev; Kljub krizi, ki jo občutj zlasti tudi vse naše izobraženstvo, pa je vendar obžalovati, da tako važna ustanova. kot ie Muzeiflko društvo, za svoj glasnik nima niti polnih 230 članskih naročnikov (prim. Društveni vestnik). V zameno za svoj časopis prejema društvo 178 tuvili znanstvenih revjj. kj bi jih sicer ne bilo v naših kniižnicah To dejstvo že samo po sebi zahteva, da tudi naša prosvetna oblast pri-
merno podpre našo osrednjo organizacijo za razis-kavanje naše domače kulture in politične zgodovine.
Zapiski
»Božič v Narodnem gledališču«. V članku kj je bil pod tem naslovom prjobčen v nedeljskem j Jutru«, je j>oročilo o opernih predstavah izšlo brez vednoetj urednika kulturnega pregleda in ga tuclj ni spisal naš novi operni referent g. prof. P. Šivic. Njegovo poročilo o opereti »Prj treh mladenkah« priobčimo v jutrišnji številki.
Franceta Prešerna »Sonelnj venec« napoveduje v bibliofilski izdaji po načrtih slikarja Mihe Malesša Bjbliofilska založba v Ljubljani. Knjiga bo opremljena z 31 barvastian-i linorezi Mihe Maleša in z barvasto izvirno podobo Julije Primčeve. Uvod je napisal kritik dr. Rajko Ložar. V prospektu pravi založnik, da izidejo izvirni lesorezi na japom" akem papirju v ročnem tisku, ostali deli knjige pa se bodo tiskali v Pragi pod osebnim nadzorstvom Mihe Maleša.
Mjlana Begovjča dramo »Brez tretjega«, ki so jo uprizorili tudj v Ljubljani je uvrstilo v svoj repertoar največje madžarsko gledališče Nemzetj Szinhos v Budimpešti.
0 kmečkih motivjh prj slovenskih, hrvatskih in srbskih pripovednikih razpravja B. Borko v daljšem preglednem članku, ki ga ie objavil pravkar rzišlj zbornik čeških ru-raljstov »Tvafi k vesnici« (Hlasy zeme. »No vina«, Praga). Zbornik prinaša tudi preglede ruralističnih pojavov v skandinavskih literaturah ter v sodobnem ruskem, nemškem jn francoskem slovstvu.
O
o 1
Razstava sokolskega tiska v Ptuju, ki jo
je priredil ptujski Sokol čez božične praznike, je nudila lep pregled sokolske literature od početkov slovanskega sokolstva do današnjih dni. Po skromnem obsegu, ki ga kaže slovensko sokoistvo v predvojni dobi, opazimo po prelomu v 1. 1918. velik razmah. Posebna miza je posvečena obilnemu češkoslovaškemu sokolskemu slovstvu. Naposled se seznanimo na posebni razstavni mizi s književnim delovanjem jugoslovenskih sokolskih žup, med katerimi se odlikuje po množini izdanih publikacij mariborska župa. Poseben kotiček je posvečen tudi našemu življu na Primorskem in Koroškem. Zanimiva razstava je vredna, da si jo ogledajo vsi. Za zamudnike, ki si razstave niso ogledali ob božičnih praznikih, ho odprta razstava še 1. in 3. januarja od 9. do 12. dopoldne.
Na X. vsesokolskem zlefcu v Pragi bodo
vsako prireditev otvorile posebne zletne fanfare, za katere je bil izdan poseben razpis, da se ga lahko udeleže vsi Češkoslovaški godbeniki, ki se za stvar zanimajo.	:.--
ie.
