LETO XI. ST. 22 (504) / TRST, GORICA CETRTEK, 8. JUNIJA 2006
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratui
Obletnice so nam potrebne
Letos se spominjamo raznih pomembnih obletnic v zvezi s slovensko kulturo in naSo narodno zgodovino. Izpostavili bi lahko blizajoCo se stoletnico smrti Simona GregorCiCa, ki je ze dala pobudo za proslave, knjizne izdaje in razne prireditve. Ob letoSnjem slovenskem kulturnem prazniku v Gorid in Trstu je bila npr. zelo odmevna izvedba Sattnerjeve kantate SoCi, pri kateri so sodelovali glasbeniki in zbori iz SirSega zamejskega prostora. V Gorid so izSle GregorCiCeve Izbrane poezije, ki jih je izdala Go-riSka Mohorjeva druzba v sozalozniStvu s celjsko in celovSko Mohorjevo druzbo. Za jesen so pred-videne Se druge proslave in kulturni dogodki. V Ljubljani je izSla GregorCiCeva Zlata knjiga, pa tudi drugje v Sloveniji se pripravljajo na poCasti-tev stoletnice.
Pri nas belezimo letos Se druge obletnice, ki prav tako zaznamujejo naS prostor. Pred kratkim je bil v Trstu simpozij ob tridesetletnici smrti prof. Jozeta Peterlina, ki je imel v vsem povojnem Ca-su vidno vlogo v kulturnem zivljenju in delo-vanju predvsem trzaSkih Slovencev. Vzgojitelj, profesor, organizator, reziser, urednik in Se kaj -vse to je bil Joze Peterlin. Izhajal je sicer iz osrednjega slovenskega prostora, Dolenjske, a je kot toliko drugih kulturnikov po zadnji vojni za-pustil matiCno domovino in se nastanil v Trstu. Slovenska prosveta, DruStvo slovenskih izo-brazencev, revija Mladika, Radijski oder, Studij-ski dnevi Draga so nastali na pobudo Jozeta Peterlina in njegovih sodelavcev. Njim je posvetil velik del svojih mod in svojega Casa.
Pretekli teden smo se v Gorici spomnili pete obletnice smrti msgr. dr. Kazimirja Humarja, Se posebej zasluznega za naS goriSki prostor. O nje-govem zivljenju in delu je bil govor ob odkritju doprsnega kipa v Kulturnem centru Lojze Bratuz. Ob tej priloznosti je izSel tudi zbornik o vse-stransko pomembni osebnosti goriSkega duhov-nika. Posamezni pisci so v njem orisali njegovo zivljenje in delovanje na najrazliCnejSih po-droCjih, od verskega, kulturnega in prosvetnega do Solskega, vzgojnega in Casnikarskega. Na vseh teh podroCjih je bil njegov delez odlodlen za rast naSe skupnosti v drugi polovici 20. stoletja. O njegovem vsestransko pomembnem delu govo-rijo drugi prispevki v tej Stevilki. Dr. Humar ima posebne zasluge za razvoj naSega tiska. Po vojni je globoko zaoral v ledino zamejske publicistike. Od Slovenskega Primorca do KatoliSkega glasa in potem Novega glasa je z jasno in kleno pisano besedo tedensko prinaSal v daljSih in krajSih, vse-lej tehtnih prispevkih svoje naCelne poglede zla-sti na naSo versko in narodno, politiCno ali kul-turno stvarnost. Ko je bilo potrebno, je bil tudi duhovito polemiCen. Na ta nadn je zivahno in izvirno spremljal naSe dogajanje.
Med letoSnjimi obletnicami je Se veliko drugih. Med temi npr. v mesecu juniju Stirideseta oblet-nica smrti profesorja in pesnika Milana Bekarja. Prav je, da se tudi teh spominjamo. Pomen obletnic namreC ni samo v tem, da ohranjajo spomin na izredne osebnosti, katerih duhovna dediSCina je za nas vse dragocena, temveC tudi v tem, da nas spomin nanje bodri in vliva novih moCi za naSe delo.
Nekaj poudarkov iz homilije v ljubljanski stolnici
Kardinal dr. Franc Rode v Sloveniji
u
Ki
aj je torej narobe, da je med nami
10.000	zasvojenih z mamili, da vsako Jeto cesta vzame nekaj sto zivljenj, Se veC pa jih uniCijo ginekoloSke klinike, da je Stevilo rojstev od leta 1981, ko smo jih naSteli 30.000, v zadnjih letih padlo pod 17.000?
Kaj je narobe, da nas je Slovencev vsaki dve leti 2.400 manj?
To sicer ni samo naS problem, to je problem celotne Evrope, ki ni veC sposobna zagotoviti svoje prihodnosti, Se veC, ki ni-ma veC volje do prihodnosti. V otroku, ki je prihodnost, vidi groznjo za sedanje ugodje; otrok ni veC upanje, ampak omejevanje. Kot da bi ne imeli veC prave zivljenj ske moCi.
Kaj storiti? Najprej moramo spremeniti temeljno obCutje bivanja kot nujnosti in zabave iz dolgoCasja in preiti v obCutje, da je zivljenje zastonjski dar St-varnika, svoboda in naloga.
"Sem, in bom, in zato sem veC
od pozabljanja, neizmerno veC od zanikanja, ne-
skonCno veC od niCa" (Edvard Kocbek, Molitev).
Qi
lical v bivanje, da je rnoj iz-vor v Cisti Bozji darezljivosti, potem lahko obCutim bivanje kot radost in dar in me lahko navdaja neprestano veselo Cudenje nad neverjet-nim, osupljivim dejstvom: Jaz sem...
Tu bi nagovoril predvsem starSe. O Cem sanjajo vaSi otroci? Mar ne o ljubezni, ki se razdaja, o brezmej-ni pripravljenosti na zrtvovanje, o dobroti, ki ne Steje? Otrok sanja o velikoduSnosti, plemenitosti, svetosti svojih starSev. Ne razoCarajte svojih otrok!
Ni bolj zahtevnega, kot so sanje otrok o svojih starSih. Ce pomi-slite na to, boste spoznali, da vas otroci kliCejo k svetosti.
Vse to nas navaja k eni od te-meljnih moralnih prvin, kjer naj bi se izrazala slovenska in evropska istovetnost: prizna-vanje in obramba zakonske zve-ze, kot skupnosti med moSkim in zensko in zanikanje vsakega poskusa, da bi ta naravni zakon pravno izenaCili z drugimi oblikami skupnosti. Monogam-ni zakon kot osnovna struktura druzine ima svoj izvor v svetopi-semskem pojmovanju odnosov med moSkim in zensko. Ravno to pojmovanje je dalo Evropi njen posebni obraz, njeno ple-menito CloveSkost, saj je terjalo zvestobo in odpo-ved, kar pa ni Slo brez naporov in trpljenja. Evropa
Ce vem, da me je Bog v svoji suvereni svobodi pok- ne bi bila veC to, kar je, Ce bi ta osnovna celica nje-
ne zgradbe izginila ali bi bila bistveno spremenje-na.
Druga moralna prvina, ki sodi k istovetnosti Evrope, je brezpogojno spoStovanje Clovekovega do-stojanstva in njegovih pravic. Teh pravic ne ustvarja drzavni zakon. Clovekovo dostojanstvo ni odvisno od politiCne odloCitve, ampak ima svoj izvor v Stvar-niku. Samo Bog lahko utemeljuje vrednote, ki so nedotakljive. Sele to je prava garancija naSe svobo-de in veliCine: v dejstvu, da smo ustvarjeni po Bozji podobi.
Tretja moralna prvina, ki sodi k evropski istovetnosti, je poseben odnos do vere, se pravi, spoStovanje tega, kar je za drugega sveto, sveto v najviSjem po-menu besede - spoStovanje Boga. Tu je temelj vsake kulture. To spoStovanje imamo pravico priCakovati tudi od tistih, ki nirnajo vere. V druzbi, kjer tega spoStovanja ni, se je izgubilo nekaj bistvenega.
In tu smo pred specifiCnim slovenskim in evro-pskirn problemom. Pri nas bo obsojen vsak, kdor sramoti judovsko vero in njena izroCila, vsak, kdor bi zahl Koran ali Preroka. Ko pa gre za Kristusa in za to, kar je sveto kristjanom, se izgovarjajo na svobo-do izrazanja, Ce ne celo na umetnost. V tem je nekaj patoloSkega. Odpiramo se drugim, obCudujemo in hvalimo druge kulture, sebe in svoje duhovno bo-gastvo pa preziramo. V svoji preteklosti iSCemo to, kar je bilo narobe, nismo pa sposobni videti, kar je veliko in Cisto.
Ce bomo hoteli preziveti, bomo morali - kritiCno in ponizno - sprejeti sami sebe, svojo kulturo in svoje vrednote ter jim ostati zvesti.
Naj nas pri tem navdihuje Duh resnice, ki ga je Je-zus obljubil svoji Cerkvi, in naj prenovi obliCje slo-venske zemlje."
kardinal dr. Franc Rode
Novi rasisticni napisi na stenah Slovenskega solskega sredisca v Gorici
Veliko ogorcenja med dijaki Slovenskega solskega sredisca v Gorici, ucnim in neucnim osebjem ter med predstavniki javnih ustanov in oblasti so vzbudili zaljivi napisi in grobe psovke, ki so se pojavili na stenah solskih poslopij v noci med soboto in nedeljo.
Prireditelji svecanosti v cast dr. Kazimirju Humarju se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri uspesnem in odmevnem slavju v cetrtek, l.junija, ter vsem, ki sopri-spevali k temu, da je praznik tako lepo uspel.
Obenem sporocajo, da je zbornik Kazimir Humar - Clo-vek v slovenskem sluhu srca, ki je izsel ob tej priloznosti, na razpolago vsem, ki bi ga zeleli, na sedezu Zadruge Goriska Mohorjeva, Travnik 25, v Gorici.
5. obletnicij
l:cY
du LuiÜLULL-iuKuUlCLiei c
Foto Bumbaca
Pismo urednistvu
Zgodovinarju J. Pirjevcu v premislek!
Pobuda zgodovinarjev
Dan spomina na fasisticne zrtve v Afriki?
Vzadnjem Casu se je veC ita-lijanskih zgodovinskih ra-ziskovalcev lotilo obrav-navanja kolonialne zasedbe vzhodne Afrike s posebnim ozi-rom na Abesinijo ali Etiopijo. Pred kratkim (22. maja) je znani trzaSki publicist in dolgoletni Casnikar Piccola objavil reportazo o svojem zadnjem potovanju po sledeh medvojnih dogodkov v Etiopiji, pri katerih je bila aktivno soudelezena italijanska "kraljeva" vojska v obdobju od 1935 do 1941. Do danes namreC niso Se pojasnjeni pravi razlogi, zaradi katerih se je Mussolini oz. njegova faSistiCna vlada odloCila za vojaSki napad in zasedbo tako prostrane in nebogate afriSke dezele, a s sta-ro tradicijo avtonomne drzave. OCitno je, da so prevladale osebne politiCne ambicije Mussolinija, ki se je hotel pokazati pred drugimi ze uveljavljenimi imperialnimi drzavami, da tudi Italija stopa v njihovo druzbo.
Dejstvo je, da je kljub nezadostni vojaSki opremljenosti 2. oktobra 1935, po nekaj umetno izzvanih mejnih incidentih iz Eritreje, z znanega balkona BeneSke palaCe v Rimu buCno naznanil zbrani mnozici, da je Italija zaCela vojno proti Etiopiji brez vsakrSne for-malne vojne napovedi. Ob tej pri-loznosti je izrekel tudi znani sta-vek: "Potrpezljivo smo Cakali Stlri-deset let..." NanaSal se je namreC na leto 1896, ko je etiopski negus Menelik II. potolkel italijansko vojsko v bitki pri Adui. Pred med-narodnim svetom je seveda prika-zal napad na Etiopijo kot obramb-no vojno. General Badoglio je po nekaj mesecih intenzivnih nasto-pov dne 5. maja 1936 zavzel etio-psko prestolnico Adis Abebo. Ce-sar Haile Selassie se je umaknil v London. DruStvo narodov (predhodnik danaSnje OZN) je italijanski napad obsodilo in proti Italiji sprejelo gospodarske sankcije.
Toda z brutalno vojaSko zasedbo dezela Se zdaleC ni bila pokorje-
na. Oblikovale so se Stevilne skupine upornih domaCinov, ki so se trdovratno upirali zasedbi.
Posebni oddelki italijanskevojske so zelo neClo-veSko in kruto nastopali proti njim, zlasti Se po atentatu na ge-nerala Grazia-nija. Slednjegaje sam Mussolini pooblastil, da uniCi uporniSke skupine brez iz-bire sredstev in naCinov, tudi z uporabo strupe-nih plinov, kakrSni so se uporabljali na bojiSCih v prvi svetovni vojni. Ve-sti o uporabi omenjenih plinov so ze takrat proniknile v mednarod-no javnost prek sodelavcev RdeCe-ga kriza. AmeriSki Casnikar Pa-lumbo je prizore o uniCevanju etiopskih upornikov vnesel v dokumentarni film, ki smo si ga pred leti lahko ogledali tudi pri nas, seveda v zasebnih prostorih, kajti njegovo javno predvajanje ni bilo nikdar omogoCeno v Italiji. Posebno Studijsko raziskavo o mnoziCnih pobojih abesinskih upornikov pripravlja neki zgodo-vinski raziskovalec iz Turina, ki je na temelju dokumentov iz ita-lijanskih vojaSkih arhivov na kraju samem ugotovil veC jam in drugih naravnih votlin, v katerih Se danes lezijo posmrtni ostanki na razne naCine pobitih domaCi-nov. Eno takih mnoziCnih grobiSC si je ogledal in opisal omenjeni Casnikar Rumiz. Slednji tudi na-poveduje, da bo v jeseni v Milanu prvo sreCanje italijanskih in etiopskih raziskovalcev o tej zgoCi problematiki, zlasti za italijansko stran. Oglasil se je tudi najboljSi raziskovalec italijanskih kolonial-
nih osvajanj Angelo del Boca, ki omenja Se druge poboje tako v etiopski prestolnici kot v mestu samostanov Debra Libanos, kjer je bilo pobitih dva tisoC koptskih menihov in duhovnikov ter mla-dih bogoslovcev. PreuCevalci tak-ratnih dogodkov ocenjujejo ta po-boj za najhujSi zloCin faSizma v Etiopiji.
Po domnevanju pravkar omenje-nega zgodovinarja Angela del Boca so italijanska kolonialna osvajanja v Afriki (Libija, Soma-lija, Eritreja in Etiopija) pod pred-sedniki vlad Crispija, Giolittija in Mussolinija zahtevala zivljenje 500 tisoC domaCinov. Zato predla-ga ustanovitev komisije zgodovinarjev, ki naj preuCi in oceni delo-vanje italijanske vojske na afriSkih tleh, in uvedbo "Dneva spomina" na tako Stevilne zrtve med do-maCini. S tem bi bila opravljena, Cetudi z veliko zamudo, moralna katarza in sprava z vsemi prizade-timi ljudstvi, ki niso pozabila na svojo preteklost in se Se danes bo-rijo za svojo identiteto, proti revSCini in boleznim.
Alojz Tul
Prejeli smo
Se o proslavi...
SpoStovani!
Zelo cenim vaS tednik, ker je odliCno urejevan in jasno odseva zilavost,
narodno zavest in pridnost Slovencev pod Italijo: vsa Cast! Zato mi je zal, da ne morem plaCevati naroCnine.
Na dnu...
Sicer pa sem ze v letih in bolehen...
Danes pa vam piSem zaradi Clanka, ki ga je napisal g. Miro Kocjan pod naslovom "Hibe nanoSke proslave" (NG, 25.5.06). Ker nimam njegovega naslova, bi kar vas prosil, da mu na kak naCin sporoCite moj odmev. Ce zelite, lahko tudi objavite moje mnenje.
V	glavnem soglaSam z nje-govimi besedami o spravi, toda ne morem molCati o njegovih dveh zmotnih tr-ditvah: "z orozjem v rokah so se postavili na stran zavo-jevalcev" in "odloCili za podporo okupatorju". Oprostite, g. Kocjan, to eno-stavno ni zgodovinska resni-ca, ampak samo videz, kajti nasprotniki partizanov so nastopili samo proti komu-nistiCni revoluciji. Niso niC podpirali okupatorja, ampak so samo branili sebe, svoje druzine in domovino pred zloCini sovjetske tiranije. Zgodovinska resnica je samo ena in "samo ta resnica nas bo osvobodila" (prim. Jn 8,32) vsake zmote in lazi. Lepe pozdrave iz Maribora!
I.Z.
Brali smo v PD (1. junija 2006) o veCeru, ki ga je priredila mladinska sekcija SKGZ-MI: "1981-1991 Slovenci v treh drzavah". SpoStovani profesor, med predavanjem ste rekli, da kot Hitler tako so hoteli ubiti Boga tudi naSi slovenski klerikalci-kolaboracionisti; vpraSali pa se niste, Cemu je kolaboracionizem sploh nastal!
Nastal je iz trpljenja, ker so namreC slovenski komunisti, zvesti uCenci Stalina, ze predhodno obudili hudiCa s tem, da so preganjali in veCkrat tudi eliminirali
verne, poStene in zavedne Slovence: naj omenim samo dr. Erlicha in njegovo spremstvo. Koliko gorja in krvi, koliko solz in boleCin skoraj izkrvavelega naroda je temu sledilo! Glede te tragedije bi vam svetovala prebrati knjigi Jozka Kraglja: Moje celice in Pobitim v spomin. Morda pa sta vam knjigi ze znani...
No in sedaj po 60 letih, ko se toliko govori o tako zazeleni spravi, vi, gospod Pirjevec, Se vedno trdite: "da je bilo
12.000	umorjenih domobrancev sicer izdajalcev", niste pa zgrozeni
nad dejstvom, da so bili med njimi umorjeni tudi nedolzni otroci, zbegane zene, izCrpani starCki!
Bodimo vsaj poSteni in objektivni: zaradi tega ne bo nihCe partizanom odvzel, kar je partizanskega! A dejstva so dejstva. Potvarjati dejstva je velik greh do naroda, do vere in ne nazadnje do soCloveka. Potrebno se je konCno strezniti, kajti zivljenje je zelo kratko, smrt pa je veCna in protagonisti tedanje dobe so skoraj ze vsi odSli. Oni naj poCivajo v miru, ali ne? Kaj pa mi?
mv
Mnenje
Negotovosti ob koncu solskega leta
Izteka se tudi to kolsko leto. Iz-teka se pisano in zivahno, s Stevilnimi zakljudnimi prire-ditvami, ki so se vpreteklem ted-nu zvrstile po vrtcih, osnovnih, nizjih in viSjih Solah. Izteka se to-rej ustvarjalno in plodno, kar neizpodbitno kaze na delo dijakov, udnega in neudnega osebja.