Predsednik JLAS dr. T.r tseh iz Zagreba nam je v zvezi 6 potekom znanega občnega zbora in spora med številnimi lahkoatlet-skjini klubi ter novo upravo poslal popravek, v katerem pojasnjuje 6voje postopanje na tem občnem zboru. Predsednik JLAS ugotavilia seveda, da je bjlo njegovo postopanje vsestransko objektivno in da opozicija zaradi tega ni itmela nobenega povoda, da bi zapustila skupščino. Predstavnik nove uprave smatra tudi, da so bjlj V6j poznejšj koraki opozicije izven občnega zbora deplasira-ni in da ie za opozicijo v novj upravi še vedno prostora dovolj, če hoče lojalno sodelovati. Lepe so te besede vrhovnega predstavnika našega lahkoatletskega saveza, toda, če kdaj, velja golovo v tem primeru načelo, da bj bilo treba slišati tudi drugo stran. Saj morda ne bo dolgo, ko se bo oglasila.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, (Službeno). Obveščajo se vsi klubi, člani JLAS iz dravske banovine, da jc teritorij zveze ozemlje dravske banovine. Na ustanovnem zboru zveze je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: geom. Čeme Miro (brez kluba), 1. podpredsednik: Jugovec Franjo (Svoboda, Ljubljana), II. podpredsednik: ravn. Lekan (SSK Maraton. Maribor), I. tajnik: Czurda Hugon (ASK Primorje), II. tajnik: Kalan (SK Planina), blagajnik: Polajnar Karel (SK Ilirija), tehn. referent: Griinfeld Franjo (SK Ilirija), odborniki: Perovič Jože (SK Sloga), Havliček (Korotan, Ljubljana), Bostič Tone (Amater, Trbovlje), Dobnik France (Jugoslavija, Celje), Cerar Drago (brez kluba, za Gorenjsko), Jordan (Litija, za Zasavje), Jericijo (Elan, Novo mesto, za Dolenjsko), Sancin Savo (ASK Primorje), revizorji: Samuda Otmar (SK Ptuj), Kermavner Ivo (Planina), Sancin Danilo (ASK Primorje). Naslov za dopise je: Czurda Hugon, banov, pod ko v-ska šola, Potočnikova 2; službena glasila zveze: dnevnika »Jutro« in »Slover.ee«, po možnosti bo zveza prilagala službene objave tudi službenemu vestniku JLAS. — Odborove seje bodo do nadaljnjega v klub ski sobi kavarne Union, vhod iz Frančiškanske ulice. Vse gg. odbornike opozarja mo, da bodo seje sklicane preko službenih glasil. Vsi klubi se opozarjajo na čl. 18. telvn. posl. prav. (stran 110-111), po katerem morajo sporočiti zvezi termine in vrste tekmovanja (omejene, narodne mednarodne, prvenstvene itd.), ki ji>h nameravajo prirediti, in sicer v 2 izvodih, vse do 15. januarja 1937. Vsi klubi člani JLAS, imajo vse dopise, ki jih naslavljajo savezu, pošiljati preko zveze. Odhorova seja bo jutri v sredo, 30. t. m. ob 20. v klubski sobi kavarne Union. Pozivajo se vsi klubi, da pošljejo članarino JLAS za 1. 1937. v znesku Din 50 na naslov: Polajnar Karel, Kreditni zavod. Prešernova ul. Klubi, ki nameravajo pristopiti v članstvo JLAS, imajo svoje prijave, naslovljene na JLAS, poslati preko zveze. Tajnik T.
SK Ilirija. Prva redna seja novega uprav, odbora bo drevi ob 20.30 v sejni sobi kavarne Emone. — Nekateri člani, zlasti pa narasčajniki posameznih sekcij, še niso prejeli klubovega »Almanaha«. Vsi taki ga dobijo laihko še do 2. I. 37- dnevno med 18. in 19. v klubski sobi kavarne Evrope, izven teh ur pa pri blagajni te kavarne. Načelniki 6ekcij naj prevzamejo almanahe za vse svoje člane. Zunanji Člani naj pošiljajo reklamacije na klubov naslov predal 175. Pismene reklamacije morajo vsebovati točen rcklamantov naslov.
SK Reka. Redni sestanek smučarske sekcije bo jutri v sredo ob 20. v garderobi. Načelnik.
Trije tržaški vlomilci pod ključem
Osumljeni so vloma v Turkovo menjalnico In špedicijo
Vremensko poročilo
JZSS in Zveze za tujski promet z dne 28. decembra 1936.
Rateče-Planica po stanju danes: —9 C, barometer se dviga, jasno, mirno. 20 cm srenja. — Kranjska gora po stanju danes: —9 C, barometer se dviga, jasno, mirno. 20 cm srenja. — Tamar po stanju danes: 40 cm pršiča. — Vršič, Krnica po stanju danes; 50 cm pršiča* — Bistrica-Boh. jezero po stanja danes: —9 C, jasno, mirno. 10 cm snega. — Pokljuka po stanju 27. t. m.: —8 C. jasno, 23 cm snega, smuka prav dobra. — Zelenica po stanju 26. t. m.: —5 C, jasno, mirno, na 60 om podlagi 8 cm novega snega, smuka prav dobra.
N« mo Ca} . ,«
ca;
je mjboljU doma£a zeliiča* krepilnt pijaf«. NAS CAJ dobite t Iper trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Ljubljana, 28. decembra. Naša javnost je že de*j časa z živahno pozornostjo motrila delo ki nestrpno pričakovala uspehov policije, ki Ji je bilo z zagonetnim vlomom v Turkovo menjalnico v Prešernovi ulici zastavljena, precej težavna naloga. Tatinski obislk je bil izveden na tako rafinirano strokovnjaški način, da je bilo še lajiku jasno, da so mogli biti na delu samo kakšni stari, že mnogokrat preizkušeni specialisti, kakršni prihajajo k nam gostovat samo lz Trsta in ostalega Primorja. V to smer je tudi kriminalni oddelek naperil srvoje isfcanje in nedavno je agentom ln žandarmeriji padla v roke triperesna deteljica, ki bo vedela bržkone do konca razjasniti vse zanimive podrobnosti vloma v Prešernovi ulici, pa tudi vloma v špediciji Rajika Turka na Masarykovi cesti.
Najprej je policija aretirala 35-letnega Štefana Tominca iz Trsta, ki ima že dobršno število kriminalnih dejanj in precejšnje število kazni za sabo. Nazadnje se je naša policija srečala z njim, potem ko je vlomil v blagajno OUZD na Miklošičevi ce?ti, nakar so mu na sodišču naložili tri leta robije. Ko se je leto3 vrnil na svoboio, ga je policija odpremila čez mejo, a kmalu se je pritihotapil nazaj, poiskal svoje stare pajdaše in po malem nadaljeval svoje posle. Njegov najboljši tovariš, 36-!etni Martin PraCek, prav tako iz Trsta doma, je kakor on prišel letos
izza obzidja, kjer je presedel pet let. Od-j merili so mu Jih za celo kopo manjših m i večjih vlomov v blagajne, kl jih je na
1 stari tržaški način odpiral s pomočjo svinjske noge. Pred šestimi leti je s Štirimi tovariši prav na sveto noč obiskal blagajno Gospodarske zveze. Po tistem so ga prijeli bi poravnati je moral, kar se je vsega nabralo pomalem. Ko je bil po petih letih izpuščen iz ječe, je bil iTagnan iz vse kraljevino, a se Je kmalu spet vrnit na stari, priljubljeni teren. Po zadevi z Gospodarsko zvezo Je moral z njim v ječo tudi 33-letni Josip Faganel, a ker je bila njegova vloga pri vlomu dosti skromnejša od Pračkove, Je dobil nekaj manj in je bil že del j časa na svobodi. (Med petimi vlomilci v blagajno Gospodarske zveze je bil tudi znameniti Kodelja, ki pa je v jeii umrl za tuberkulozo).
Medtem ko so Tominca in Faganel a na-š'i v Ljubljani, kjer sta se skrivala pri dobrih prijateljih, so Pračka na željo ljubljanske policije aretirali orožniki v Kranju. O Štefanu T ornim cu so agentje kriminalnega oddelka že delj časa vedeli, da pripravlja nekakšen podvig, in zato je po vlomu v Prešernovi ulici najprej poiskala njega. Pri aretiranem Faganelu so na kriminalnem oddelku našli večje vsote denarja, ki mu ne ve prav razložiti izvora. Okrog vse trojice se je nabralo toliko tehtnih indicev in podatkov, da ae bržkone ne bodo mogli več oteti iz klešč.
t.vtr

Vsem, ki ste našo nepozabno-ljubljeno mamico, • gospo
LENČKG MEDIC
spremljali na njeni zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste ji z venci
in cvetjem okitili krsto, častiti duhovščini, novomeškim pevcem za ganljive žalestinke — vsem izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.
NOVO MESTO, dne 27. decembra 1936.

Ing. Josip Medic.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene in dobre soproge, zlate mamice, stare mamice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
KOŽELJ KATARINE roj. Zakotnik
POSESTNICE
se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči čč. duhovščini, nadalje čč. sestram usmiljenkam ženske bolnice, ter čč. sestram iz zavoda »Vincentinija«, ki so lajšale ranjki zadnje ure, ter jo spremljale na zadnji poti. — Nadalje gg. zdravnikoma prof. dr. Zalokarju in dr. Kruhu za skrb in prizadevanje za časa bolezni. — Pevcem Narodne čitalnice v šiški za ganljivo petje. — Deputaciji ženske podružnice C.M.D. in gasilski četi v Šiški za častno spremstvo pri pogrebu. — Nadalje vsem darovalcem vencev in prekrasnega cvetja, ter vsem onim, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli sožalje, ter končno vsem onim, ki so našo nepozabno mamico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 2. januarja 1937, ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
V LJUBLJANI, dne 28. decembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
i*
Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mama, gospa
Marija Govekarjeva roj. Minatty
nadučiteljeva vdova.
Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo, dne 30. decembra 1936, ob pol 4. uri popoldne iz Trdinove ulice štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 28. decembra 1936.
FRAN, KAREL in MIRKO GOVEKAR, PAVLA PERUZZIJEVA, otroci — za vse sorodnike.
	::..fjf ;z ;... -..v.• h:	
		
Umrla nam je na sveti večer naša predobra, ljubljena mama, stara
m"Tia, sestra, teta in tašča gospa
PRANJA ZGONC roj. TOMŠIČ
Materi zemlji smo jo izročili na sv. Štefana dan na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Vsem, ki so blagi pokojnici v njenem življenju storili kakršnokoli dobro delo in vsem, ki so se je spomnili ob njeni smrti s poklonjenim cvetjem, molitvijo ali spremstvom na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dneh žalosti v uteho, naša iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo č. g. patru Angeliku za tolažbo v času njene bolezni in zdravniku g. dr. Ven-česlavu Arku za njegovo skrajno požrtvovalno zdravniško pomoč.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra dne 31. t. m. ob 6. uri zjutraj.
Ljubljana-Maribor-Topolščica, dne 27. decembra 1936.
Hčere: MARIJA, FANI, in HELENA vdova TOMŠIČ, sinova: FRANC in JO VAN — ter ostalo sorodstvo.

#
V nedeljo 27. decembra 1936. se je ločil od nas naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, gospod
VALENTIN ŠKANDER
član načelstva Električne zadruge v šiški.
Dragega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti v torek 29. decembra 1936, ob pol 3. popoldne. Bog mu daj pokoja.
LJUBLJANA, 28. decembra 1936.
NAČELSTVO ELEKTRIČNE ZADRUGE V SIŠKL
R. URBAN:
29
Vstajenje gospoda Treeja
R o m a n
Naj bo kakor koli, gotovo je, da Stone oporoke ni več imel, ko so ga napadM. Pri svojem obisku v Scotland Yardu mi je v torek rekel, da me bo dirugo juftro poklicali po telefonu in mi povedal, kam ia-hko grem po oporoko, da jo prinesem s seboj na mrliško obravnavo, že takrat je vedel, da mu je za petami sovražna sila, ki se noče polastiti Listine. Po tem bi mogli sklepati, da je oporoka v Londonu. Če izvzamem tistih nekaj ur, ko se je slugi posrečilo, da se je odtegni] pazljivosti naših uradnikov, je bil sleherni njegov korak nadzorovan, in po tem takem bi bil mogel skraiti oporoko edino v teh urah, ko je bil brez nadzorstva. Vprašanje je samo, kje?«
Barton si je prižgal cigareto, nekajkrat hlastno potegnil in se obrnil h Cocku:
»Če bi bili vi na sktgovem mestu, kaj bi bili storili, da varno skrijete oporoko?«
vKakor vemo,« je premišljeno odvrnil Cook, »ni Stone z nikomer občeval in ni imel ne znancev ne sorodnikov. Ker vam je rekel, da boste v sredo zjutraj lahko nekam šli po oporoko, je motrala biti spravljena na kraju, ki vam je dostopen. Mi-
slil sem že na jekleni predal kake banke, a v ta namen bi vam bil moral poslati ključ, kar po telefonu ni mogoče. Če bi hotel jaz kako važno listino varno skriti, Barton, bi jo vtaiknil vam v žep.«
»Hm, ta mise' ni čisto slaba,« se je nasmehnil nadzornik, »in tudi jaz sem že ugibal podobne reči; ker se pa nagibljem k mnenju, da bi nam bil sluga rad dal oporoko, da je pa v tistem trenutku ni več imel, je tudi pri svojem obisku ni mogel tamikaj skriti. Tudi sam sem se že vpraševal, kako bi ravnal —«
Tu je Barton sredi stavka utihnil in jel zamišljeno ogledovati svoje nohte. Molk je trajal nekaj miiinui, im seržanta sta že začela zehati. Zdajci je pa Barton pozabil svoje oslabljeno stanje, skočil pokonci in nekajkrat z dolgimi koraki stekel po sobi sem ter tja. Nato se je mahoma »krenil in obstal pred uradnikoma.