Izteka pa se tudi vznaku negotovosti, predvsem za viSjo stopnjo Solanja. PrejSnji teden jenovi minister za Solstvo Fioroni izdal dek-ret, skaterim je zamrznil uresnidi-tev eksperim en tacije Solske re forme prejSnje ministrice Morattije-ve, kar jasno kaze, da se bo reSevanje gordijske-ga vozla re forme viSjega Solstva zav-leklo Se najverjet-neje za dve leti.
Hvala Bogu, si kdo misli; vsaj za dve leti smo brez skrbi.
Ohranili bomo Status quo naSih Sol,
Probleme pa bomo reSevali le tedaj, ko bo reforma dejan-sko stekla, de bo sploh kdaj stekla.
Res je, v Solskem
svetu se veliko stvari spreminja, da se vzadnji instand nid ne spre-meni, a kljub temu se moramo danes sprijazniti z dejstvom, da bo do reorganizadje in racionali-zacije Studijskih smeri vsekakor priSlo, ne glede na vladno vedino. To pa boza nas konkretno pome-nilo, da bo marsikatera izmed naSih viSjih Sol morala vkratkem spremeniti smer, karnujno odpi-ra serijo vpraSanj, kot npr. se na tako reorganizacijo v manjSini pripravljamo? Kako bo potekala reorganizadja Solstva? Bodo od-govornostza tako zahtevno nalo-go prevzele nase le Sole, ki bodo odlodale vsaka o svoji prihodno-
m
sti, ali pa bomo k temu problemu pristopili sistemsko kot narodna skupnostv Italiji? Bomo pri reor-ganizaciji skuSali zagotoviti izo-brazevalno ponudbo, ki bo krila vse potrebe naSe skupnosti? Bomo znali uskladiti viSjeSolske smeri med Trstom in Gorico, da bomo naSim otrokom zajamdili dim SirSo Solsko ponudbo v slo-venskem jeziku?Bomo znali uskladiti naSo Solsko ponudbo tudi s smermi, ki so danes prisotne na slovenski strani meje? Bomo reformo sprejeli kot izziv, da si na novo zamislimo naSo prisotnost na tem teritoriju, ko meje ne bo ved? Si bomo sploh skuSali prido-biti, dokler je Se das, nekposeben Status znotraj celotne reforme viSjega Solstva, ki bi naSo Solo ovrednotil in ji priznal posebno avtonomijo v ludi dolgorodnega grajenja integracije obmejnega prostora?
To je samo nekaj vpraSanj, o katerih moldimo, ker ne vemo, kdo naj bi nanje odgovarjal. Pripravlje-nih oseb, ki bi se s temi vpraSanji znale resno ukvarjati, je verjetno veliko, zal pa naSa sku-pnost ne premore de-lovnega telesa, ki bi te osebezbralo, uskladilo njihovo delo in ovred-notilo njih mnenja. NaSe pozornosti so oditno usmerjene dru-gam.
Peter demic
Povejmo na glas
NaSprostor brez slepünih
Vvnaprej objavljenih povzetkih in ugo-tovitvah, do katerih je priSel goriSki nadSkof Dino De Antoni na svojem ved kot tri leta trajajodem pastirskem obisku, je prikazana sedanja podoba goriSkega prostora na nadin, kot ga nismo vajeni. Vajeni smo analiz posameznih podrodij druzbenega zivljenja, pri demer pogostoma prednjadijo t.i.optimistidni zakljudki, ki hodeSnodeS dajo vedeti, kako je vse v redu in ni resnejSih pro-blemov. Predvsem so zelo redki celoviti prika-zi, ki edini lahko verodostojno ponazorijo stanje, vkaterem se nahajamo. In brez vero-dostojne ponazoritve trenutnega dejanskega stanja ni mogode najti odgovarjajodih poti za prihodnost, vsakrSno nadrtovanje izhajajode iz olepSane resnidnosti pomeni graditi hiSo na pesku. Iz nadSkofovih povzetkov je kaj lahko razbrati, da gre za prodorno analizo naSega prostora, analizo, kine ponuja gradov v oblakih, ampak nas sili v tehtno soodanje z obstojedimi problemi.
Povzetek pastirskega obiska, na katerem je priSlo do okrogtisodsredanj z najrazlidnejSimi skupinami in posamezniki, navaja dejstvo, da je udelezba mladih v zupnijah Sibka in da je zavzetost druzin za vkljudevanje otrok v ver-sko zivljenje majhna. Ob tem kdo porede, da se navedeni stvari tideta zgolj vernikov in ne druzbe v celoti, vendar preostale ugotovitve zajemajo prav vse nazorske poglede. Povzetek vnadaljevanju namred ugotavlja, da je so-dobna druzina krhka, saj vse bolj zavrada za-res trdno zvezo in se vse bolj pogosto odloda
za loditev, pri demer se seveda velja spomniti nelahke usode razdvojenih otrok. Druzbe v celoti se toliko bolj tideta zadnji ugotovitvi: vkljudenost in sprejetost priseljencev sta majhni oziroma premajhni, ter nemara naj-bolj osveSdujoda ugotovitev, da med ljudmi izginja obdutek druzbene zavesti in vzajem-nosti, da torej med nami upada skrb za sku-pno dobro, za dobro drugih.
Zagotovo se pogostoma dogaja, da sebe oziroma prostor, v katerem zivimo, idealiziramo: povsod je npr. navzodpojav kriminala, pri nas je drugade; povsod so na delu alkohol in ma-mila, pri nas je drugade; povsod je na delu za-drzanost do priseljencev, pri nas je drugade in v tem smislu naprej. Vkolikor je bilo vpre-teklosti v tem res nekaj resnice in se naS prostor ni mogel primerjati s socialno zaostreni-mi razmerami v velemestih in njihovih obrobjih, pa je dandanes ze v osnovi situacija ravno obratna. Svetovni spiet dogodkov in dogajanj se pomika v tisto smer, v kateri se praktidno povsod dogajajo stvari, ki se do-gajajo kjer koli drugje. Svobodni trg spreminja vse kraje zemeljske oble visto podobo, vsi koSdki velikanske mreze so si vse bolj po-dobni in s tem tudi problematika, tezave in iskanje poti iz tezav. Tudi goriSki prostor torej postaja vsem drugim prostorom vse bolj podoben, stiske so iste, tu se nimamo ved kaj slepiti, zato je daled najboljSe, da resnici po-gledamo vodi, jo sprejmemo in dimprejprid-nemo ukrepati.
Janez PovSe
VLJUDNO VABLJENI,
ZIVI ALI MRTVI, NA LETOSNJO TRISTOPETINSESTDESETO ZAKLJUCNO PRIREDITEV !
NOVI
GLAS
Nasi mladivBruslju
Evropska pustolovscina: utrinki, spomini, mnenja
ze tezavna za posameznika, da ne govorimo o zivahni skupini mla-dih zamejcev!
TomaZ Spacapan: Pobuda Sloven-ske skupnosti in njenega goriSke-ga pokrajinskega tajnika za orga-nizacijo izleta v Bruselj, evropsko prestolnico, je meni izzvenela v povsem pozitivni lufi. Cetudi se
rekla bi manj diplomatskem. Ljudje, ki smo jih tarn spoznali, so bili precej odprti in prijazni. Kritika, ki jo moram izraziti, zade-va prevozna sredstva v mestu, ki so nam povzroäia nemaio tezav. Hotel je bil namreC od mesta precej oddaljen in je bilo vra&nje veCkrat tezavno.
Zelo zanimiv je bil sobotni izlet v Gent, manj pa mi je bil vSeC muzej miru. ZveCer na kon-certu pa smo se res zabavali kljub mrazu, ki je marsikoga spravil v neje-voljo.
K sreä je bilo vreme na naSi strani tako, da je cele dneve sijalo toplo sonce. Osebno upam, da se bo dalo take izkuSnje Se ponoviti, saj mi-slim, da je Bruselj vse obogatil. Alenka Spaca-pan: Bruselj me je res navduSil. Ze ob prihodu ob Sesti uri zjutraj sem takoj opa-zila in vzljubila tipiCne ozke in äilaste hiSice, ki sem jih srefiala po ulicah.
VSeC mi je bil voden obisk po par-
lamentu, nekoliko bolj muCno pa je bilo triurno Cakanje zaradi bi-rokratskih tezav. Sprejeli pa so nas zelo lepo; zanimivo je bilo tudi srefianje s poslancem Peterletom. Pustili so nam kar precej prostega Casa, tako da smo si natanäio
ogledali mesto in spoznali najbolj So Cokolado in cvrt krompir ter tudi visoke eene!
Tudi hotel je bil vreden obCudo-vanja, Ceprav malo oddaljen od centra.
Mesto Gent mi ni bilo posebno vSe£, zanimiv pa mi je bil muzej miru in seveda veCerni koncert na odprtem.
Motilo me je, da ima mesto bolj malo obftitka za higieno; kar pa se tiCe naSe skupine, sta bila naSa voznika nekoliko nezadovoljiva. Ohranila pa bom zelo prijetne spomine v upanju na bodoCe po-dobne izlete.
Karen Ulian: Ko so me doma vpraSali, ali bi se udelezila izleta v Bruselj, sem bila malo skeptiäna, kajti skrbela me je enotedenska iz-guba pouka. Sedaj vem, da je bila to prava izbira, saj je bil Bruselj iz-redna izkuSnja. Ko sem prestopila präg Evropskega parlamenta, se mi je v glavi porajalo neSteto vpraSanj, odgovor nanje pa sem dobila kasneje z ogledom institu-cij, raznimi sreCanji s poslanci idr. Kot zamejka sem se po&itila po-polnoma sprejeto, kot se dogaja samo v naSem ozjem krogu. Tam pa so nas ob vsakem sreCanju lepo sprejeli in cenili.
Ogledali smo si tudi mesto in se po njem sprehajali. Bruselj je posebno mesto, saj ne deli novih in starih stavb. Najbolj mi je bil vSe£ glavni trg oz. Grande Place, kjer se je zbiralo veliko mladine.
Se bolj pa sem vesela, ker se je
sreCanja udelezila delegacija mla-dih, in to je pripomoglo k Se lepSemu vzduSju.
Izgubila sem teden pouka, a sem se v zameno vrnila domov polna lepih dozivetij.
/stran 16
KakSne vtise je naSim mla-dim izletnikom zapustil izlet v Bruselj?
Ravno zato, ker je bilo Sestdnev-no potovanje namenjeno prav njim, smo nekatere izmed njih naprosili, da bi nam lahko v nekaj flashih posredovali svoja mnenja. Dodali bi le to, da je bila evropska izkuSnja za goriSko-trzaSko 'po-sadko' res enkratna 'dogodivSCi-na' kljub naporom, ki jih je zgoS&n program nalozil na njiho-va ramena. NaSi pa niso omagali in so dosledno sledili toCkam pro-grama, ki je med drugim predvi-deval voden obisk Evropskega parlamenta, sreCanje s slovenskima poslancema Lojzetom Peterletom in Miho Brejcem, prisotnost na plenarnem zasedanju EFA, obisk flamskega parlamenta v Bruslju, izlet v lepo srednjeveSko mestece
Gent, od koder so se nato podali v kraj Diksmuide, kjer je Belgijcem v Casu prve svetovne vojne uspelo zaustaviti nemSko ofenzivo, kar je terjalo ogromnih zrtev tako na eni kot na drugi strani: na tem mestu stoji visok stolp-spomenik, ki spo-minja na vojne grozote. Ravno v tem kraju deluje odbor za mir, in to je bil namreC najbolj primeren kraj, kjer se je lahko zakljuäla naSa mladinska evropska pusto-lovSCina ob glasbi in v druzbi dru-gih sovrstnikov ter pripadnikov
EFA.
SaSa PrimoäC: Mnenja sem, da je bila naSa StevilCna prisotnost na 25. obCnem zboru EFA pomem-ben dogodek. PrviC zato, ker smo lahko od blizu spoznali, kako deluje organizaeija, ki zdruzuje na evropski ravni Siroko paleto manjSinskih strank z razliCnimi zahtevami in problemi: naj le omenim kot skrajna primera na eni strani Baske in Juzne Tirolce, ki se borijo za avtonomijo oziro-
ma nekateri celo za odeepitev, na drugi strani pa Makedonce, ki zi-vijo v GrCiji, katerim pa ni jamCe-na niti uporaba materinega jezika v grSkih Solah (ta manjSina pa §teje skoraj 300.000 Clanov!). DrugiC zato, ker smo ob sreCanju imeli tudi priloznost obiskati ugledne institueije, kot so Evropski pariament in Odbor regij in Se Flamski pariament (slednji je prava arhitektonska mojstrovina) ter se pogovoriti z dvema pred-stavnikoma Evropskega parlamenta. Evropska poslanca Lojze Peterle in Miha Brejc sta nam na kratko opisala delovanje institueije, katere sta flana, povedala sta tudi kako bolj zanimivo anekdoto ter sta skuSala na koncu srefanja odgovoriti na vsa vpraSanja, ki so jim bila postavljena; pri tem je £a-sovna stiska prisilila g. Brejca, da je dobesedno zbezal na naslednji se-stanek.
Za zakljuCek bi pohvalil organiza-torje za odliäno opravljeno delo in sicer zato, ker iz lastnih izku-senj vem, da obisk evropskih insti-tucij vCasih predstavlja spopad s pravo birokratsko dzunglo, kjer sta izdaja dovolilnic (to so t.i."pass") in identifikaeija obisko-valcev zaradi varnostnih razlogov
je na zunaj vse skupaj zdelo nekaj strankarskega, se nazadnje sploh ni izkazalo kot tako. Stranka je enostavno zbrala mlade iz Trsta in Gorice, jim ponudila pot in pre-noflSCe ter ogled in nastop v Evro-pskem parlamentu v Bruslju, kjer so se v okviru 25-letnice EFA zbra-le Stevilne evropske manjSine. Mladi smo to doumeli ze od sa-mega zaCetka, prav zaradi tega je izlet povsem uspel. Skupina je bila raznolika in prijetna, zabava ni manjkala. Skoda morda, da nismo imeli veä stikov z ostalimi jezikov-nimi skupinami, ki so kot mi do-spele na kraj dogajanja s podob-nimi, pozitivnimi nameni... kot mi!
Mirjam Spacapan: Ta izlet je bil za-
me res enkratna izkuSnja, moj na-men je namre£ postati prevajalka in Bruselj bi mi lahko dal mozno-stto odliCno opravljati. Skupina, s katero smo tja odpotovali, je bila res prijetna in tudi meni so Se nez-nane osebe naredile dober vtis. Prve dneve smo sicer imeli nekaj or-ganizacijskih tezav, zadnje dni pa je bilo res prijetno. V parlamentu, v katerem smo imeli voden obisk, so nas zelo lepo sprejeli.
Ve&rni sprehodi so nam pokaza-li Bruselj vbolj zivahnem vzduSju,
Mirko Spcuapcm odgovarja Juriju Klanjsiku
Dragi Jurij,
zahvaljujem se ti, da si, tako kot tvoj prijatelj AljoSa, napisal nekaj misli o obisku mladih vBruslju. Slovenska skupnost je na jubilejni 25. kongres EFA poslala skupino mladih zamejcev in v ta namen organizirala avtobusni prevoz terhotelsko nastani-tev.
Vsa organizaeija kongresa je temeljila na dopisih in programih odgovornih EFA, ki se oCitno niso izkazali po toCnostipodatkov. Ob velikem veselju, da bo SSk pripeljala avtobus mladih, ni bi-
lo	s strani odgovornih EFA zaznati posebnih naporov, da bi tudi organizaeijsko poskrbeli za njihovo dobro poCutje.
Vendar je bil smisel potovanja vdruzenju mladih Slovenceviz zamejstva ob shodu drugih manjSinskih strank v evropski pre-stolnici brezposebnih programovali navodil. Slednji po nava-di mladim presedajo in SSk bi bila v tem primeru verjetno taria obratnih kritik, Ce bi bil program natrpan in vnaprej do po-tankosti zreziran.
Osebno mi je v zadoSCenje, da je toliko mladih spontano pri-stopilo k podvigu in da se danes po zakljudku izleta nekdo spraSuje, ali je bilo vse dobro opravljeno. V svetu, kjer prevla-dujeta brezbriznost in naCelno nezaupanje mladih do vsega, kar jim predlagajo odrasli, je zelo tezko promovirati uspeSne po-bude, ki bodo vsem pogodu.
Slovenska stranka manj Sine vltaliji se spraSuje, kako bi mlade navduSila za delo na poIiti£nem podrotfu v prid narodni skupnosti.
V	Bruslju so udelezenci spoznali, da je problematika manjSin sploSnaza vse in da jepotza uveljavitevnarodovih pravievpo-litic?nem predstavniStvu.
Kljub manjSim organizaeijskim tezavam in negledena tiste, ki so izrabili popoldan, da so skoäli v Amsterdam, menim, da je bil denarza izletnike pravilno uporabljen.
Upajmo, da se bo tudi zaradi tega naSel kdo izmed mladih, ki bo nadaljeval delo za uveljavitev stranke slovenske manjSine.
Mirko Spacapan Gorica, 29. maja 2006
Drago Stoka
"Prava pot vodi vedno v iskanje dialoga"
predni znaäaj. Ima sicer do-loCene pomisleke glede vsto-pa Turöje, in to ne zaradi nje-ne geografske pripadnosti evropski celini, ampak zato, ker Ankara grdo ravna s kurd-sko manjSino. Kurdski narod zivi namreC na podrodju Turüje, Iraka, delno Irana, Ru-sije, saj nima svoje drzave. TurCija je gotovo tista drzava, ki najbolj tepta pra-vice kurdskega naro-da. Dokler Ankara ne bo reSila tega manjSinskega vpraSanja, ne bo do-brodoSla v evropski druzini: mislim, da to zahteva celotno evropsko ljudstvo. EFA ima torej tako teZo, da bi vstop Turöje zaradi nave-denih te2av zausta-vila?
EFA ima lahko tezo, ki se na prvi pogled zdi nevidna, sicer je vsekakor glasnik manjSinskih ljud-stev in narodnost-nih skupnosti, in pristojni organi bodo morali vzeti v poStev nje-no staliSCe.