»Najprej je potreba miru,« je rekel in se smehljaje se potipal za žilo. »Vesta, kaj bi storil jaz, da spravim takšno listino za nekaj dni brezpogojno na vairno? V pisemski ovoj bi jo dal, nanj pa zapisal »Austen Barton, poste restante, London, glavna pošta«, nalepil znamko in vrgel pismo v prvo skrinjico. In če je Stone takisto mislil kakor jaz in dal oporoko v ponedeljek zvečer na pošto — s šifro »Cikloida« ali »Barton« ali —«
Seržanta sta bila poskočila kakor na povelje. Nadzornik je stopil skozi odprta vrata v sosednjo sobo k telefonu in poiskal številko.
»Tukaj Barton,« se je oglasili takoj nato, »vaš zasledovalni oddelek potrebujem, višji nadzornik
Waite. Dajte, prosim, neutegoma povprašati na vseh londonskih poštah, ali leža kje pismo s šifro »Cikloida« aili »Austen Ba<rton« ali nemara tuda »Fred Stane.« — Da, stvar je v zvezi s portershaM-sko zadevo. Hvala, konec.«
Barton je obesil slušalo in se obrnil k nadzornikoma. Ko so potem čakali poročila in se še naprej razgovarjali o slučaju, je Barton hkrafu listal po »Timesu«, dokler ni prišel do policijskega poročila, ki je navajalo vse dogodke minule noči. Komaj je prebral nekaj vrstic, se je pokazala na njegovem obrazu osuplost, ki je bila pri detektivu, utrjenem proti vsakemu presenečenju, zelo nenavaden pojav.
»Kaj pa je že spet?« je vprašal Mackenzie in pogledal Bartonu čez ramo.
»Kaj je?« se je srdito oglasil Barton. »Minulo noč so poskusili vlomiti v glavni poštni urad. V blagajniške prostore sicer ne, ampak v prodor zraven okenca, kjer se izročajo ležeče pošiljke. Vlomilce so sicer pregnali, vendar se jim jie posrečilo, da so ušli.«
»Menda ne mislite, da je obšla vlomilce ista misel kakor vas in so na pošti iskali oporoko?« je menil Cock.
»Pač,« je rekel Barton, »zdaj celo stavim, da leži oporoka res na glavni pošti. Prepričan sem, da so slugo zato ugrabili, ker so mu hoteli izsiliti skrivnost. Sodeč po vlomu, se jim je to tudi posrečilo.«
Ta mah se je v sosednjii sobi že oglasil telefon, in nadzornik je stopil k aparatu. »Da, ali je tam?« sta seržanta slišala njegov klic. »Pod šifro »Fred
Stone?« Takoj pošljite zanesfljive HJujcE, naj vzamejo pismo in ga prineso semkaj.«
»Čestitam,« je reked Mackenzie, ko se je nadzornik vrnil v sobo, »vendar že se obeta uspeh! Kakor kaže, bo imeniten.«
Dobršno uro je trajailo, preden so uradniki zasledovanega oddelka s pismom, ki je bdlo naslovljeno na Stana, pozvonili pri vratih »paradiža«. Barton je bil med tem telefoniral v Porters Hali in sporočil Robinu važni dogodek, na kar je ta brž napovedal svoj prihod.
Redarji zasledovalnega oddelka so iaročila Bartonu velilk, rumen pisemski ovoj. Iz poštnega žiga je bilo razvideti, da je bilo pismo oddano v ponedeljek, dne 23. marca, ob poldvanajstih zvečer. Eden izmed reinrjev je bil zvedel od uradnika pri okencu, da je hotel nekdo že včeraj dopoldne vzeti pismo na ime »Barton« in da je, ko so mu rekli, da takega pisma ni, zahtevam pismo na ime »Fred Stone«. Uradnik je našel pismo, a je terjal od neznanca, naj se izkaže. Tedaj je mož dejai, da se kmalu vrne z listinami, ali od tiste minute ga ni bilo več na pregled.
Ko je Barton odslovil redarje, je sklenil_ počakati višjega nadzornika in odpreti pismo vpričo njega. Rabin, ki je bil v Porters Haliu neutegoma sedel v svoj službeni vos, je kmalu prišel. Očividno razburjen je s prisrčno radostjo čestital tovarišu na uspehu. Moža sta stopila k mizi, in ko je Barton odpiral ovoj, je nastala taka tišina, da ni bi3o slišati ničesar razen šelestenja papirja. Pokazala se je z roko popisana pola. Med tem, ko so mu tovariši gledali čez ramo, je Barton prebral oporoko:
CENE MALIM OGLASOM
l'o 50 par za besedo, Din 3.— davka a vsak oglas ln enkratno pri-ctojbino Din — za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—. Dopisi in žeuitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši snesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— a besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— a šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek a enkratno objav* oglasa Dia 17*—*

-HtT, V ..U**
VUUlSi
:••. *"j-'-."?'
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk1 Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
3«* v znamkah
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.

Službodobi
Beseda i Dtn. davek S Din u šifre sij dajanje naslova S Din. N'ajmanjši tnesefc 17 Dia
Kuharico
ki je pripravljena vršiti fcndj druga dela v hiši, sprejmemo. Ponudbe s sliko poslati na Kukuljevič, Vidove« kod Varaždina.
3833B-1
Skladiščnika
»prejmemo Prerin-oM imajo i7.nC.eni trgovski pomočniki v usnjarski ali čevljarski stroki. Ponudbe na tovarno č»vljev »Jara«. Tržič.
32075-1
Frizerska
pomočnica
vešča železne ;n trajne on-AuAacije, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 37«.
3&J0&4
Natakarico
pridno, pošteno, simpatično m prikupljive zunanjosti, zmožno v gostinskem obratovanju, največ 26 let staro, sprejmem čimpr-j. Ponudbe na ogl. odd. Jutra g 6likn in navedbo višine kavcije pod šifro »Največ 35 lot<.
333714
Dekle
pridno. čisto, z znanjem nemščine, sprejmem za pomoč gospodinji. Nebotičnik V. nad. od 2.-9.
.5337144
Dekle
vajena kuhe	in šivanja, —
išče službo.	Ponudbo pod
»Sn&žnsK na	ogl. odd. Jutra. 30306-2
Natakarica
začetnica. išf> mesto v boljši gostilni. Pismene ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod *Poštemo dekle 1937-1«.
3-3401-2
(Vajenci (tc
Seseda Din lavek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova > Din Najmanjši znesek 17 Din
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon Ivam
Kosec, Prisojna nI. 1.
33402-44
Pekovski učenec
dobi takoj meeto. Uk bi leta, vsa oskrb* in obleka r hiši, nekoliko lasluzka. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod >Zdxaviliš5e«.
36400-44
Pekovskega
vajenca
kateri se j« že nekaj ča« učil, sprejmem. Hrana iu stanovanje v hiši. Pekariija Dukjim'6, KodoLjevo.
30368-44
Postrežnico
snažno, pošteno, sprejmem takoj k boljši družini za vs3 gospodinjska dela in pomoč pri kuhi ta ves dan. Celovška cesta 14.
323S14
Službe išče
Beseda ; Din. davek 3 Din za š:frc ali dajanje naslova 5 Din Ma:mnnjši znes<-lf '.7 Din
Strojnik - kurjač
trezen. zanesljiv, z večletno prakso, išče službo. Gre tud: ra sum" kurjača. Nastopi laiik" takoj. Jakun Jože. Radomlje
35177-2
1500 Din in več
dobi kdor mi preskrbi kakršnokoli službo (potn k ne) ■ samski. SOleten, trgovska naobražea. Dopise na ogi. odd. Jutra pod šifro »R«d b; dela.lt.
33370-2
Beseda 1 Din l^vek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Štedilnik
na 3 odprtin«, dobro otora-
njen, žele®en, proda Eger, Ljubi »an*. Gosposveteka 5.
33104-6
Belo posteljo
in omaro prodam v Rožni dolini, na Cesti VI. št. 13.
S3376-«
mmm
s- Dm. iavc' a ta šif-« .ajanj« naslov« Din Naj man jš' znesek 17 Din
Pes jazbečar
mlad, »e je zatekel. Naslov poslati na ogl. odd Jutra pod značko »Pese.
30418-27
Črn pes
na pol doberman se je zatekel, dobi se ga pri Alojzij Turku. Višnjfigora.
3&317-27
Strojim
Dilet. stružnica
dobro ohranjena Din 250. Ogled samo dopoldne- Me dvedova 38.