Prihodnje leto bo zasedanje EFA pri Baskih.
Drago Stoka, delegat	Ali lahko EFA vpliva ali po-
SSk pri EFA, nam je v	gojuje vstop novih Clanic v
Evropskem pariamen-	EU, predvsem z ozirom na
tu povedal Se nekaj besed o tezi, nalogi in perspekti-vah mednarodne organi-zaeije, ki zdruzuje manjSinske stranke.
EFA bi lahko postala sredstvo, preko katere-ga bi manjSine vstopile
v	Evropski pariament?
Najprej bi bilo treba spre-meniti sedanji volilni si-stem, ki predpisuje, da se morajo manjSinske stranke med sabo poveza-ti v drzavi, kateri pripa-dajo. To namreä onemo-goCa transverzalno med-drzavno povezavo. Detern o zato na tem, da bi lahko EFA predlozila svojo kandidatno listo po celi Evropi, in jasno je, da bi v tem primeru dobila veliko mi- TurCijo? lijonov glasov, kar bi privedlo EFA je organizaeija, ki je naäel-do veCje moZnosti za izvolitev no vsem naklonjena: v tem tudi predstavnikov SSk.	pogledu bi poudaril njen na-
To bo res zanimiva izkuSnja. Ko so se Baski odlocili, da za-pustijo bojno pot in da bodo na miren naCin sooCanja reSili svoje tezave, je tudi Spanija pristala na to, da reSi vpraSanje te manjSine. Predvsem zaradi tega bo prihodnji kongres EFA izredno zanimiv. Gotovo bo na njem prisotna tudi SSk. Jasno je, da EU ne bo v Casu enega leta reSila vpraSanja evropskih manjSin, saj daje prednost najprej gospodar-skim vpraSanjem. V Bruslju smo namreC srecali slovenske-ga poslanca Miho Brejca, ki je povedal, da se v parlamentu raje razpravlja o gospodarskih perspektivah Unije. To je tudi
v	doloCeni meri razumljivo, saj je 'evropska zaveza' nasta-la ravno zato, da bi reSila najprej kmetijska in industrijska vpraSanja. Povedati pa gre, da je Evropa zelo pozorna do so-cialnih tematik, tako da vse daje upati vbolj So prihodnost in to tudi glede manjSinskih Problematik: prepridan sem, da bo EU v dolgorocnem ca-sovnem razponu znala poskr-beti primeren odgovor naSim manjSinskim skrbem: prava pot vodi vedno v iskanje dialoga in Evropa bo Sla v to smer.
IG
8. junija 2006
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Odmevno romanje v organizaciji cezmejnega drustva MOST
Skrivnosti treh svetisc povezujejo
Na povabilo slovenske duhovnije Sv. Ivana v Gorici je v nedeljo, 21. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuz prviC pri nas - in na Pri-morskem - gostovala gledaliSka skupina Kulturnega druStva dr. Janez Evangelist Krek iz Selc. Pod rezijskim vodstvom Marja-na Kokalja, ki je pred leti poskr-bel tudi za rezijo odmevnega SkofjeloSkega pasijona in bo Cez Stiri leta pel novo maSo v jezuit-ski skupnosti, igralska druzina nastopa na gledaliSkih deskah ze nekaj let in navadno upri-zarja igre komedijskega zanra. Ker pa je zelela ponuditi do-maCim gledalcem predstavo z bolj poglobljenimi vsebinami, se je odloäla se poizkusiti v dra-mi Marijino oznanjenje, enem izmed najbolj znanih del fran-coskega pesnika in dramatika Paula Claudela (1868-1955).
Gostje iz Selc izvajalci Claudelove drame
Skrivnost zrtvovan ja iz ljubezni
Dogajanje s simboli prepredene drame se osredotofia na skrivnost zrtvovanja iz ljubezni; temu se je prva brez ugovora prepu-stila Mati Bozja, ko je vdano sprejela angelovo oznanjenje. Prav tako kot Marija se prepusti bozji volji Violaine, hCi bogate-ga posestnika, ki ji sonce sreCe ugasne, ko se ob poljubu goba-vemu prijatelju naleze te gnu-sne bolezni in mora iti v goba-viSCe. ZapuSCena, sprejme nase vse zivljenjske krivde domaöh in ji s svojo goreCo vero celo uspe obuditi sestrinega mrtve-ga otroka. Ko jo o£e, povratnik iz krizarske vojne, ze umirajoCo
polozi na dornaCo mizo, je sa-ma kot kruh - hrana za svojce, ki se ob njej spravijo in zazivijo novo zivljenje v ljubezni. Kot je razvidno iz skopega vsebinskega povzetka, se drama dogaja predvsem v duSah protagoni-stov, zaradi tega pa je vse prej kot lahko uprizorljiva. Zato so z izbiro tega dela igralci iz Selc, ki so se jim pridruzili Se drugi iz Skofje Loke, ReteC, SenCurja in Ljubljane, z reziserjem Kokaljem ugriznili v kar trd oreh, ki ga niso mogli v celoti streti. Zelo dobro so sicer obv-ladali tekst in jasno dikcijo, brez krajevne jezikovne obarvanosti.
Gotovo so se poSteno namudili ob memoriranju in piljenju dol-gih in zahtevnih dialogov dve uri trajajoCe uprizoritve, ki pa je razkrila vso svojo statiCno hibo, tezko premostljivo za ljubitelj-ske izvajalce. Opazen je bil tudi marsikateri postavitveni spodr-sljaj, ki ga oko pozornega gle-dalca ne more prezreti, ker mo-ti vizualno podobo celote. Zelo skrbno pa so bili seSiti bogati stilni kostumi iz srednjeveSkega meSCanskega sloja.
Vsekakor je goriSka publika, med katero je bilo precejSnje Stevilo redovnic, toplo nagradi-la trud in odrsko predanost igralcev, ki so bili zadovoljni z nastopom v tako lepi in funk-cionalni dvorani, kakor so sami ocenili naS Kulturni center Lojze Bratuz, kamor bi se Se radi vr-nili.
IK
Deseta stevilka Pastircka
Nasmejano poletnemu oddihu naproti!
Solski zvonec bo kmalu poslednji£ zazvonil in naznanil konec Solskih dni, potem pa zakinkal, za-smrCal in Solark in Solarjev ne bo ve£ od nikoder, kakor ugo-tavlja Segava pesmica Pofitni-ce V. Tihomira Arharja. O blazenih poCitniSkih dneh sanja tudi Pacek, ki je "prau Stuf!" vsega, kar "smrdi" po Soli in upa, da bo s spri&va-lom vse v redu. Kako bo z oce-nami, se gotovo ne bojijo vsi pridni in zvesti PastirCkovi bralci in dopisniki, ki so vse le-to vneto prebirali PastirCkove rubrike in se Se sami marljivo oglaSali na njegovih straneh. Tudi tokrat so poslali kopico zanimivih pisemc in zivahnih risbic, s katerih kar zari njihov neushaljivi domiSljijski vir. NajveC prispevkov so poslali tokrat ucenci iz raznih Sol na TrzaSkem. Prvic pa je Paslircku pisal tretjeSolec iz Mohorjeve ljudske Sole v Celovcu, Simon Rustia, in povedal, kako poteka njegovo Solsko zivljenje, in da o pofitnicah se pelje k nono-tom v Trst. Petra Mosetti, pe-toSolka OS Peter ISulkovic Do-
$
men iz Sovodenj je letoSnji zadnji Pastirckov casnikar me-seca. Naziv je prejela za zapis Glasba v Skatli. Cestitke! O poCitnicah govori tudi do-polnjevanka o Mihcu in njego-
vi	druzbi, ki zagotavlja, da bo v poätniSkem Casu vse lepSe, Ce bo Jezus zmeraj z nami. Tudi mali medo Paole Bertolini se veseli poletnih dneh in veselo igra na piSCalko. Iz Besed v po-dobah Danile Komjanc bodo otroci med barvanjem spozna-
li delcek morske flore in favne in po Pastirckovern priporoci-lu opazovali naravo in o tem kaj napisali. 314. in 315. stran obsega ogromno rdeCe srce, v katerem je izrazena vroca lju-bezen do naSe drage domovi-ne pod Triglavom. Njene lepo-te v spremstvu Marijana MarkeziCa tako radi obiskujejo "Trije na potepu", ki so se tokrat odloCili za potovanje po le-gendarni Bohinjski zelezniSki progi, ki letos slavi 100-letni-co. Barbara Rustja pa svoje bralce vabi med BeneSke Slo-vence s knjigo Pravce iz Be-netije, iz katere je izbrala zgod-bo o Kraljici Vidi in ji pripisa-la krizanko ter vpraSanja. Me-tla Pika izpod peresa Marize Perat je po dolgem potepanju konCno spet doma. Svetopi-semska pobarvanka vodi prid-ne risarje Se naprej po Abramo-vih poteh. Razigrani Sportniki v pesmici To smo mi Zlate Vo-laric! pa kliCejo vse prijatelje zdravega Sporta, naj se jim pri-druzijo. Kdo je kdo, se zvedavo spraSuje duhovita pesmica Berte Golob, medtem ko suhi kolobarCek V. T. Arharja izginja
v kljunu se-stradanega ko-sa. Kmalu bodo omamno zadiSali cveto-
vi lipe, pod katero se je zau-stavil Pastircek in opisal nje-no zdravilno moC. V poCit-niSkih dneh bo veliko pro-stega Casa, zato se bodo otroci lahko preizkusili v Soli ritmov in se kratkoCasili ob reSevanju PastirCkovih zank in ugank.
PastirCek z u-rednikom Ma-rijanom Mar-keziCem zeli vsem bralcem dolge, brezskrb-ne pocitnice, Se prej pa nestr-pno prifakuje risbice za na-slovno stran v Solskem letu 2006/07. Obenem se spominja 5. obletnice smrti duhovnika Kazimirja Humarja, po £igar zaslugi je aprila 1.1946 izSla prva Stevilka otroSke revije Pastir-Cek.
V	priCakovanju jesenske Ste-vilke PastirCka... vesele poCit-nice!
IK
SVETATROJICA
5 Mz 4, 32-34. 39-40; Ps 32; Rim 8,14-17; Mt 28, 16-20
V drugi Mojzesovi knjigi beiemo, kako se je Bog prikazoval Mojzesu, potem ko mu je poveril tezko nalogo, naj namreö izpelje Izraelsko ljud-stvo iz egiptovske suznosti v svobodo. Toda ljudstvo hoCe vedeti, kdo je ta Bog in kako mu je ime. Tedaj je Bog razodel svoje ime takole: "Jazsem ,ki sem Ljudstvo je tedaj razumelo, da jih bo vodil Bog, ki se bo izkazoval kot Bog oCe-tov, Bog Abiahamov, Bog Izakov in Bog Jako-bov. To je njegovo ime na veke, in to bo spomin nanj izroda vrod (2Mz3,13-15).
Izraelci gotovo niso razumeli Bozjega imena “jaz sem, ki sem" filozofsko, kot najviSje bitje. Vede-li so samo, da jih bo Cuval in vodil. Spoznavali ga bodo po mogoCnih delih. ReSeval jih bo.
V vsej svoji moä je Bog vendarle usmiljen, zato so razumeli besede: "Ne bo te zapustil in ne bo te pokonäal; ne bo pozabil na zavezo, ki jo je
prisegel tvojim oöetom" (5 Mz 4, 31).
Mojzes spominja ljudstvo na velike reii, ki jih je Bog storil. Saj je govoril celo iz ognja; ves das potovanja proti obljubljeni dezeli jim je stal ob strani. “Tisti, ki je", se je izkazal v ljubezni do lju-di, Cetudi je kdaj pa kdaj zagrmel tako, da jih je zajel strah. Ljudstvo je utrjeval, da bi vedelo, da je Gospod Bog in ni drugega razen njega" (5 Mz 4, 32-40).
“Jaz sem, ki sem" razodeva pravo Gospodovo besedo, zvestobo, praviCnost in pravico ter do-broto. Na zemljo gleda kljub vsemu z veseljem, ker vidi vso zemljo polno Gospodove dobrote. Bog ustvarja z besedo in ukazom. On je naSa po-moC in naSa obramba. Ker je Bog dober, zato zaupamo vanj (Ps 33).
Bog ni torej tog, ni dalei stran od äloveka, saj ga ima rad, je Cudovito bitje, je ljubezen (1 Jn 4, 8.16).
Ce se damo voditi Bozjemu Duhu, smo celo Bozji sinovi. Ni nam blizu samo takrat, ko ga lahko gledamo z oCmi in ga lahko potipamo, kakor so ga apostoli na Veliko noCzveöer (Jn 20, 25.27; Lk 24, 39). Kajti najblizji nam je duhov-no, po Duhu. Dejal je namreä, da je bolje za nas,
da gre vnebesa, k Oietu (Jn 16, 7). Po Duhu bo z nami vse dni do konca sveta (Mt 28, 20).
Ker nas je Bog sprejel za svoje posinovljence, mu smemo reü "Ode" (Rim 8, 15). Zatorej ni-smo veösuznji, vstrahu. Smo sodediü s Kristu-som. Zato tudiznjim trpimo. Trpljenje jenam-reC razpoznavno znamenje hoje za Kristusom. Jezus pravi, da smo njegovi, Ce vzamemo svoj krizna svojeramein takogremoza njim (Mt 10, 38).
Zato nam Jezus zaupa odgovorno nalogo, prav kakor apostolom, da gremo namreC in poufuje-mo vse narode. Razbije torej ozki krog domovi-ne, naroda, drzave in odpre na stezaj vrata veC-nega zivljenja. Ohranja pa ozji krog za pripravo in poslanstvo, a le zato, da se apostoli in vsi ver-ni v öasu zgodovine Cutijo tesno med sebojpo-vezane s Kristusom. Prevzamejo jih odloCne besede Kristusa, ki jim govori: "Dana mi je vsa oblast vnebesih in na zemlji" (Mt28,18). Nihäe in niC ni izvzeto izpod te oblasti (Mt 28,18-20). Ze med javnim delovanjem ljudje strmijo nad Jezusovo moCjo v üidezih in njegovi besedi, to je: "Novnauk z oblastjo" (Mt 1, 21-22.27), go-vorijo.
Resnica o troedinem Bogu se nam razodeva po-lagoma, kerjenepojmljiva. Govori nam namreä o naSem zivljenju z OCetom, Sinom in Svetim Duhom. In prav Troijca nam je postala blizu in domaCa, zlasti zato, ker je Sin postal Clovek za vso veCnost. Kdor vidi Jezusa, vidi Oöeta (Jn 14, 9.10). Ceprav niCesar ne vidimo s telesnimi oC-mi, vendarle vidimo in verujemo vDuhu.
Za razumevanje, za vero v skrivnost Svete Troji-ce molimo. Kakor je Jezus dejal o satanu, ki ga je videl pasti na zemljo kakor blisk, tako in le bolj verujemo, da je ves svet vendarle pod oblastjo Duha.
Dana mi je vsa oblast, pravi Jezus, vnebesih in na zemlji" (Mt 28, 18-20). Vse je v njegovih rokah, vse brez izjeme, tudi hudobni duh. Ceprav je Se moäna satanova oblast: veliko je Se nevere in brezboStva, nesreC, potresov, vojn, neäoveSkega klanja, varanja in straSne hudo-bije. A prav zato Jezus poveri apostolom in tudi nam, zlasti po zakramentu sv. birme, tako nam pojasnjuje cerkveno uäteljstvo, oblast izganja-ti hudobne duhove, ozdravljati in tolaziti ter tako spreminjati ta svetze sedajvbolj äoveSke-ga-
Petinpetdeset romarjev,
Slovenci, Ita-lijani in Furlani smo od 27. do 28. maja ze tretjic za-pored peS poroma-li po povezovalni poti treh svetiSc:
Stara Gora - Marijino Celje - Sveta Gora. Osrednja misel romanjajev iskanju skupnih vrednot, ki so v razliCnih Casih kljub mnogim tezavam iskreno povezovala kristja-ne na tem etniCno meSanem po-droCju. Povezovala so nas tri Marijina svetisca, tri razlicne izkuSnje, ki so zakoreninjene v zgodo-vinskem spominu treh razliC-nih narodov.
Romanje smo zaceli v Solkanu, kjer smo vstopili v avtobus, ki nas je popeljal na Staro Goro. Ze med voznjo smo ugotovili, da smo zares zbrani z vseh ve-trov. Skoraj polovica nas je bi-
lo	ze tistih »starih«, ki se vsako leto udelezimo romanja, osta-li pa so bili prviC z nami. Pisa-na druScina iz skoraj vseh de-lov Slovenije, naSi rojaki iz za-mejstva, pa za Scepee Italijanov in gospod iz Vidma, tako jeiz-gledala naSa romarska skupina, ki je na Stari Gori prejela prvi Marijin blagoslov.
Vidno navduSen pater nam je povedal veliko vzpodbudnih besed, ki so nas kasneje spremljale na naSi poti. Znova
smo spoznavali lepote naSe Be-neCije, srecevali domadne, ki so nas pozdravljali, uzivali v le-poti narave, se zaustavili v Oborci in Kodermacu. Med potjo so se utrnile mnoge bo-gate misli, poCasi so se odpira-la naSa srca in na dan je privre-la marsikatera vesela ali zalost-na zivljenjska zgodba. Tudi to je znak Marijinega blagoslova, da si pred nekaj urami Se tujci sedaj zaupamo svoje zivljenjske zgodbe, govorimo o svojih boleCinah in svojem dozivljanju krScanstva.
Nekaj pred 18. uro smo na mejnem prehodu Britof preCkali drzavno mejo in se poCasi podali v boj z asfaltno cesto, ki nas vsako leto pripelje na vrh k Marijinem Celju. Nekateri pa so si pred vzpo-nom ogledali Se preCudovito
cerkev sv. Kancijana v Britofu.
V	Marijinemu Celju so nas sprejeli domafini, ki so nam pripravili bogato vecerjo. Ne bom rekel, da smo bili laCni, vecerja je bila zelo dobra, zato smo nekateri kar veckral obi-skali gospo z zajemalko, ki nam je v kroznike dajala dober....dober pasulj. Po veCerji smo se odpravili v kapelo, kjer smo imeli Se skupno sveto maSo.
Tako kot vedno je naS predsed-nik Kazimir tudi letos poprijel za svojo harmoniko, zakurili smo ogenj in s pesmijo konCa-li naS prvi skupni ve&r.