33271-36
Pletilni stroj
10/80, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
38332-29
Gozdove
smrekove in jeiove, večje ali manjše komplekse, kupimo v last ali sečnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod »ioe«.
aie-is
Jelovih in
smrekovih hlodov
posekanih ali na panju, kupimo večje ali manjše količine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »101«.
313-15
Sušilni aparat
za vodno ondulacij" (Tro-ckenbaube) prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32337
IJsaedB . Dib lavek >1 i-"11 za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nsimanjšl tneoek 17 Din
Dober klavir
i prodaan ali ZMn -njam za I pianino. Iatoto.m naprodaj ! preproga. Lah Helena, Ko-i baridska 38, Bežigrad.
33300-36
Kupim
Stare moške obleke
Savi j« in perilo kupujem Pridem na lom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana . Gallusovo nabrežje 29.
33300-7
a
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 1.
18-86
G rh Knthman:
Gospod Kozamurnik m letovanje
105
Nu, ta skok na glavo je bil res rekord, vsa rast mu! Pod stopnicami so se bili /brali gostje, da bi slišali prepir. Ko so \ kipiš prodajalca koles, kako pada, so jadrno prhnili vsaksebi; mehko srce jim ni dalo, da bi gledali toli strašno nesrečo...
ragocenosti
Delavnico
velik,, suho in svetlo, za čisto in mirno obrt, oddam takoj proti nizki najemnini. Po želji poleg tudi stanovanje. Šmartinska c. 10.
S339I5H1I9
Gostilno
z vsem inventarjem takoj oddam zaradi družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >10.000c.
333&4-19
tVseda Din lavek S Din •ji Sir* dajanje naslov« Din Najmanjš' tnesek <7 r«n
Vilo
lepo, eno- ozirom? dvodru-žra&ko v Ljubljani, pr^daim. Naslov v vseh posl. Jutra.
32413-2«
Enosob. stanovanje
*no za januar, eno za februar, oldam. Polakova ul. 10. Sp. Šiška.
32095-21
Dvosob. stanovanje
oddam za takoj ali pozneje v Rožni ulici 27/1. (St. Ja-kobski okraji za mesečno Din 4S0.	32406-31
2-sobno stanovanje
komfortno, s kopalnico, od dam januarja. Poizve se v trafiki- Zadružna ulica 17 Kodeljevo.	32891-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, kabinet, kopalnica, I. nadstr., pri tramvaju, oddam za 750 Din. Glinoe, Oesta iT/2
32394-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, z vsemi pritiklinami, oddam. Naislov v vseh poslovalnicah Jutra.
334I1I2--31
2 lepi sobi
oddam boljšim gospodom ali gospodičnam Ogledati od 1.—2. Naslov v vseh posloval n:cah Jutra.
33397-33
Opremljeno sobo
i vso oskrbo, poceni oddam eni al dvt-ma osebama. Židovska ul. 6/1.
32400-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in kopalnico, center, tako-j oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
334(15-33
2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom, večjo in manjšo (manjša zelo topla), oddam v Ciril-Me- I todovi ul. 19/1., desno.
3.773-23
E™
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom, telefon, oddam blizu Tabora. Naslov v vseh poslov«ln'<'ah Jutra.	32S7.VČB
Prazno sobo
s pečjo in .-trogo separi ranim vhodom oddam takoj za Din IS). Florjanska ul. 38, pri tli č ^vo. Ogled samo od !.—3 popoldne.
33366-28
ZAKAJ DA BI BILI PLESASTI? — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO speci-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NA«. VSAKO>IUK brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, EKCEIMI itd. Krepi lasišče. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLEŠA VEM MESTU.
Cena stcklenici Din 40. poštnina Din 7
MODERNA KOZMETIKA, SPLIT
Številne zahvale Vam jamčijo za uspeh.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
2- in 3-sobno
stanovanje
i oddajam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
33365-31 Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam Kamniška ul. 19. Sp. Šiška.	33335-211
Beseda 1 Din davejt 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Hranilne vloge
kupite ali proda6te potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12.
Telefon 38-10
33404-1X5
Bančno kom. zavod
izvršuje naibolišc nakup in prodaje HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din } znamk Maribor Aleksandrova 40, M203-16
Hranilne vloge
Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje
Al Planinšek
Ljnbljana, Beethovnova ul. 14/1.
Telefon 35-10
30U-16
Lokali
Pozor mesarji in
klobasičarji!