In ze je bilo jutro in drugi dan, bi zapisal svetopisemski pisa-telj. Po dobrem zajtrku smo se ob 8. uri odpravili v Marijino svetiSCe, izmolili jutranjo moli-tev, zapeli Marijino in
SlomSkovo pesem in kot bi trenil, smo ze bili na poti. Pred nami je bila cerkvica sv. Jakoba, ki nam je kazala pravo smer romanja. Sledil je dolg spust proti Desklam, od tam pa po kratkem pofitku prvi krajSi strmi vzpon, ki je nekaterim dal kar nekaj vetra. Kaj kmalu smo priSli na pot, ki se poCa-si vzpenja proti tretjemu Marijinem svetiSCu na Sveti Gori. Da ne bi bili prehitri na poti, smo na Celo h krizu, ki smo ga nosili, po-stavili naSe najmlajSe in tako je skupina, ki je bila sestavljena iz romarjev, ki so Steli Stiri leta in pol pa do nekaj pod osem-deset let, z molitvijo roznega venca prispeli do svetogorske-ga svetisca. Pred vhodom v ba-ziliko nas je sprejel pater Stane in nam podelil romarski blagoslov. NaSe tretje romanje po povezovalni poti treh sveti Sc smo konCali s slovesno maSo ob jubilejnem sreCanju ver-nikov obeh Goric.
Romanje je bilo polno bogatih izkuSenj, Marijino varstvo nam je naklonilo lepo vreme, dobro razpolozenje in poglobilo naSo vero. MoCnejSi in bogatejSi smo se vrnili v dolino in si obljubili, da se prihodnje leto spet srecamo.
Ljubo BekS, MOST
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
8. junija 2006
Goriski nadskof predstavil pastirsko pismo V sluzbi Kristusu, ki je upanje sveta
"O Kristusu moramo pricevati v svetu ne pa v zakristiji!"
Tabim vse vernike, \/ zlasti laike, naj bo-
V	do priCevalci Jezu-sa Kristusa v svojem zivljenju!" To je glavno sporoCilo, ki ga je goriSki nadSkof msgr. Dino De Antoni srCno zelel nasloviti vsem krscanskim skupnostim goriäke nadskofije ob koncu vec kot triletnega pastirskega obi-skovanja 90 zupnij. V sredo, 31. maja, je namreC Casnikarjem predstavil pismo - 50 strani de-belo knjizico - z naslovom V sluzbi Kristusa, ki je upanje sveta, ki jo je vernikom podelil v nedeljo, 4. maja, pri slavju v Ogleju.
"Gre za konkreten sad pastoral-nega obiska," je uvodoma po-vedal urednik Skofijskega ted-nika Voce Isontina g. Andrea Bellavite, "za nekakäen povze-tek, ki omogoCa korak naprej." To ni uraden dokument, ampak pravo pismo, je poudaril nadäkof; vsebuje krajSa po-glavja, vtise pastirja, ki je kapi-larno spoznal stvarnost ozemlja nadSkofije, ki se razteza v goriSki, trzaäki in videmski pok-rajini. "Obisk je od mene zahte-val veliko energij, dal pa mi je
tudi veliko zadoSCenj," je pove-dal msgr. De Antoni, ki je na svoji poti naSel "krSCansko sku-pnost, ki je pozorna na svojo zgodovino in obenem obcutlji-va za svet, ki se je spremenil, Ce-prav ne zmore vedno in hitro najti odgovore na vse spremem-be." Vsaka dekanija je po svoje nekaj posebnega, Ceprav je na sploSno v vseh zaznati skupne tocke, kot npr. stiske v druzinah, odsotnost mladih itd. "Zaradi vsega tega pozivam kristjane, naj se iz kristjanov spremenijo v Kristusove priCevalce, iz krscan-skega ljudstva v prave skupno-sti, Ceprav se zavedam, da prehod ni lahek." KrSCanska skupnost mora biti blizu Clo-veku, ki dandanes ni veC nave-zan na svoj kraj, mu veC ne pri-pada. "Kateri mladi se Se istove-tijo s svojo vasjo?" ObCutljivi moramo biti za problem krhko-sti CloveSkih vezi, za vse trpeCe, pa naj bodo ostareli, bolniki, priseljenci. "Namenoma sem obrnil na glavo nekdanjo pira-mido," je Se povedal nadSkof, da bi obrazlozil svoj poziv naj-prej laikom in Sele nato duhov-nikom in redovnikom. "PriCe-
vanje ima smisel v svetu, ne pa v zakristiji!" KrSCanske skupno-sti imajo v rokah pomembna "sredstva" za svoje delo; ne le besede, ampak tudi liturgijo in priCevanje soCutja do potreb-nih. Med drugim ima nadSko-fija veC Struktur, kot npr. zu-pniSCa in razne domove, ki bi jih kazalo primerneje izkoristiti. Na pastirski obisk ohranja nadSkof ogromno spominov, saj je bilo sreCanj veC kot tisoC. Vesel je, da se je lahko pogo-varjal z ljudmi in tako bolje spoznal tudi zapletene tezave nadSkofije. Dne 12. julija bo v Ogleju praznovanje goriSkih in dezelnih zavetnikov, je Se povedal nadSkof: ob tej priloznosti bo predstavljeno romanje druStva MOST od Ogleja do Sv. ViSarij, ki je pomenljivo zato, ker se bodo romarji sreCali s "kolegi", ki bodo priSli tudi z Brezij in od koroSkega svetiSCa Maria Saal. O skorajSnjem pad-cu meje in odnosih s slovensko Cerkvijo pa je msgr. De Antoni povedal, da se bo treba nujno veC sreCevati in pogovarjati, saj bodo tudi tezave na tej in oni strani meje vedno bolj podob-
ne.
Generalni vikar msgr. Adelchi Cabass je poudaril, da je skupno pismo vsem naSim krSCanskim skupnostim ob koncu pastoral-nega obiska zelo posreCena po-buda; kaze na pot, ki je pred na-mi. G. Franco Gismano, ravna-telj Skofijskega pastoralnega urada, pa je orisal spored nedelj-skega sreCanja v Ogleju. Ob tem je povedal, da se Stevilni mladi danes sicer ne istovetijo s Cerkvijo kot ustanovo, so pa nak-lonjeni do krSCanske skupnosti in evangelija. "Svet se je spremenil. Mladi danes ne zivijo veC pod zvonikom; Cerkev zanje noCe take pripadnosti, ampak izkuSnjo osebne vere." Problem mladih je res koCljiv, je dodal Bellavite, saj so zejni re-snih in konkretnih zivljenjskih predlogov. DanaSnja Cerkev stoji pred posebno nalogo, saj mora najti primerno govorico, s katero bi jim uCinkovito po-sredovala svoje vrednote. Sploh pa bi lahko izkoristila svoje prazne strukture in jih spreme-nila v kraje sreCevanj in zivljenja.
DD
Kampanja v casu davcnih prijav
Osem od tisoc katoliski Cerkvi: zavestr izbira
Videti, presoditi, pod-pisati. To so tri besede, ki tudi letos nav-dihujejo informativno kam-panjo katoliske Cerkve. "Dej-stva imajo v sebi nezamenlji-vo moC," pravi Paolo Masca-rino, odgovorni pri Sluzbi za promocijo ekonomske pod-pore Cerkvi; "Ce hoCemo pri-vabiti italijanske drzavljane, naj namenijo osem od tisoC katoliäki Cerkvi, je najbolje, da ji prikazemo, kako se ti prispevki uporabljajo."
Torej videti dejanja po vsem svetu in protagoni-ste tega dela. Kako pride do izblre?
Poglejmo, komu gredo prispevki, ki jih davkopladevalci namenjajo z davdno prijavo: naSim duhovnikom v sluzbi evangeliju, potrebam obredov, karitativnim dejavnostim vlta-liji in drzavah tretjega sveta. Po-segov je na tisode in vsi, prav vsi, imajo v sebi duSo, so zivi, konkretne osebe jih ure-snidujejo za ljudi. Filmski po-snetki imajo neverjetno mod, ker so resnidni, in gledalci v njih vidijo prav to. So resnidni. Mi ne dodajamo nidesar, saj ni kajdodajati. In nitineprikriva-mo nidesar, kernimamo kaj sk-
rivati. Mislim, da je prav v tem mod naSih "reklamnih spo-tov", depravizraz ni najprimer-nejSi, in razlog, zaradi desar jih obdinstvo sprejema z naklonje-nostjo.
Zakaj omenjeni izraz ni pri-meren?
Televizijske mreze jih oddajajo zraven pravih reklamnih spo-tov, toda naSi nikakor ne vabijo k nakupu desarkoli, kvedjemu poudarjajo vrednost nekega dejanja.
Videti in presoditi. Ali ni ne-vamo prostovoljno pristati na to, da kdo sodi o tebi, Ce-
prav le malo?
Ne za tistega, ki ve, da je delal dobro, strokovno in iskreno. Ne zanimajo nas podpore ljudi, ki to delajo iz navade, ruti-ne, avtomatidno. Zelimo, da se drzavljani za trenutek ustavijo, vidijo in pomislijo, Sele nato naj odlodijo, de in za koga naj podpiSejo.
Omenili ste "vrednost" dejanja. Toda podpisati se lahko zdi le malo veC kot iz-polnitevbirokratske dollno-sti.
Res, toda ne gre za to, na naj-bolj absoluten nadin. To je zelo
jasno poddrtal tudi dokument iz leta 1988 Sowenire alle ne-cessita' della Chiesa (Pomagati potrebam Cerkve). Ves sistem gospodarske podpore - torej, poleg osem od tisod, tudi odte-gljivi prispevki - je nastal v ok-viru nekaterih cerkvenih vrednot, kakrSne so solidar-nost, izenadenje, soodgovor-nost, torej vrednote, v duhu katerih Cerkev vzgaja ljudi. Radi birazlozili, da je podpis znamenje, ki vsebuje globok pomen. Gre za sposobnost pomisliti na druge, na vse, tudi na oddaljene. Je nadin, kako ziveti cerkveno obdest-vo na odprt, velikoduSen in resnidno evangeljski nadin. Podpisati torej. Podpis pride na koncu, ne gre pa za od-veCen dodatek...
Ne, podpis je pomemben, ker prinaSa vire, ki se lahko porazdelijo. Kje? Reklamni spoti prikazujejo nekaj ma-lih kamendkov izjemno obSir-nega "mozaika velikoduSno-sti". 386 stranipublikacije Dalle parole alle opere (Od besed k dejanjem), ki je izSla lani pole-ti, vsebuje vzor - samo glede tretjega sveta. ZgreSeno bi bilo meniti, da je podpis nekaj av-tomatidnega samo zato, ker so bili rezultati vzadnjih letih la-skavi. Zato ponavljam: podpis ne sme biti rutinsko dejanje, ampak izbira, ki se obnavlja le-to za letom, s prepridanjem in zavestno.
Umberto Folena (prev. DD)
Kratke
Slavje ob koncu pastirskega obiska v Ogleju
Goriski nadskof Dino De Antoni je prejsnjo nedeljo, 4. junija, na Binkosti, v oglejski baziliki slovesno sklenil svoj prvi pastirski obisk 90 zupnij goriske nadskofije. Slavje se je zacelo ob 17. uri, ko so se pred svetiscem, ki velja za zibelko krscanstva Srednje Evrope, zbrale skupine mladih. Nato so se predstavniki verskih zdruzenj in gibanj zbrali v baziliki, kjer je slovesno evharisticno slavje ob 18.30 vodil msgr. De Antoni; spremljala sta ga generalni vikar msgr. Adelchi Cabass in	ravnatelj
pastoralnega sredisca g. Franco Gismano. V homiliji je nadpastir poudaril bogastvo spornina in potrebo po novem, bolj vnetem zavzemanju za oznanjevanju evangelija na nasi zemlji. Njegovo romanje od zupnije do zupnije, predvsem pa od cloveka do cloveka je bilo dolgo in tezavno, je rekel, toda pomemben vir novih spoznanj in notranje obogatitve. Vec kot tri leta se je msgr. De Antoni sreceval z ljudmi, poslusal njihove radosti in bolecine, upanja in strahove; z njimi je delil pogovore, srecanja, razloge upanja in konkretna dejanja. Setev vere, upanja in ljubeznije bila dolga, semena pa ze brstijo, rastejo, zorijo,jese povedal nadskof. Stojimo pred velikim izzivom, je poudaril: posredovati moramo tako vero, ki lahko ozivi vero kristjanov nasega casa. Posebno pozorni do Bozje besede, pa tudi do zapostavljenih in do tezave nasega sveta naj bodo mladi, “oznanjevalci evangelija najmanjsim”. V rokah imamo odlicno sredstvo, ki naj nas vodi naprej: nadskofovo pismo, ki ga je navzocim podelil s preprostostjo in srcnostjo pravega dobrega pastirja, ki ima rad svoje ljudi.
Binkostna masa na Travniku v Gorici
Na binkostno nedeljo je bilo pri slovenski masi v cerkvi sv. Ignacija na Travniku zelo slovesno. Daroval jo je nadskof Dino De Antoni skupaj z domacim duhovnikom g. Stankom Jericijem in z zupnikom slovenske duhovnije pri sv. Ivanu p. Mirkom Peliconom, ki je dal pobudo za skupno binkostno maso. V homiliji je nadskof poudaril globok pomen binkostnega praznika za vse venike.
Na koru so slovesnostspremljali nekoliko pomnozeni travniski pevci, pred oltarjem pa so z molitvijo sodelovali prvoobhajanci. Prav je, da se je za binkostno nedeljo uvedla ta slovesnost, ki je tudi letos privabila v travnisko cerkev veliko vernikov.
Poletni festival mladih Na krilih ljubezni
Poletni festival mladih z naslovom Na krilih ljubezni bo potekal od 24. do 30. julija v Ljubljani. Udelezenci morajo biti stari od 15 do 30 let. V okviru Poletnega festivala se mladi lahko udelezijo naslednjih aktivnosti:
treh delavnic (dramske, glasbene ali filmske delavnice), ki bodo zdruzene z izkusnjo prostovoljnega dela; kolesarjenja ali pes romanja po Sloveniji z naslovom Skupaj na poti v graditvi miru. Preko delavnic bodo mladi, ob pomoci animatorjev in mentorjev, lahko izrazili sebe in svoj pogled na svet. Namen delavnic je cim bolj vzpodbuditi ustvarjalnost mladih. Na festivalu bo veliko priloznosti tudi za sprosceno druzenje: sportne aktivnosti, druzabne vecere (ekipna tekmovanja, druzabne igre, prepevanje, ples), izlete v bliznjo okolico. Prispevek za festival bo naknadno sporocen. Mladi se lahko prijavijo do konca junija 2006.
Program pripravlja Rafaelova druzba v sodelovanju z Mladinsko informacijskim centrom. Vse, ki bi zeleli se kaj vec izvedeti o njem, naj se za dodatne informacije obrnejo na tel. 00386 (0)14383050 ali pisejo na e-naslov: rafaelova.druzba@siol.net ali na: tomaz.mikus@rkc.si
Hrana iz intervenciiskih zalog za materialno pomoc druzinam in posameznikom v stiski
Zadnji teden v maju je skladisca Skofijske karitas Köper (Tolmin, Nova Gorica, Idrija, Ajdovscina, Postojna, Pivka, llirska Bistrica, Sezana, Köper in Portoroz) napolnila hrana iz intervencijskih zalog, ki jo bodo prostovoljci razdelili kot humanitarno pomoc druzinam in posameznikom. Prejeli so 137.520 litrov UVT mleka iz Ljubljanskih mlekarn, 11.520 kg moke in 10.080 kg testenin iz Mlinotesta iz Ajdovscine in 2.688 kg jesprenja iz Zita Ljubljana. Pricakujejo se sladkor in riz.
V mnozico novosti, ki jih prinasa vkljucitev Slovenije v EU, sodi tudi izvajanje Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog v korist ogrozenih oseb v Skupnosti. V petnajstih drzavah EU se ta ukrep izvaja ze vrsto let, v Sloveniji pa prvic. Za izvajanje celotnega ukrepa je zadolzena Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podezelja.
V procesu priprave in izvajanja ukrepa za razdeijevanje intervencijske hrane in pripravi kriterijev za razdeijevanje pomoci, je Karitas aktivno sodelovala in se tudi v decembru lani prijavila na javni razpis Ministrstva za delo, druzino in socialne zadeve ter bila tudi izbrana. Eden od pogojev je, da tovrstno pomoc razdeljujejo izkljucno prostovoljci, kar pomeni za stevilne prostovoljce zupnijskih in dekanijskih Karitas dodatno delo in odgovornost.
Skofijska karitas Köper ze sedaj pomaga vec kot 1000 druzinam in posameznikom z mesecnim ali obcasnim paketom hrane. Z navedenim ukrepom bodo to pomoc lahko razsirili oz. pripravili bogatejso vsebino paketa, predvsem z mlekom, bodo lahko pomagali tudi ljudem v zavetiscih, sprejemaliscih in materinskih domovih, kakor tudi udelezencem taborov in letovanj.
Z leve; g. Franco Gismano, msgr. Adelchi Cabass, msgr. Dino De Antoni, g. Andrea Bellavite (foto DPD)
• yi	NOVI
6 s. junija 2006	CjOTISKcI	GLAS
Kratke
Jeseni kip Simonu Gregorcicu v osrednjem goriskem parku
Clani slovenske konzulte pri goriski obcini so zadnjo sejo, ki je bila 31. maja v sejni dvorani obcinske palace, namenili pripravam na postavitev kipa “goriskemu slavcku” v Ljudskem parku v Gorici. 0 nacrtu je podrobno porocal Silvan Bevcar, ki mu je bila zaupana izdelava kipa. Ta bo postavljen na kamnitem postavku ob vodometu in bo gledal proti Trgovskemu domu. Imel bo tudi kamnito kuliso z obrisom Krna, na kateri bo dvojezicni Gregorcicev verz. Bevcar je kip ze izdelal, v postopku so vlitje v bron in kamnoseska dela. Za financno kritje bo deloma prispevala goriska obcina, ostalo pa bomo sami zbrali z nabiralno akcijo. Slovesno odkritje kipa bo predvidoma konec oktobra ali v zacetku novembra letos. Glavnino programa bosta oblikovali Zveza slovenske katoliske prosvete in Zveza slovenskih kulturnih drustev.
Goriska konzulta je razpravljala tudi o publikaciji o Trgovskem domu, ki naj bi izsla do konca leta. Pri pobudi sodelujejo Milan Pahor, Jurij Paljk in Vili Princic. Gradivo pa bodo prispevali tudi drugi avtorji.
Seje konzulte se je udelezil tudi obcinski odbornik Silvester Primosig. Z njim se bo konzulta spet sestala ter pregledala celotno problematiko in se odprta vprasanja na raznih podrocjih, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v goriski obcini.
Dan republike v Gorici
Drzavni praznik 2. junija spominja na ustanovitev italijanske republike, ki praznuje letos svojo sestdesetletnico. Ob tej priloznosti je goriski prefekt dr. Roberto De Lorenzo priredil tradicionalni sprejem v vladni palaci na Travniku. Udelezili so se ga predstavniki civilnih, cerkvenih in vojaskih oblasti. Med njimi so bili nadskof Dino De Antoni, goriski zupan Vittorio Brancati in predsednik Pokrajine Enrico Gherghetta. Prisotni so bili tudi slovenski zupani, predstavniki krovnih in kulturnih organizacij, pa se parlamentarci in novogoriski zupan Mirko Brulc. Prav tako predstavniki krajevnega tiska, tudi nasega tednika.
Prefekt je prebral poslanico predsednika republike Giorgia Napolitana, ki govori o zgodovinskem pomenu tega praznika. Sledila je podelitevdrzavnih odlicij raznim zasluznim osebam. Drzavna in evropska himna sta skupaj z drugimi glasbenimi tockami, ki sta jih izvajala orkester mestne glasbene sole in pihalni orkester, spremljali prireditev, ki se je zakljucila z druzabnostjo.
Nastal je Odbor starsev srednje sole Trinko
V sredo, 31. maja, so se starsi zbrali v prostorih nizje srednje sole I. Trinko in ob navzocnosti ravnateljice, dr. Elizabete Kovic, ustanovili Odbor starsev. Njegov namen je, da vsestransko podpira, vzpodbuja, omogoca in siri sodelovanje ter dialog med ucnim osebjem, starsi in dijaki; da pomaga in sodeluje pri organizaciji raznih solskih in obsolskih pobud; da poseze pri pristojnih organih v zvezi s problemi, ki se ticejo sole; da stremi po vseh pravicah, ki jih slovenski soli jamcita italijanska ustava in zakonodaja. Bodisi starsi bodisi ravnateljica so poudarili, kako lahko usklajeno delovanje dom-sola izredno pozitivno vpliva na dijakov vzgojno-izobrazevalni proces. Polegtega, ce so starsi organizirani v odbor, ki ga priznava solska zakonodaja (Odbor na soli Trinko je bil ustanovljen v skladu s 45. clenom odloka predsednika republike st. 416, 31.5. 1974, ki je bil kasneje, skupaj z raznimi zakonskimi dopolnili, zdruzen v zakonski odlok stev. 297 z dnel6. aprila 1994) lahko mnogo bolj ucinkovito posredujejo pri iskanju ustreznih resitevza celo vrsto problemov, kot npr. prevoz otrok v solo in domov, iskanje financnih sredstev za razne solske in obsolske pobude itd. Clani Odbora so vsi starsi, izvoljeni v razredne in zavodni svet (tako predvideva omenjeni predsedniski odlok); Statut, ki je bil soglasno odobren, pa predvideva tudi izvolitev Izvrsnega odbora, t.j. ozjega organa, ki ima nalogo izvrsevati smernice Odbora, mu predstaviti razne problematike in predlagati ustrezne resitve. V Izvrsni odbor so bili soglasno izvoljeni Paola Bertolini, Lorenza Burgnich, Albert Devetak, Niko Klanjscek, Cinzia Monticolo in Ana Turus. Za predsednika Odbora je bil izvoljen Albert Devetak, za tajnico pa Ana Turus. Po statutu sta predsednik in tajnik odbora tudi predsednik in tajnik Izvrsnega odbora.
Ob koncu so ravnateljica in starsi opozorili na nekatere perece aktualne Probleme; te je Izvrsni odbor obravnaval na prvi seji 7. t.m. v prostorih sole.
SSO na obisku v Trzicu in v Ronkah
Na vabilo Slovenskega kulturno sportnega in rekreacijskega drustva Trzic in SKRD Jadro iz Ronk sta sedeza obeh drustev obiskala prejsnji teden dezelni predsednik SSO Drago Stoka in predsednik SSO za Gorisko Janez Povse. Predsednica drustva Trzic Lucia Germani kakortudi predsednik drustva Jadro Karlo Mucci ter drugi odborniki so predstavnika SSO podrobneje seznanili s tekoco problematiko in nacrti za prihodnost. Poudarjen je bil pomen delovanja obeh drustev na le za tamkajsnje prebivalstvo in sozitje, ampak za celotno naso narodno skupnost se posebej v luci uveljavljanja evropskih vrednottudi vteh krajih. Ob koncu obiska je bila podcrtana zelja po se mocnejsi prisotnosti obeh drustev v vsem zamejskem prostoru, pri cemer bo SSO podpiral vse tovrstne pobude.
SCGV Komel: naslednja Snovanj
Vcetrtek, 8. junija, boob20. uri s klavirskim recitalom v dvorani Pokrajinskega muzeja na Goriskem gradu nastopal gojenec prof. Gadzijeva Simone Peraz.
V cetrtek, 15. junija, pa bo ob 20. uri v Avditoriju furlanske kulture tradicionalni zakljucni solski nastop z naslovom Glasbeni mozaik, ki ga bodo oblikovali gojenci razlicnih oddelkov.
Slovensko solsko sredisce v Gorici
Kam vse to vodi?
Kdor misli, da so se z odstranitvijo meje zabrisala tudi narod-na nasprotovanja, stara preko pol stoletja, zivi v sladki iluziji. Oditno ni tako.
NaSo Solo je namred nekdo v nodi 3. junija ponovno "okra-sil" z barvnimi napisi, kot so: SIETE DIVERSI, STIAMO TOR-NANDO, A MORTE GLI SLAVI, GORIZIA VERGOGNA in se mnogimi zaljivejSimi, ki jih raje ne citiramo. To nikakor ni prvid, ko ob prihodu v Solo vidimo rasistidna in nacifaSistid-na gesla oziroma simbole, vendar se tokrat naSi brezimenski umetniki niso ustavili le pri vhodnem zidu, ki je bil v zadnjih letih pogosto na novo prepleskan, ampak so svoje sledove pustili tudi na stenah in oknih znotraj Solskega cen-tra viSjih Sol. Poleg tega da so bila sporodila marsikdaj brez-smiselna in celo protislovna, so dokazali veliko nepoznanje zgodovinskih dejstev in globoke kulturne vrzeli. Nekatere psovke, kot npr.: SLAVI MORITETUTTI!, VERGOGNATEVI so spremljali kljukasti in keltski krizi ter predrtan Hitlerjev obraz, proti kateremu je bil nastavljen samokres.
Dijaki smo doslej zatisnili marsikatero oko, ker smo upali, da se bo s dasom situacija sama umirila. Vedletna izkuSnja pa prida, da je zariSde nasprotovanj Se zivo, zato smo se obrnili do ministra za notranje zadeve Giuliana Amata s proSnjo po
ukrepu. Ce bi bilo mozno, bi se s storilci pogovorili, saj ne verja-memo, da je "drugadnost” zlodin.
ViSjeSolci klasidnega liceja PrimoZ Trubar, Gorica
GORISKI PREFEKT:
Po faksu smo z goriSke piefekture prejeli tiskovno sporodi-lo, ki nas seznanja s tem, da je prefekt Roberto De Lorenzo obiskal ravnateljico humanistidnega pola prof. Mihaelo Pi-rih; izrazil ji je "solidarnost ter obzalovanje zaradi tako ne-spoStljivega in podlega dejanja, ki zali vso goriSko skupnost, katere sestavni del, ki zasluzi najvedje upoStevanje in spoStovanje, je slovenska jezikovna skupnost."
PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA SVETA:
Tudi predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro v imenu vsega sveta izraza "osuplost zaradi rasistidnih napi-sov" in ugotavlja, da to dejanje “ni vredno teritorija, ki ima tisodletno tradicijo sozitja in vzajemnega spoStovanja terzna ziveti jezikovno in kulturno razlidnost kot bogastvo in ne kot oviro. Pravi 'drugadni' so avtorji tistih napisov, ki so sami stopili z vedkulturne poti naSega mesta in vse pokrajine."
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ:
“Smo vedkot neprijetno presenedeni, da se lahko kaj takSne-ga v naSem mestu sploh dogaja in zato ob	tem
mazaSkem dejanju izraza-mo odlodno ogordenje. Za-litve in nekul-turnost te vrste nas ne morejo ved kot toliko prizadeti in mislimo, da
tudi ne naSih profesorjev in dijakov, s katerimi smo v tem trenutku Se posebej solidarni. NaSa usmeritev je povsem dru-gadna. Zelimo namred ustvarjatiplodne in prijateljske med-sebojne odnose in na ta nadin gradimo skupaj s somiSlje-niki vedinskega naroda novo Evropo v teh krajih. Preprida-ni smo, da je to prava smer, za katero si bomo tudi v prihodnje dosledno prizadevali."
Yec odgovornosti v razpravah
Crno-belo gledanje na zgodovino?
Res je, da ima med ljud-mi posebno zanimanje tisto zgodovinsko ob-dobje, ki obravnava dogodke slovenskega naroda v dasu, ko je po vsem svetu divjala 2. sve-tovna vojna. Ceprav je od teh dogodkov minilo ze Sestdeset let, vzbuja to obdobje med Slo-venci veliko razprave in raz-miSljanj; Se posebno pa v teh zadnjih petnajstih letih, ko se je v Sloveniji uveljavila de-mokracija in se o zgodovinskih dogodkih lahko govori in piSe dedalje bolj svobodno in objektivno.
Petnjast let samostojne slovenske drzavnosti je prineslo in prinaSa dolodeno revizijo od tega, kar je bila, do konca osemdesetih letprejSnjega sto-
letja, uradna zgodovina. Ta re-vizija pa se vglavnem osredo-toda na tisti del naSe narodne polpretekle zgodovine, ki je najbolj dramatiden in tragiden doslej. Zato si predstavljam, da mora, kdorkoli konientira ali piSe o dogodkih v Sloveniji med 2. svetovno vojno, dutiti, pred to nalogo, precejSnjo od-govornost. Ta odgovornost izhaja iz tega, da je v tistem ob-dobju priSlo do velikih dloveSkih tragediji, v katere je bilo soudelezenih veliko sku-pnosti, druzin in ljudi. Mogode je bilo nekod moder-no in napredno oznanjati ve-like zmage in dajati drno-bele razlage. Na eni strani so bili tisti, ki so zmagali, na drugi tisti, ki so zgubili. Vendar tak nadin
podajanja zgodovine, in Se posebno obdobja med drugo svetovno vojno, je ze vsvojem bi-stvu daled od tega, da bi se lahko imel za znanstvenega. Ob kopici dokumentovin Stu-dij, ki so priSli na dan po pad-cu komunizma in socialistid-neJugoslavije, je potrebno, da se pristop, Se posebno zgodo-vinarjev, spremeni. Precej kla-veren in povrSinski je namred pristop, ki ima kot cilj, da eno ali drugo stran potrjuje v nje-nih izbirah. Bistveno drugaden je pristop, ki omogoda objektiven vpogled v odloditve, pred katere so bili postavljeni naSi predniki v tistem tezkem ob-dobju.
Prav zaradi tega ostajam ra-zodaran nad impostacijo okro-gle mize 1918-1991 Slovenci v treh drzavah, ki je prejSnji teden potekala vKulturnem domu, in predvsem nad zgodo-vinskim podajanjem, ki je bil bolj v nizanju sloganov kot v objektivnem, znanstvenem podajanju ocene zgodovin-
skih dogodkov med 2. svetovno vojno. Predvsem me dudi zanemarjanje cele vrste od-lodilnih dogodkov, ki so danes na Sir oko utemeljeni in jih upoStevajo nove zgodovinske Studije in razprave. Prav izhajajod iz tega, je drno-belo podajanje popolnoma neupra-videno in predvsem moralno neopravidljivo. Neupravideno je zaradi tega, ker je zamoldan del zgodovinskih dogajanj, in moralno neopravidljivo, kerse ideoloSko igra z usodo naroda, ki je vojna in povojna leta pladal z zivljenjsko ceno, upra-videnost, katere bo verjetno Se treba primerno oceniti. Sodo-ben in perspektivno dolgo-roden razvoj slovenskega naroda, in Se posebno slovenskih narodniih skupnosti, ki zivijo izven Slovenije, je odvisen tudi od tega, koliko bomo lahko na zgodovinski ravni dosegli sintezo, v kateri se bomo lahko prepoznali kot celoten narod.
Julijan öiudek
KULTURNI DOM
| Komigo
Trijezicni festival gost v SNG Nova Gorica
Trijezidni festival komidne-ga gledaliSda, Komigo 2006, ki sta ga tretjid za-pored priredila goriSki Kulturni dom in zadruga Maja v sodelo-vanju drugih slovenskih in ita-lijanskih kulturnih ustanov, je v ponedeljek, 22. maja, ponudil peto predstavo letoSnjega abon-majskega izbora, in sicer nostal-gidno groteskno farso Radoslava Zlatana Dorida Kako smo ljubili tovariSa Tita v koprodukciji Ko-sovelovega doma - Kulturnega centra Krasa, Sezana, in Slovenskega narodnega gledaliSda Nova Gorica. Ta uprizoritev je bila v letoSnjem programu Komigo prva predstava zares vredna tega imena. Doricevo delo je v slovenski praizvedbi zazivelo v iz-tekajodi se sezoni pod rezijsko taktirko Marjana Bevka, ki je vsebini, proslavljanju Titovega
rojstnega dne z udelezbo le dveh nekdanjih privrzencev marSala, odtehtal primerno dozo duho-vite, mestoma tudi privoSdljive ironije in rahle nostalgije. Abo-nenti Komigo so si jo ogledali v Slovenskem	narodnem
gledaliSdu Nova Gorica in z njo je niz komidnih gledaliSkih uprizoritev prvid prekoradil mejo. Prijeten gledaliSki preskok meje, v SNG Nova Gorica, je ze nekajk-rat z veseljem okusil GoriSki vr-tiljak v organizaciji KCLB, ki je letos v novogoriSkem gledaliSdu omogodil naSim dijakom ogled musicala Alica v izvedbi ansarn-bla SNG Nova Gorica.
Stevilnim abonentom Komigo so se tokrat pridruzili priloznost-ni gledalci, tako da je bila dvora-na SNG polnozasedena, ko je na odru veSde razpredal dramsko nit kvartet igralcev, Gojmir
LeSnjak - Gojc, Teja Glazar, Miha Nemec in Branko Liden, ki so z ostro karakterizacijo poose-bili vnetega organizatorja anah-ronistidnega praznovanja, mla-denida-lastnika lokala, v kate-rern poteka praznik po nekdanjih vzorcih, burzujko, ki ji je komunistidni rezim zaplenil druzinsko vilo, in nekdanjega, ne ravno bistrega policaja, ki je znal le aretirati in pretepati.
Izvajalci so bili delezni navduSenega ploskanja in tudi obidajnega spominskega daru Komigo, ki ga nastopajodim vsakid poklanjajo prireditelji vedjezidne gledaliSke ponudbe. Slednja nima posebnih umet-niSkih ambicij, zeli le nuditi nekaj sproSdenih uric v druzbi pokbcnih in ljubiteljskih odr-skih ustvarjalcev.
K
Ob izgubi nasega dragega
GABRIJELA DEVETAKA
Iskrena zahvala vsem sorodnikom in ostalim, ki ste se udelezili zadnjega slovesa, nam na razlicne nacine izrazili sozalje, darovali za cvetje in v dobrodelne namene. Se posebno smo hvalezni gospodu zupniku Vojku Makucu za pogrebno slovesnost in tople, cloveske besede; Moskemu pevskemu zboru Stmaver in pevovodkinji Tanji Kovic za socutno, ubrano petje; predsedniku rajonskega sveta Pevma-Oslavlje-Stmaver, Lovrencu Persolji, za poslovilni govor; prijatelju Ivanu Valentincicu za obcutene, ganljive besede slovesa in zdravniku dr. Marijanu Cijanu, ki je v teh letih toliko pripomogel za zdravjepokojnika.
Zalujoci: zena Ivanka in sinovi Albert,
Tomaz in Vencek z dm/inami
Ü^ssprix
i "f i r	V
SÄ'
NOVI
GLAS
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
| Odkritje kipa dr. Kazimirja Humarja ob peti obletnici smrti
Da ne bi nikdar zbledel spomin na duhovnika in kulturnika s sirino duha!
MED BOROVCIV STEVERJANU
| Festival predvrati
Letos se napoveduje presenecenje
Pred 36 leti je zagledal lue sveta Steverjanski festival in z njim sta tako ali dru-gace povezani kar dve genera-ciji organizatorjev in tudi vseh vas, spoStovanih bralk, poslusalk in spoätovanih bral-cev, poslusalcev, torej samih obiskovalcev tega Festivala. Za-to dovolite nam, da vas v imenu prvih pozdravimo in da vas ostale ze sedaj vabimo na lep fe-stivalski uzitek prvi konec tedna meseca julija.
Kjer je praznik, tarn sta glasba in petje, pa seveda lepa beseda z mnogimi dobrimi srCnimi zeljami, ki v Cloveku prebudijo veselje in ponos, pa tudi zado-voljstvo in sreCo. Zato vam, dra-gi prijatelji, zazelimo, da bi slovenska pesem polnila vaäa srea in naä festivalski prostor äe mnogo let. Kakorkoli to naSo glasbo imenujemo, jo imamo radi ali ne, polke in vaJcki po-stajajo vedno bolj nepogreSljivi del zabave mnogih Slovencev po vsem svetu. Zato je tudi äte-vilka preko 300 nastopajoCih ansamblov na Steverjanskih de-skah tista, ki dovolj zgovorno priCa, kako nam je pri sreu oz. kako radi imamo to glasbo.