Prodam v centru Zagreba tri mesnice z delavnico, o-premljeno s potrebnimi stroji, več kot 20 let obstoječo obrt z mesečnim prometom D'n SOO.OOO za Din 600.000 v gotovini. Reflektanti morejo dobiti tudi posamezno mesnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	32192-19
Stanovanja
4—5 sobno
stanovanje
iščeim v ce.ntrn mesta ali primerno hišico v naj^m po možnosti z virtom. Naslov v vseh posloval. Jutra.
33373-31a
ZAHVALA
V petek, dne 25. t. m. ob pol 9. uri zjutraj nas je po dolgem in mukapolnem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti za vedno zapustila naša blaga soproga, mama, stara mama, sestra in teta. gospr
BETI OREHEK
soproga trgovca in gostilničarka, Kolodvorska ul. 26
Na zadnji poti smo jo spremili v nedeljo 27. t. m. ob po 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Vsem. ki so ob tej težki uri čutili z nami in jo v častnem številu spremili na zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno pa še izrekamo zahvalo preč. duhovščini, gospodom zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje, kakor tudi članom gostilničarske zadruge za častno spremstvo na zadnji poti, ter čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno lajšanje trpljenja ob času bolezni. Vsem prisrčna zahvala!
LJUBLJANA, dne 28. decembra 1936.
Žalujoče rodbine: OREHKOVA, SAMČEVA in PAUROVA ter ostalo sorodstvo.
v-'i&aš
Ne morete dobiti prikladnejšega daru kot je to prekrasno nalivno pero, ki se s svojimi odlikami loči od drugih. Drži 102% več črnila kot druga navadna nalivna peresa z gumijastim rezervarjem. Njegovo držalo, moderno valovite linije iz nelomlji-vega permanita zgrajeno ploščica za ploščico menjaje biserno in črno. Ako ga držite proti svetlobi, boste videli vso vsebine črnila v držalu ter že naprej veste, kedaj ga je treba napolniti. Parker-jevo precizno izdelano pero je platinira.no in se nikdar ne zatika, a piše nenavadno mehko.
Parker-jeva nalivna peresa, ki so znana Sirom sveta, se dobijo v raznih modelih.
a*
Let

MAXTMA Din 750.— MAJOR Din 600— SLENDER Din 500*— STANDARD Din 460.— s prikladnim svinčnikom Din 250.— & S50.—
PARKER »QUINK« boljši od drugih navadnih črnfl
Notter i drug, Gunduličeva uL Si Zagreb.
PRODAJA „P ARKER" PERES
za Dravsko banovino
RADIOVAL — LJUBLJANA
fltiserirmte v „@utru"!
Sostanovalca
v centru mc-sta. sprejmem. , Naslov v vs«h poftlovalni- j cah Jutra.
3233S-ČK
i
Sobo odda



mmm
Lepo sobo
strogo sepaipirano, oddam.
38406-3?
Strelišča trf. 32.
Sredi mesta
oddam opremi jemo solnčno sobo nedšjaku, — Poseben vhod s stoprarc, eJeiktriika, parket lončena peč. Prečna ulica 8.	33114J33
Pozor!
pečoik. Lovrn prepovedujem vsako delovanje za mene tri ga pozivam, da mi takoj ! vrne kolekcijo in naročilno i knjigo. Kneačič Ivan, trgovina. Zaloška cesta !<5. !
33309-31
Lepo 'sobo
novoopreimljemo. z uporabo kopalnice, oddaan 1. jaguarja Reisljeva c !1B (M&nikl.
331115^33
Sobo
rrpremlje.no ali prazno, oddam takoj eni ali dvema osebnma Strogo separirn-n vhod, centrurn. Nosi o v v vseh poslovalnicah Jutra.
33303-33
Lepo sobo
oddam v centru mesta. Oern-tralna kurjav* kopalnica, iift,. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
333P6-28 Separirano sobo
solnčnn. oddam t—<2 osebam.	v vpeh poslovalnicah Jutra
333!>8-23
I Na vsa zimska ' oblačila dajemo [
15 do 20%
popusta.
Presker
j Sv. Petra c. 14. | Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
trg. s kurivom
BOHORIČEVA 5..
Globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nadvse ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Valentin škantier
posestnik in trgovec v Sp. Šiški.
v nedeljo ob 2. uri zjutraj po kratki bolezni, spravljen z Bogom v 51. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku v torek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Celovška c. 79. na pokopališče v Dravlje.
Ljubljana-Sp. šiška, dne 28. decembra 1936
žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.
Telet 20-59
fJreluje Davorin Ravlien —