Vsi nestrpno cakamo, da bomo lahko ze na prvem tekmoval-nem veCeru sliSali nove vize, polke in vaJcke, ki nas bodo v Cudovitem parku med Borovci
popeljale v svet zapeljive sloven-ske narodno-zabavne glasbe. Vsaj za en vecer bomo pozabili na vsakodnevne tezave in se bomo ob gostoljubju organizatorjev Festivala ter v dobri druz-bi sprostili ob nenadomestljivi briski kapljid. Kot vsako leto bodo tudi letos delovali dobro za-lozeni kioski, ki bodo poskrbeli za prijetno druzenje po konca-nem uradnem delu 5e pozno v noü
In res je na vaSkem trgu vse zi-vo, priprave potekajo mrzliCno in pricakovanje krepko naraSCa. Prvi dan Festivala se bo pricel v petek, 7. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni veCer bo dan ka-sneje, v soboto, 8. julija, prav tako ob 20.30. Finalni del Festivala, ki bo gotovo privabil v vi-norodno vasico ogromno ljudi od vsepovsod, bo v nedeljo, 9.julija, in sicer z zacetkorn ob 17.30. Vsem prijateljem 5te-verjanskega festivala, obenem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe nasploh, pripravlja orga-nizator lepo festivalsko presenecenje dan prej, pred uradnim priCetkom tekmovalnega trod-nevja, in sicer v Cetrtek, 6. julija. Zivljenje nekega obdobja, zivljenje nekaj dni, morda tre-nutkov nas vseh je v teh lepih slovenskih narodno-zabavnih vizah. Zlasti äe, Ce nam tudi iz-vajalci enostavno vstopijo v
'WzF
SKUPNOST DRUZIN SONCNICA v sodelovanju s KD SABOTIN
prisreno vabi
v nedeljo, 18. junija 2006, v Stmaver na
11. DAN DRUZINE
SPORED: ob 9. uri sv. masa v zupnijski cerkvi, ob 10. uri zbor na sedezu drustva (nekdanja osnovna sola), ob 10.30 pohod na Sabotin in orientaeijska igra, ob 13. uri skupno kosilo, ob 14.30 skupinske igre.
PRIJAVE za kosilo do cetrtka, 15. junija; za orientaeijsko igro za mlade (od 12. leta dalje) do 9. junija. Informacije na tel. It.: 0481 536455 (dopoldne) ali v vecernih urah 0481 882726 (Mojca Tercic), 0481 809377 (Emanuela Mazgon).
duSo, kot bi lahko temu rekli in tarn ostanejo za vedno. Veliko je teh izvajalcev slovenske narodno-zabavne glasbe, ki so nam vstopili v duSe in bodo v nasih sreih ostali za vedno, saj so bili pravzaprav tisti najveCji ambasadorji Slovenije, slovenske glasbe in slovenske besede.
Vse dobre stvari, vse kar nam dela in nam da je zivljenje, je v naäih pesmih. Vsi smo v teh pe-smih: takSni ali drugaCni! Vabimo vas torej na 36. Festival narodno-zabavne glasbe Ste-verjan 2006 Cez dober mesec dni!
Marjan Drufovka
Slovenska skupnost in krozek Greqoriii
Drzavni zbor Republike Slovenije je 4. aprila letos sprejel Zakon oodnosih RSsSlovenci zunaj njenih meja, kijestopil vveljavo poobjavi v Uradnem listu. Zaradi bistvenih novosti, kijih zakon vnasa v odnose med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja, je Slovenska skupnost (SSk) - zbirna stranka Slovencev v Italiji - zelela ponuditi rojakom na Goriskem priloznost, da spoznajo zakon in argumente, zaradi katerih je potrebno, da so odnosi med RS ter Slovenci v zamejstvu in po svetu pravno urejeni. Vta namen SSk vsodelovanju s Krozkom Anton Gregorcic prireja predstavitveni vecer na temo Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Gostje vecera bodo drzavni sekretar Zorko Pelikan, predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu mag. Janez Krambergerter clana iste komisije Franc Puksic in Anton Kokalj. Predstavitev bo potekala vtorek, 13. junija, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz v Gorici z zacetkorn ob 19.30.
SLOVENSKA SKUPNOST v sodelovanju s KROZKOM ANTON GREGORäd
vabi na predstavitveni vecer z naslovom
ZAKON O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA
O ZAKONU BODO SPREGOVORILI:
Zorko Pelikan - Drzavni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Mag. Janez Kramberger - Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Poslanec Franc Puksic - Clan Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Poslanec Anton Kokalj - Predsednik Odbora za zadeve EU
Terek, 13. junija 2006, ob 19.30
Komorna dvorana v Kulturnem centru Lojze Bratuz Drevored XX. septembra 85 - Gorica
Vljudno vabljeni k
* &	MASI V SPOMIN NA VODITEUE
IN DOBROTNIKE KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUZ
Cerkev sv. Ivana,
sobota, 10. junija 2006, ob 19.30
Pri bogos/uz/u bo sodeloval MoPZ Mirko File/.
Obvestila
V soboto, 10. junija, praznujem svoj god. Kdor zeli, naj se udelezi sv. mase ob 18. uri v semeniski kapelici v Gorici. Sledi druzabnost. G. Bogomil Brecelj.
Dru2inska pastorala goriäke nad-Skofije. V nedeljo, 11. junija, bo v Ogleju ob 16.30 trenutek refleksije na temo druzine, in sicer “La famiglia, testimone di speranza neH’ambito della vita affettiva”. Ob 18. uri bo masa z nadskofom.
Goriäki inätitut za versko in druZbeno zgodovino vabi v sodelovanju s Furlanskim filoloskim zdruzenjem na predstavitev furlansko-slovenskega slovarja, ki ga je uredil Marijan Brecelj. Srecanje, na katerem bosta o delu spregovorila prof. Giorgio Faggin in prof. Lojzka Bratuz, bo v ponedeljek, 12. junija, ob 18. uri v dvorani goriskega pokrajinskega sveta.
Skupnost druZin Soncnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno sredisce SRECANJA IN IZZIVI 2006 za otroke, ki obiskujejo slovenske vrtce in sole na Goriskem, in sicer od 12. junija do 14. julija od 7.45 do 13. ure z moznostjo podaljsanega urnika s kosilom. Za informacije tel. 0481 536455 in 0481546549.
Pri Mladinskem domu v Gorici poteka predvpis za solsko leto 2006/07 od 5. do 15. junija. Informacije: 0481 546549 in 0481536455.
Goriäki sede2 SSO bo od 5. junija pa do 1. septembra odprt samo dopoldne, in sicer od 9. do 12.30. Obäna Doberdob obvesca, da je od 1. do 19. junija tehnieni urad zaprt publiki zaradi zamenjave osebja.
Cestitke
Nas Adrijan se je srecal z Abrahamom. Ob tem jubileju mu
cestitamo. Skupnost druzin Soncnica.
Darovi
Za slovensko Karitas 251,30 evrov in 15.142 SIT. Prostovoljni prispevki nabrani na prireditvi v Kulturnem centru Lojze Bratuz 21. maja 2006.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaie (od 9.6. do 15.6.2006)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 9. junija (v studiu Andrej Baucon): Ob domacem ognjiscu: Slovenska narodno-zabavna in zabavna glasba veeraj in danes. -Zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta. - Zborovska pesem.
Ponedeljek, 12. junija (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound z Andrejem: moderna glasba veeraj in danes. - Zanimivosti in obvestila. _
Torek, 13. junija (v studiu Matjaz Pintar): Evropska pobuda Interreg: “Od vzhoda dojuga: razlicni glasovi sveta” - V intervjuju odgovarja Paco Taibo II. iz Gijona v Spaniji, veliki pisatelj in strasten pripovedovalec. - Glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 14. junija (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Zuzelke, prvi letalci. - Izbor melodij. Cetrtek, 15. junija (v studiu Niko Klanjscek): Zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. -Glasba izstudia 2.
ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA ZUPNIJA SV. ANDREJA
vabita na
KONCERT CERKVENIH PESMI
Nastopajo:
- Mladinski pevskih zbor E. Komel - Pevska skupina Musicum
- Cerkveni pevski zbor Kapela
- Mesani pevski zbor F. B. Sedej
- Mesani pevski zbor Podgora - Moski pevski zbor M. Filej
Zupnijska cerkev v Standrezu Nedelja, 11. junija 2006, ob 18. uri
M
GALERIJA ARS
Vljudno Vas vabimo na odprtje likovne razstave Olivie Siauss
SANJE IN PRAVUICE 2000-2006
Umetnico bo predstavila Jasna Merku'
Galerija Ars, Travnik 25, Gorica Torek, 13. junija 2006, ob 18. uri
■V
V
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
vabi na predstavitev pesniSke zbirke
David Bandelli RAZPRII SVETOVI
O poeziji bo spregovorila mag. Ana Toros.
Na veceru bodo sodelovali Sara Miklus, recitatorka in pevska skupina Musicum.
Kulturni center Lojze Bratuz
Petek, 16. junija 2006, ob 20.30.
Vspominskem parku Kulturnega centra Lojze Bratuz bo odslej ob obelezju Lojzeta Bratuza in Mirka Fi-leja tudi doprsni kip dr. Kazimirja Humarja, enega izmed pobudnikov gradnje KatoliSkega doma, ki se je ob prenovitve-nih delih leta 1996 preimenoval v Kulturni center Lojze Bratuz. Tega je bil msgr. Humar zelo ve-sel, kakor se je veselil vsakega dosezka go-riSkih Slovencev.
Zanje se je kot duhov-nik, profesor, kulturnik in ca-snikar bistrega, kritienega pe-resa razdajal vse od svojega prihoda v Gorico leta 1943. Celo grozeci oblaki so v Cetrtek, 1. junija, spoStljivo zadrza-li v sebi dezne kaplje, da je lahko v sicer vetrovnem in mrzlem veCeru nemoteno potekala slovesna blagoslovitev
kipa, ki ga je izdelal kipar Zma-go Posega po svojih umetniSkih vzgibih in obCutju. Na Castni strazi so stali mladi goriSki skavti in skavtinje, ki so prav po zaslugi dr. Humarja zaCeli delovati tudi na GoriSkem daljnega leta 1964 in s katerimi je vseskozi delil skavtsko zivljenje tudi dr. Hu-
mar, Sivi medved. Ob prisotno-sti generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jozeta SuSmelja, predstavnika iz Ura-da RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Merljaka, go-riSkega zupana Vittoria Branca-tija, goriSkega obCinskega od-bornika Silvana Primosiga, dezelnih predsednikov SSO
Draga Stoke in SKGZ Rudija PavSiCa, goriSkega in trzaäkega pokrajinskega predsed-nika SSO Janeza PovSeta in Marija Maverja in drugih osebnosti iz kulturnega in politiCnega zivljenja, Humarje-vih duhovnih sota ratov s äkofovim vikarjem Oskarjem SimCiCem in gene-ralnim vikarjem ko-prske äkofije Rena-tom PodberSicern v prvi vrsti ter velike mnozice ljudi je dr.
Humarju v Cast za-pela tri pesmi (Slovenski fantje, V mraku, Sloven'c Slovenca vabi) moSka skupina Akord iz Podgore pod vodstvom dr. Mirka Spacapana. Med petjem je hudomuSni veter, nepokli-can, nekajkrat odstrl tancico na spomeniku.
/stran 14 Iva KorSiö
saz
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Glasbena matica
Kmecka zveza
KR7
Krozek za kulturno, sportno in podporno udejstvovanje
SINDIKAT
SLOVENSKE
SOLE
Tajnistvo Gorica
Sindikat slovenske sole
SDZPI
IRSIP
Slovenski dezelni zavod za poklicno izobrazevanje
Slovenska knjiznica • Damir Feigei
Drustvo slovenskih upokojencev za Gorisko
0
7ssdi
Slovensko planinsko drustvo Gorica
ok>ri
Slovenski raziskovalni Institut v Italiji
Zdruzenje slovenskih sportnih drustev v Italiji
SLDV I K Slovenski izobrazevalni konzorcij
Zveza slovenskih kulturnih drustev
K realizaciji KBcentra so pripomogli:
MONTALTO SANTO
ul. Cividina 2 - Ronchis - Faedis (Ud) tel. 0432.728104
FRACAROS srl
ul. S. Antonio, 30 -tel. 0431.96045
Villa Vicentina (Ud)
SU.NA. ANIME snc
ul. del Molino, 10 - Romans d’lsonzo (Go) tel. 0481.909273
PELICON ERIK
ul. XXIV maja, 16 - Sovodnje ob Soci (Go) tel. 335.53455855
SAVIO Tapezzerie
ul. Trieste, 26 - Villanova dello Judrio (Ud) tel. 0432.758216
PRIMAT-Tovarna kovinske opreme d.d. ADRIAKER srl
Industrijska ulica, 22 tel. +386 2 2507600
Maribor (Slo)
strada di rosandra, 40 tel. 040.813719
Trst
EDIL-PORFIDI TRENTINA srl
Prosek-Devinscina 22 - Zgonik (Ts) tel. 040.251044
ROLICH srl
Nabrezina Kamnolomi 35/c tel. 040.200371
Trst
ZELEZNINA HOBBY snc
ul. Carducci, 32 - Gorica tel. 0481-34730
PAULIN srl
ul. Gregorcic - Gorica tel. 0481.21324
MARIO MUCCI & C.
ul. Gregorcic, 20/2 - Gorica tel. 0481.21828
EUROLINE PARQUET
ul. Nazionale, 22/c - Buttrio (Ud) tel. 0432.673759
IL PUNTO srl
ul. Molino a vento, 72 tel. 040.6798811
Trst
ELETTROVENETA spa
ul. Garzarolli, 208/A - Gorica tel. 0481.525135
STEFANO MUNARIN
ul. Max Fabiani, 24 - Gorica tel. 329.4771623
SERETTI srl	S.Z. ARREDAMENTI snc	LODOLO STEFANO
ul. dell’lstria, 3 - San Giorgio di Nogaro (Ud) ul. Aquileia 66 - Cervignano del Friuli (Ud) ul. Aielio, 27 - Videm tel. 0431.621034	tel. 0431.32925	tel. 348.4442828
NOVIPLA srl
ul. D’Antoni, 16 - Colloredo di Prato (Ud) tel. 0432.662021
GRAPHART srl
Obrtna cona Dolina 507/10 tel. 040.8325009
Trst
	CIACCHI SERGIO	TREEMMEGI srl	Impresa edile PASALIC ZORAN	MIRUM	CO.SE.MA.		
	Cesta za Kriz, 1/PR - Nabrezina (Ts)	korzo Italia, 119 - Gorica	ul. XXV aprila, 49 - Trzic	ul. Bait, 5 - Starancan (Go)	ul. E. Fermi, 8 - Krmin (Go)		
	tel. 040.200965	tel. 0432.699810	tel. 0481.44357	tel. 347.4367280	tel. 0481.62283		
www.tmedia.it						www.tmedia.it	
w.kbcenter.it
NOVI
GLAS
Odmevi
Bojevniki upanja, kje ste?!
Vpetek, 2. junija, je bila predstavitev knjige mi-sijonarja Pedra Opeke "Bojevnik upanja", ki jo je izda-la Mohorjeva druzba v slovenSdini. Istega dne smo posluSalci Radia Trst A lahko izve-deli ved zanimivih podatkov o knjigi in avtorju iz intervjuja z misijonarjem, ki ga je za oddajo Kultumi dogodki pripravila urednica Marija Brecelj. Pedro Opeka, drugi izmed osmih otrok slovenskih emigrantov v Argentini, se je v intervjuju s hvaleznostjo spominjal svojega odeta, ki ga je navadil rodnega dela, kar mu je zelo prav priSlo, ko se je pred tridesetimi leti kot misijonar sredal z nepopisno bedo na Madagaskarju. Kot je rekel, mu je bilo takrat jasno, da: "Tukaj ne morem govoriti, tukaj moram delati." Naslov knjige "Bojevnik upanja", ki so ga izbrali v francoski zalozbi -knjiga je najprej izSla v francoSdini - se mu zdi prime-ren, saj zaobjema njegov program za delo med revnimi na Madagaskarju. Knjiga je sredst-vo, da "solidarnost raste v lju-deh, da nismo opazovalci, am-pak da skupaj sodelujemo in odpravljamo bedo in revSdino na tem svetu." Prav za prav sta to res dve kljudni besedi za nje-govo delo: trdno upanje, da se da spremeniti tudi to, kar se zdi brezizhodno, in pa vztrajen boj, da te spremembe doseze. Tako lahko danes pokaze rezultate svojega trmoglavega upanja: 17 vasi, z 2000 hiSami, kamno-lom, Solo za 8.500 otrok, itd. Skoraj sama od sebe se mi je po-tem vsilila primerjava med to zavzetostjo, trdno vero in udinkovitostjo ter maloduSjem, zamorjenostjo in neudinkovito-stjo v naSem prostoru. Pri nas
se problemi ne reSujejo, ampak kopidijo. Samo droben primer. Pa ostanimo kar pri Radiu Trst A. Vse od uvedbe slovenskega televizijskega programa se go-vori o zahtevi po vidljivosti te-ga programa na celotnem ob-modju, kjer zivijo Slovenci v dezeli Furlaniji-Julijski krajini. Novembra 1. 2003 je razSiritev vidljivosti v Benedijo kot prio-ritetno nalogo sprejela Pro-gramska konferenca SKGZ-SSO v svojem zakljudnem doku-mentu, od dasa do dasa lahko beremo v tisku, da je problem vidljivosti televizije v Benediji "skoraj" reSen, potem pa spet vse skupaj zaspi. Odgovorna za programe NataSa Sosid je v intervjuju v Novem glasu ja-nuarja 2004 dejala, da si najbolj zeli, "da bo izvajanje zaSditnega zakona in zakona 482 pripomo-glo, da bo vidnost slovenskih televizijskih programov segla tudi v videmsko pokrajino. Prav tako si zelim, da bi priSlo do nadomestitve programistov reziserjev, ki so odSli v pokoj." Prva zelja se ji ni izpolnila, dru-ga pa morda s tem, da so napo-vedovalci in sodelavci s pogod-bo za doloden das nadomestili tiste, ki so v preteklih letih odSli. A tem nereSenim proble-mom se dodaja Se dodatno obubozanje slovenskih programov. Ze nekaj dasa se Sirijo namred glasovi, da bo kar pet usluzbencev programskega od-delka v kratkem odSlo v pokoj. Kaj pomeni to za ze tako na mi-nimum skrdeni kolektiv, mi-slim, da je jasno. Tudi de bi bilo vseh pet odhajajodih nado-meSdenih z novimi, rednimi namestitvami, bi bil ta skupin-ski odhod za nemoteno na-daljevanje sporedov tvegan. A o nadomestilih ne zna nihde nid povedati. In razen vzne-mirjenja zaenkrat ni dutiti, da bi se kak "bojevnik upanja" resnidno zavzel za reSevanje problemov slovenskih radijskih in televizijskih programov. Ce bi Pedro Opeka samo z vz-dihovanjem in obdasnimi izjavami spreminjal svet, bi danes lahko bore malo pokazal. Morda bo rekel kdo: "Ampak tarn so dru-gadne razmere, problemi so vedji, tarn je treba nape-ti vse sile, saj gre za prezi-vetje..." Ja, vendar se mi zdi, da gre zdaj zelo zares tudi za prezivetje naSega radia in televizije, seveda, de ju hodemo ohraniti vsaj na danaSnji viSini.
Eho
KULTURNI DOM
Podelitev bralnih znack
Peter Nos junak mladine
Predavanje inz. De Bacca
Optimizacija lastnih sposobnosti v djetniskem sektorju
Vsklopu nadrta SDGZ Projekt o podjetniSkem razvoju so odgovorni pri zdruzenju pred nedavnim povabi-li v zamejsko sredo Svicarskega konzulenta inz. Roberta De Bacca od podjetja Leadership organiza-tional learning. To je predstavljalo prvi korak ambicioznega projekta SDGZ, ki si postavlja kot cilj utrdi-tev slovenske prisotnosti na terito-riju, predvsem z ustvarjanjem modne ekonomske prihodnosti: to morajo krojiti v prvi vrsti mlajSe generacije in zato je bilo predavanje namenjeno zlasti njim.
Ker so pri nadrtu soudelezene tudi zamejske Solske ustanove, je bilo videti v dvorani ZKB na Opdinah kar nekaj najstniSkih obrazov, pa
tudi predstavnike nekoliko starejSe generacije, ki jim v zavesti piSe, da se lahko Se imajo za mlade, a so vendar na pragu samostojnega vstopa v areno zivljenja. Predavanje inz. De Bacca je bilo ostrega shematidnega formata, zaznamovalo ga je jedrnato po-dajanje snovi, podkrepljeno pa je bilo Se s Stevilnimi primeri, ki jih je predavatelj posredoval na podla-gi osebnih profesionalnih izkuSenj.
Svicarski konzulent je sprva izhajal iz vpraSanja, zakaj usluzbenci do-lodenega podjetja in kader podjetja samega niso dandanes zmozni sprejemati novih impul-zov oz. asimilirati novega znanja, ki bi pripomoglo k vedji poslovni
junaku Petru Nosu. Otroci so tako izbrali nekaj zgodb in na delavnicah, ki so dva meseca po-tekale v prostorih Kulturnega doma, jih s pomodjo mentorjev spremenili v scenarij, ki je bil
udinkovitosti podjetja. Razlog je v tem, da so ljudje-podjetniki razpe-ti med kreativno in emotivno na-petostjo: prva sprozi v nas zeljo po novem, po preizkuSanju, druga pa nas drzi vklenjene v ze ustaljene miselne kalupe. "Rezultati naSega dela so odvisni od naSega vedenja; naSe vedenje odvisi od trenutne-ga duSevnega stanja; slednje pa je nazadnje pogojeno od naSega nadina razmiSljanja", je dejal predavatelj in dodal, da vvsakdanjem zivljenju dlovek uspe nadzorovati svoj nadin razmiSljanja le za pidlih 20 %, "preostalih 80% pa ne mo-remo kontrolirati in ta odstotek pogojuje naSe zivljenje. Ravno zato dim bolj smo dustveno podvrze-ni dolodeni situadji, tem bolj se st-varnost okrog nas zozi. Pomemb-no je potemtakem razloditi med
podzavestnimi dinamikami, ki po-zitivno udinkujejo za to, da doseze-mo doloden cilj, in mislimi, ki nam Skodujejo. Dojeti moremo, kateri nadin razmiSljanja je za nas najbolj udinkovit in katere od naSih 'predhodnih' miselnih vzorcev j e vredno vzeti v poStev za prihodnje izzive". Zanimiv je tudi podatek, da 80% naSega dasa izra-bimo za vse ostalo razen za to, kar res potrebujemo. "Ce se zavedamo vseh teh iztodnic, bomo lahko asi-milirali in izrabili novo znanje in bomo tako kos novim ävljenjskim in delovnim izzivom", je sklenil inz. De Bacco in dodal, da se mo-ra podjetnik in navsezadnje vsak izmed nas otresti bojazni, ki sloni na pomanjkanju samozavesti: ta problem lahko povzamemo z vpraSanjem: kaj ostali mislijo o meni? "Razumeti moremo, kako sploh kot posamezniki delujemo in zakaj se zavzemamo za doloden cilj. Le na tak nadin bomo koristi-li sebi in druzbi".
IG
Opcine
Smarnicni koncert Marijinih pesmi
n r | vakSnega Smarnidne-ga koncerta Se ni bi-A lov naSi cerkvi." S temi besedami je zupnik g. Franc Pohajad ob sklepu koncerta izrazil obdutke, ki so jih od-naSali s seboj posluSalci tega pevskega vedera Marijinih pesmi iz cerkve Sv. Jerneja na Opdinah.
Mrzel, dezeven konec meseca, nid kaj podoben temu letnemu dasu; burja, ki je zavijala okrog vogalov, ni prepredila ljubi-teljem Marijinih pesmi udelez-be na Smarnidnem koncertu, ki se je pridel z nastopom Mladin-ske pevske skupine Vesela pom-
lad pod vostvom Mire Fabjan. Pesmi: Brat sonce, sestra luna -Hvalnica stvarstvu in Ave Marija
-	Franca Gerbida sta izzveneli iz mladih grl nezno in bozajode do posluSaldevih uSes, ki so jih nagradili s toplim aplavzom. In ze je povezovalka tega koncert-nega vedera UrSka Sinigoj napo-vedala domadi cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. Ob predstavitvi je povedala: "Kot ste verjetno ze sliSali, je zbor prejel prvo nagra-do na tekmovalni reviji cerkve-nih pevskih zborov Bogomir Spacapan v Podgori pri Gorici." Ker tega sporeda ni sliSalo veliko domadih posluSalcev, so se od-
lodili, da ga ponovijo v okviru Smarnidnega koncerta Se pred domadim obdinstvom. Dirigent Janko Ban, ki je vodil zbor, je te pesmi izbral po dolodenem kljudu: vse so uglasbili primor-ski skladatelji s trzaSkega in go-riSkega obmodja. Prav to dejstvo je zirija v Podgori Se posebej po-zitivno ocenila. Tudi besedila so vedinoma napisali domadi av-torji.
Pesem Dobri Zvelidar (besedilo Filipa Terdelja je uglasbil Emil Komel); Bozji angeli (avtorja Ljubka Sorli in Lojze Bratuz); Obhajilna pesem (besedilo Stanka Janezida je uglasbil Stane Malid); NajlepSi trenutki (avtorja Elizabeta Kremzar in Vinko Vodopivec), pri tej sklad-bi je kot solistka nastopila Mar-ta Fabris. Orgelska spremljava je bila zaupana Davidu Lenisi. Tudi pri domadi publiki je bilo obdutiti navduSenost pri teh sk-
ladbah, ki jih je nagradila z dol-gim aplavzom.
Glasbeni del sporeda je obogati-la s svojim razmiSljanjem vodi-teljica zanimivih radijskih programov Ines Skabar Biteznik. V svojem govoru je podala lik Ma-rije, h kateri se je zatekal v svojih proSnjah tudi pokojni papez Ja-nez Pavel II. Njegovo geslo je bilo: Totus Tuus - Ves Tvoj. V dasu, ko se izgubljajo duhovne vred-note, ko je opazna skrb vz-bujajoda apatija v druzbi, "je lahko Marija s svojo trdno, neo-majno vero pravi vzor, ki ga velja posnemati." Stevilne ro-marske poti in svetiSda po Slove-niji in v naSi bliznji okolici nam pridajo o globoki veri in zau-panju, ki jo ima slovenski narod v Marijo. "Njena modna, trdna in iskrena vera nam je lahko za zgled predvsem v tezkih tre-nutkih, ko potrebujemo spod-bude in tolazbe." Zakljudila je z
molitvijo velikega dastilca Ma-rije in svetnika Ludvika Grinjo-na Montfortskega, "ki je med drugim zagotovil, da bomo z Marijo povezani v ljubezni do Jezusa bolj napredovali v enem mesecu kakor sicer v ved letih." Posebnost tega Smarnidnega koncerta je bil nastop solistov, ki jih je na orgle spremljal Vinko Skerlavaj. Kot prva je nastopila Marta Fabris s pesmijo Salve Regina, ki jo je uglasbil Ivan Trinko.
Verze Simona Gregordida, ki jih je uglasbil Vinko Vodopivec, je odpel Marjan Skerlavaj. Sopra-nistka Matejka Bukavec je iz-vajala molitev iz Verdijeve ope-re Otello - Ave Marija. Skladbo Ave Marija - Saint Saensa je za-pel Marjan Strajn. Zadnja med solisti je nastopila Martina Feri z Ave Marijo iz rok opere Gubec Beg skladatelja MetikoSa, ki jo je objavil pod psevdonimom Matt
Collins, na orgle jo je spremljal Iztok Cergol. Pri posluSanju teh skladb je bilo dutiti tisto dudovi-to harmonijo duha, ki prevze-ma dloveka ob lepoti glasbe. Zakljudna todka Smarnidnega koncerta je pripadala cerkvene-mu pevskemu zboru Sv. Jernej. Pod vodstvom Janka Bana je zbor zapel: Ko pride majnik -Elizabete Kremzar, uglasbil Vinko Vodopivec.Nato sta bili na vrsti dve skladbi Marija Ko-goja (poklon skladatelju ob 50. obletnici njegove smrti) -Ko poje zvon in Vederni zvon. Koncert je zak- ljudila Gruberjeva -Sonce ze zahaja. Ta glasbeni veder se je kondal s pesmjo Marija, skoz zivljenje, s katero so nastopajodi in posluSalci skleni-li Smarnidno poboznost, ki je Se posebno ta veder vzbudila zah-valo za vse dobro, ki nam prihaja po Materi Mariji.
Pavel Vidau
■	obuda bralna znadka
I	je nastala v Sloveniji.
A Zamislil si jo je Leopold Suhodoldan, da bi otroke navajala in spodbujala kbranju. V zamejstvu je ta pobuda izred-nega pomena, saj tudi zaradi nje slovenski otroci segajo po slovenski knjizevnosti in sploh po knjigah. S tem bogatijo svoj be-sedni zaklad, kar navsezadnje pomaga pri ohranjanju slovenst-va v naSem prostoru. Z bralno znadko so maldki tudi nagrajeni s priznanjem: to je predvsem spodbuda slabSim bralcem, saj vemo, da bodo dobri bralci itak vedno brali; kdor pa s tezavo vzame v roke knjigo, ve, da bo za svoj trud popladan, in lotil se bo tako dolodenega Stevila knjig. Med udnim osebjem se glede nagrajevanja veliko govori: nekateri se namred spraSujejo, ali je sploh pametno, da se otroci nagradijo za to, kar bi morali itak storiti. Osebno sem
mnenja, da je ta formula res spodbudna."
Katere knjige so najbolj prilju-bljene?
"Otroci gotovo najraje segajo po humoristidnih knjigah; prilju-bljene so tudi pustolovske zgod-be in knjige o zivalih. Letos je delovanje za bralno znadko po-tekalo na knjigi Peter Nos Pri-moza Suhodoldana, ki je med
mladimi res priljubljen avtor: v Sloveniji je zmagal tudi Naj knjigo s raznimi deli. Maldki radi posegajo tudi po knjigah Dese Muck."
Tako nam je povedala uditeljica Olga Tavdar, ki je v sodelovanju s kolegico Nevenko Skerlj koor-dinirala letoänjo pobudo za bralno znadko, v sklopu katerega so se trzaSka ravnateljstva odlodila za izvedbo vzgojno izobrazeval-nega projekta S knjigo na oder. Ta je nastal v sodelovanju z zavo-dom za Solstvo RS, DruStvom bralna znadka Slovenije in SSG. V zadnjih dasih se je tako pobuda bralna znadka prevesila v pravi gledaliSki 'kons', ki ga zadnji dve leti vodita in animirata dla-na umetniSkega ansambla SSG Nikla Petruska Panizon in Gregor Ged. Letos sta bili aktivno soudelezeni Didaktidni ravna-teljstvi Dolina in Nabrezina. Kot nam je ze omenila uditeljica Olga Tavdar, so prireditelji izbrali snov za bralno znadko na podla-gi knjig Primoza Suhodoldana o
osnova, na kateri je potekala gle-daliSka konstrukcija na odru ob podeljevanju bralnih priznanj minuli teden. Tedajniki so na svojevrsten nadin prikazali do-godivSdine Suhodoldanovega ju-naka in jih pospremili z reklam-nimi vlozki. To pa ni bilo vse: udenci ostalih razredov so risali risbice na temo Petra Nosa, ki so jih multimedijsko predstavili med predstavo samo.
Slovesnost je bila kajpada rado-stna in prepolna svezine, ki jo lahko samo tako velikemu stevi-lu naSih maldkov uspe sproziti. Junaki dvodnevnega otroSkega zura niso bili tako le tisti, ki so nastopali na odru Kulturnega doma, ampak vsi prisotni, ki so ob Gregorju Gedu in Nikli Pe-truSki Panizon ter Lari Komar ob skupnem petju Bitendeve Him-ne bralnih znadk tudi zaplesali. Veselo so nato tudi zapeli Na-gajivo pesmico Miroslava KoSute, na glasbo Andreja Sifrerja.
IG
NOVI	rT-.	v v
GLAS
OBtlNA TRST
Igor Svab o prvi seji obcinskega sveta
Obvestila
Klub prijateljstva vabi na izlet v soboto, 24. junija, na Vrsno pri Kobaridu, v rojstno vas Simona Gregorcica, in v lepo Dreznico z zanimivim svetiscem. Vpisova-nje do 15. junija oz. do zapolnit-ve mest na tel. st. 040639949 (Bole), 040225468 (Puntar) in 040 43194 (Martelanc). Arteden 06 obvesca, da bodo
likovne delavnice za otroke in mlade od ponedeljka, 17. do petka 21. julija 2006 v SKC v Lonjerju. Otroska delavnica pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig, mladinska delavnica pod mentorstvom umetnikov drustva za umetnost KONS. Info in prijave: tel. st. 040 1910178 ali 333 5062494, mail jana@arteden.org
Finzgarjev dom
28. rojstni dein Vesele pomladi
Politicno-ideoloske zavore
.	•	■	w*	•
v mestm skupscini
Svetnik Svab, kaj se je torej zgodilo na prvi seji obdin-skega sveta?
Po razpravi o programu zupana Dipiazze je bila na vrsti izvoli-tev podpredsednika obdinske-ga sveta, polozaj, ki naj bi po dogovoru pripadal opozieiji. Ta je predlagala moje ime ze na prvem glasovanju. Tedaj je c/e-sna siedina odklonila mojo kandidaturo s pretvezo, da ni-mam dovolj izkuSenj na uprav-nih polozajih. V resnici pa je bil to samo izgovoi, za katerim se je skrival pravi razlog: kandi-dat slovenske naiodnosti ne sme zasesti tega polozaja. V drugem krogu volitev je vedi-na predlagala za mesto podpredsednika Roberta Damia-nija, opozieija pa se je Se vedno opredelila za moje ime. Kerpa ni svetnik Damiani tega pred-loga sprejel, bo treba ponovno na glasovanje.
Nekateri so v obänskem sve-tu ta zastoj tolmaCili z dejst-vom, da imate premalo izku-
Senj v upravnih organih.
Menim, da polozaj podpredsednika nezahteva bogvekate-rih predhodnih izkuSenj. Pri-stojnosti podpredsednika so formalnega, notarskega znada-ja. Menim, da gre tu zgolj za politidno vpraSanje! Nenaklonjenost do slovenske narodne skupnosti se je izkaza-la tudi med razpravo o obänskem programu Dipiazze, ko so slovenski svetniki pozdravili v slovenskem jeziku: tedaj je na-stal ze pravi 'halo'.
Ali je vaS poseg povzroCil kakSne reakeije s strani veCi-ne in Zupana Dipiazze? NikakrSne!
Kako boste v prihodnje po-stopali z ostalimi slovenski-mi svetniki?
Ze vsvoji volilni kampanji sem poudaril, da bom skuSal na naj-boIjSi naän sodelovati z ostali-ma kolegoma pri reSevanju tezav naSe narodnostne skupnosti. Prepridan sem, da bo tovrstna sinergija res vznikni-
la, in to ne le glede Problematik slovenskega Trsta, a celot-nega zalivskega mesta.
Zadetek ni spodbuden. Izrazil sem mnogokrat razodaranje, da se naSe mesto ne uspe otre-sti ostrine, s kateropresoja slovenski del mesta. Treba je iska-ti sodelovanje, da bi se Trstpre-
rodil, in to ne le vSirSem sode-lovanju z vzhodom. Kaj koristi naSemu mestu, de se veänska komponenta ne od-pre do drugadnosti, ki zivi na istem ozem-lju?.
Kako bo trZaSka ob-Cina v bliZnji prihod-nosti spremljala schengenski padec meje?
Srdno upam, da se ne bo ponovil zloglasni 1. maj 2004, ko je del obdinskega odbora in skupSdine protestiral proti vstopu Slovenije v EU, medtem ko je vsa ostala Evropa pra-znovala in se veselila tega dogodka. Upam, da se bo kdo v krat-kem kondno zresnil... Kaj menite o prazno-vanju dnev republi-ke?
Dan republike bi moral pred-stavljatipraznikza vse drzavlja-ne, tudi za nas. Na zalost od-nos, ki ga je drzava doslejpoka-zala do nas, je odklonilen. Ita-lija doslej ni naredila tega, kar bi morala in kar je itak drno na belem zapisano v ustavi.
IG
Eiwrh Kulturni protest ob nevzdrznem stanju solskih poslopij
"A nihee od odraslih ne bo nikoli razumel, kako vazno je to!"
nove. Predsednik podroC-nega sveta ravnateljstva Pavel Zobec je v svojem pose-gu poudaril odprto vpraSanje Sole pri Sv. Ani, v kateri so zlikovei pred peti-mi leti podtaknili pozar, dotraj anost poslopja Ske-denjske Sole in po-manjkanje telovadnice pri Sv. Jakobu. "To so le nekateri najbolj oCitni proble-mi, s katerimi se vsak dan ukvarja uCno in neuCno osebje naSega didaktiänega ravnateljstva", je dejal Zo-
Novo avtobiografsko delo Milana Gregorica
Razpotja, izbire, spopadi
tt c to pobudo zelimo dokazati, da Sole na L-J podroCju Skednja in Sv. Ane ter Sv. Jakoba imajo kar nekaj logistiCnih tezav. So pa vendar zive Sole, s katerimi zelimo naprej tudi v prihodnje. HoCemo torej pokazati pomen teh vzgojnih srediSC na naSem te-ritoriju, zato da bodo lahko Se naprej zivele, in to ne samo zgolj kot stavbe, temveC zlasti v zavesti ljudi. Te ustanove so predvsem ziva stvarnost, ki bo ostala v prihodnje v sreih naSih otrok, tudi ko bodo ze odrasli: upam, da bodo tudi takrat nosili v sebi prijetne spomine na obdobje svojega zgodnjega Solanja in
Slovensko dezelno gospodar-sko zdruzenje letos praz-nuje 60-letnico obstoja, zato bo imelo svoj redni obCni zbor v posebno uglednem kraju: v De-vinskem gradu. V ponedeljek, 12.junija, se bodo ob 18. uri zbra-li dani slovenske stanovske orga-nizaeije v kongresnem centru gradu, kjer bodo na sporedu vse obiCajne dejavnosti obCnega zbo-ra, kot jih doloCa Statut. Predsedstvo bo podalo Clanom obraCun enoletnega delovanja, tako z vidika posameznih stanov-
otroStva."
Tako nam je povedal didaktiCni ravnatelj Marijan Kravos ob nadvse pomembni prireditvi, s katero so zeleli Clani PodroCne-ga sveta didaktiCnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu, uCno in neuC-no osebje otroSkih vrtcev in osnovnih Sol na podroCju Sv. Ane, Sv. Jakoba in Skednja, Zdruzenja starSev teh Solskih ustanov in Srednje Sole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu opozori-ti in pozvati SirSo javnost, poli-tiCne predstavnike in odgovorne oblasti o nereSenih vpraSanjih v zvezi z nevzdrznim stanjem Solskih poslopij, v katerih delujejo naSe vzgojno-izobrazevalne usta-
skih sekeij kot tudi s SirSega zor-nega kota udejstvovanja organi-zaeije na institucionalnih in dru-gih ravneh. Med opravljenimi pobudami bo gotovo omenjena anketa o Clanstvu, ki so jo izvedli lansko leto. Ta je dala povod za nastanek Projekta za razvoj podjetniStva, namenjenega mla-dim StudirajoCim, podjetnikom in zaposlenim, ki se v sodelo-vanju z Zadruzno kraSko banko odvija prav v teh dneh. Po obrav-navi bilance in ostalih obveznosti bo sledila prijetna in slavnostna
druzabnost za vse udelezence na grajskem dvoriSCu.
V okviru 60-letnice SDGZ so predvidene Se druge pobude, po-leg osrednje proslave, ki bo no-vembra. Te so zasnovane ne zgolj spominsko in retrospektivno, ampak s pogledom, uprtimv nove Perspektive: zato predlog projekta za uveljavljanje podjet-niSkega duha med mladimi, zato tudi druge akeije, odprte sodelo-vanju in vkljuCevanju Se drugih podjetniSkih sredin v naSem mestu, v dezelnem in Cezmejnem prostoru.
Zdruzenje se priporoCa vsem vC-lanjenim gospodarstvenikom in prostim poklicem, da bi se pol-noStevilno udelezili obCnega zbo-ra v Devinskem gradu in tako skupaj lepo praznovali pomembni jubilej.
bec. "StarSi pa sebi vedno po-navljamo, da je vredno vztrajati, saj se bodo stvari ze enkrat morale urediti. Toda vCasih smo res utrujeni", je Se povedal Zobec in dodal skeptiCnost, s katero starSi spremljajo obljube sedanje obCinske uprave. NaCelnica ura-da za slovenske Sole pri Dezelnem Solskem uradu, gospa LuCka Barei, je opozorila, da je vpraSanje o poslopju Skedenjske Sole na istem kot leta 1968, ko je bila tedaj sama uCiteljica v Skednju. Spregovorila sta Se predsednik rajonskega sveta Andrea Vatta, predsednik druStva Kolonkovec Josip StanCiC in predsednica druStva Ivan Grbec Luisa Primossi.
Prireditev, ki je v Cetrtek, 1. junija, potekala na dvoriSCu Ske-denjskega Solskega poslopja, ni bila zgolj trenutek bridkega kri-
Foto IG
tiCnega presojanja, temveC Siroko zasnovani kulturni trenutek, pri katerem je priSla do izraza vital-nost naSe zamejske mladine, ki si - kljub raznoraznim predno-stim tistih, ki bi morali skrbeti za prihodnost naSih najmlajSih -gotovo zasluzi taka poslopja, kjer bi lahko nemoteno pridobivala svoje prvo izobrazbo. Spored so tako izoblikovali harmonikarja Glasbene matice Kristjan Bandi in Marko Debernardi, pevski zbor NSS Ivana Cankarja, zenska pevska skupina Stu ledi in gim-nastiCarke Bora in recitatorki Lara Komar ter Nikla PetruSka Pani-zon, ki sta prebrali nadvse pri-meren izvleCek z naslovom A nihCe od odraslih ne bo nikoli razumel, kako vazno je to! iz knjige za otroke Antonia de Saint-Exuperyja Mali Princ.
Igor Gregori
Nadvse plodovit istrski publicist in javni delavec Milan GregoriC je pri trzaSki zalozbi Mladika objavil novo, avtobiografsko delo z naslovom Razpotja, izbire, spopadi. Minilo je slabo leto od prejSnje knjige Ljudje mojega Casa, ki je prav tako izSla pri Mladiki v Trstu in v kateri je avtor nekako razgrnil zivo podobo 20. stoletja v portretnih zapisih o ljudeh, ki jih je sreCeval med svojim javnim udejstvovanjem. V novi knjigi Razpotja, izbire, spopadi GregoriC povzema pomembnejSe epizode svoje zivljenjske poti, od otroStva prek Studentskih let in delovanja v gospodarstvu pa vse do svoje angaziranosti v civilni druzbi v zadnjih desetletjih, vkljuCno s padei, katarzami in dvigi. V tem je knjiga nekakSna sinteza osebnoizpovednega in publicistiCnega teksta, ki ga odlikujeta verodostojnost in iskrenost. "Milan GregoriC," je zapisal SaSa Martelanc v spremni besedi, "spada med tiste avtor je, katerih izdelke poznaS, tudi ko bi ne bili podpisani. Med znaCilnimi stalnicami njegovega pisanja izstopata jasnost in iskanje resnice. Tu ne pozna kompromisov, Ceprav dobro ve, da je cena za tako razkoSje lahko tudi visoka." ZakljuCuje delo poglavje o aferi v zvezi s KocjanCiCevo nagrado, ki jo je komisija za nagrade podelila za leto 2005 Milanu GregoriCu, a jo je izolski obCinski svet blokiral. S
temeljitimi obrazlozitvami in dodatnimi prilogami zeli avtor osvetliti probleme, ki so vzniknili ob podeljevanju KocjanCiCeve nagrade, ter ozadje, v katerem se je celotna afera odvijala.
Milan GregoriC (Dekani, 1934) je po maturi na slovenski klasiCni gimnaziji v Trstu diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Njegov publicistiCni opus obsega prek petsto razliCnih besedil, ki jih je tudi zbral in povezal v celoto v treh knjigah: PolitiCni ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizaeije (1997), Slovenijavtesnem objemu zahodne sosede
(2002) in Sence nad oazo sozitja ali italijanska manjSina od ljubezni do konfrontaeije (2004) poleg ze omenjene Ljudje mojega Casa.
V Devinskem gradu
Letosnji obeni zbor slovenskih po jetnikov
Razpotja
izbire
spopadi
Foto IG
Vesela pomlad je v nedeljo, 4. junija, praznovala 28. leto delovanja v krogu mladih in najmlajSih peveev. "Letos so namreC program sklepne proslave oblikovali tudi
malCki, s katerimi so naSi pedagogi, predvsem Samanta Mazziero, prisrCno delali. Tako vlaganje energije se bo gotovo obrestovalo tudi v prihodnosti."
8. junija 2006
Koroska / Beneska
NOVI
GLAS
Slovenski znanstveni institut na Dunaju
Posvet o raziskovan ju man jsin v zamejstvu
Urad za Slovence
Nagradni natecaj za diplomska dela
Tridesetega maja so se v pro-storih Slovenskega inStitu-ta na Dunaju (SZI), ki so v strogem mestnem srediSCu, pred-stavili znanstveni inStituti, ki se ukvarjajo s prouCevanjem sloven-skih manj Sin v drzavah ob mejah Slovenije.
Ob tej priloznosti je potekal tudi delovni posvet direk-torjev in zastopnikov Slovenskega znanstvenega inStituta na Dunaju,
InStituta Urban Jarnik in Slovenskega znanstvenega inStituta iz Celovca,
InStituta za narodnostna vpraSanja iz Ljubljane, Slovenskega raziskoval-nega inStituta iz Trsta in Univerze na Primor-skem.
O poteku sestanka in predstavitve na Dunaju smo vpraSali za mnenje prorektorja Univerze na Primorskem Milana Bufona, direktorja InStituta za narodnostna vpraSanja Mitjo Zagarja in ravnatelja Slorija Emidija Su-siCa.
Milan Bufon
Kot predstavnik Univerze na Primorskem lahko le izrazim svoje zadovoljstvo z rezultati posveta, ki vodijo po eni strani k oblikovanju bolj sistemske in koordinirane oblike povezovanja institucij in sredin, ki se ukvarjajo z manjSin-skimi in etniCnimi problemi, po drugi strani pa tudi k poveCani za-vesti, da je potrebno na tem po-droCju vzpostaviti neko celovitejSo razvojno politiko slovenske drzave
Vokviru raziskovalnega programa 3000 let zelezar-stva, paSniStva in oglarst-va v Julijskih Alpah je pripravil Tri-glavski narodni park (TNP) v Do-mu Trente razstavo. Ob njej je mo-goCe potegniti vzporednice in pri-merjave z drugimi obmoCji v Vzhodnih Alpah o naCinu bivanja in etnogenezi.
V	informacijskem srediSCu Doma Trente so 20. maja odprli razstavo z naslovom 2800 let rudarstva in zelezarstva v Julijskih Alpah, av-torja Janeza Bizjaka. Gre za povze-tek devetletnih raziskav v visoko-gorju TNP-ja, v okviru programa UNESCO Man and Biosphere/Clo-vek in biosfera) z naslovom »2800 let paSniStva in rudarstva v Julijskih Alpah«. Omejena je na ob-moCja rimskodobnega in srednje-veSkega rudarstva Bohinja, Trente in Ble-da.
Kot je ob otvoritvi po-vedal avtor Janez Bizjak, predstavlja raz-stava evidentirane lokacije zelezne rude in manj znano zgodovino gospodarskih dejavno-sti v naSem visoko-gorju. Leta 2003 je TNP pridobil status UNESCO biosfernega ob-moCja, najdbe pa so spodbudile Gorenjski in Tolminski muzej ter Institut za arheologijo ZRC SAZU, da so v letih 2002, 2004 in 2005, opravili zaSCitna arheoloSka son-diranja kamenodobnih in rim-skih najdiSC.
in slovenske znanosti na podroCju raziskovanja in promoviranja medkulturnih, medetniCnih in medjezikovnih interakcij, ki po-menijo ne le kljuCno temo v pro-cesu druzbene integracije v Evro-pi, ampak tudi primarno eksi-stenCno temo za Slovenijo ter slovenskega jezika in kulture v evro-
pskem in SirSem globalnem kon-tekstu.
Mitja 2agar
Posebno me veseli, da se je sestanka udelezil tudi drzavni Sekretär Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki je izrazil podporo prizade-vanjem za okrepitev sodelovanja in za pripravo in prijavo skupnih projektov ter dejavnosti. Predstav-niki inStitutov so ob tem opozori-
li	na kljuCne probleme, ki jih sreCujejo pri svojem delu, predv-sem pa na probleme, povezane s kriteriji ter organizacijo in upravljanjem raziskovanja,
Postavitev razstave sta sofinanci-rala Urad Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in HessenSko-slovensko druStvo iz Wiesbadna.
Bizjak se jim je ob tej priloznosti zahvalil za to pomoC, Se posebej pa prebivalcem teh obmoCij, ki so jih po terenu vodili na prava me-sta in tako pripomogli, da je na-posled trud kronan z verodostoj-nim odkritjem nekdanjega obra-za teh krajev.
Posebej se je zahvalil za vodenje do rudniSkih rovov in jaSkov, ostankov ali krajev, kjer so bile ta-lilne peCi nad Bohinjem in Trento, ljudem, ki so slutili ali vedeli, kje so ohranjeni sledovi zelezarstva. Poseben prispevek je k temu dal metalurg Janez CundriC iz Bohinj-ske Bistrice, ki je edini na svetu, ki
je napravil popoln poizkus de-monstracije pridelave zeleza na naCin, po katerem so to poCeli v teh krajih ze v antiki.
Na predstavitvi je Bizjak posebej
kakrSne predvidevajo slovenski in evropski predpisi in standardi. Po-leg kadrovskih omejitev in zmoz-nosti posameznih institucij so posebej pereCi problemi financi-ranja, kar je kljuCno tudi pri prijavljanju za evropske in medna-rodne projekte, ki pogosto zahte-vajo lastno financiranje, za kar pa
inStituti nimajo sredstev. Zato bi bilo potrebno tudi v Sloveniji uveljaviti prakso, da institucije, ki pridobijo evropske projekte in financiranje, s tem avtomatiCno pridobijo tudi potrebno sofinanci-ranje slovenske drzave. Dodatno bi bilo potrebno zagotoviti tudi mehanizme, ki bi v pripravljalni fazi evropskih in mednarodnih projektov zagotavljali potrebna sredstva - ne glede na to ali bo po-samezna prijava uspeSna ali ne-, saj se sicer inStituti, ki smo sodelo-vali na tem sestanku, na razpise -zlasti kot nosilci projektov - sploh ne bomo mogli prijavljati. Ce bi se
obrazlozil iskanje, kopanje in taljenje rude pred 500 leti v Tren-ti. Kopanje v skalnatem, prepad-nem visokogorju Trente je bilo izjemno tezko, naporno delo, za danaSnje predstave, v nemogoäh zivljenjskih pogojih. Rovi so bili komaj 60 cm Siroki in 140 cm vi-soki, polni vlage, tudi vode, pre-pihov. Zato ni Cudno, da so rudarji umirali ze pri Stiridesetih letih. Ceprav je bilo trentarsko visoko-gorje zaledje bohinjskega antiCne-ga zelezarstva in je to obstajalo tudi tukaj, teh sledi do zdaj Se niso naSli. Raziskave so pokazale, da je bilo jeklo narejeno v Bohinju nerjaveCe, kar je bilo za takratni Cas nekaj neverjetnega. Se danes se strokovnjaki Cudijo, kako so takratni mojstri kaj takega sploh zmogli. V tistem Casu so jih imeli za Carovnike, ki so znali iz kamna priCarati novo snov. To znanje je bilo dano le redkim, ki so imeli zato tudi neke privilegije. Npr. Se do druge svetovne vojne vsi rudarji niso sluzili vojaSCine. Iz ogromnih koliän rude so pridelali zelo malo zeleza, ki pa je imelo izjemno strateSko vlogo za oborozi-tev in gospodarstvo. Kdor je imel to zelezo, je zmagoval v obeh bitkah skozi veC kot dva tisoC petsto let.
Po opisu Janeza CundriCa so odkrili antiCne peCi na volka v Bohinju in na KoroSkem. Te so bile znotraj Siroke komaj 20-30 centimetrov, visoke pa 50 -70 cen-timetrov. Na zgornjem delu so na-lagali oglje in rudo. Bohinjski bo-
takSne reSitve v Sloveniji uveljavi-le, bi bilo prav, da bi se v takSne mehanizme in razpise lahko enakopravno vkljuCevali tudi za-mejski raziskovalni inStituti. Emidij SusiC
SreCanje raziskovalnih inStitutov in srediSC iz zamejstva in Slovenije ocenjujem zelo pozitivno iz veC razlogov. Kot prvi razlog bi omenil dejstvo, da smo se na sreCanju po-svetili tako sploSnim problemom, ki tarejo te naSe ustanove, kot tudi specifiCnim problemom, ki so vezani na okolje, v katerem de-lujejo inStituti. Drugi razlog, ki daje pozitivno noto sreCanju, je prisotnost predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, drzavnega sekretarja Zorka Pelikana, in predstavnika Univerze na Primorskem, prorektorja Milana Bufona. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu namreC lahko postane izredno drago-cen sogovornik pri reSevanju nekaterih pro-blemov, ki se tiCejo fi-nanciranja, Se bolj pa stikov z uradnimi drzav-nimi institucij ami in or-gani, medtem ko Uni-verza na Primorskem (v sklopu katere nadvse uspeSno in perspektivno deluje Znanstveno raziskovalno srediSCe) lahko postane faktor, ki pospeSuje bodisi funkcionalno in-tegracijo kot strategijo delovanja raziskovalnih inStitutov. Ne na-zadnje bi podCrtal Se dva razloga za optimizem: predvsem to, da se ta pobuda vkljuCuje v podobne pobude, ki ze potekajo in zadevajo nekatere inStitute, prisotne na srefanju, kar bo Se pospeSilo njihovo sodelovanje na vseh moz-nih podroCjih (financiranje, sku-pni raziskovalni projekti, itd.), in pa dejstvo, da smo konkretno na-redili naCrte nadaljnjih sreCanj.
PeterRustja
bovec je bil gladek in svetel, tren-tarski limonitni lomljenec pa ne tako lep in bogat. Oboje so nalaga-
li	veCkrat v Casu enega do dveh dni. Zlindrasta masa je potem pri-tekla spodaj ven, v sredini pa je ostal »vouk«. Spodnji del peä je bil v zemlji. Pe£ ima dve Sobi za vpihavanje zraka, zgoraj pa je jaSek iz gline dodatno ojaCan s peSCenjakom, celotno konstruk-djo pa utrdi kamenje okoli nje, da konstrukcija ne razpade, saj se peS&njak in glina moCno razteza-ta. PrikljuCili so Se pihala ustna svezega zraka in za&lo se je... Prav poizvedovanja za sledmi zelezarstva so »kriva«, da ze nekaj let odkrivamo dokaze, da je bilo to obmoCje poseljeno ze pred deseti-mi tisoä let, saj so naSli ostanke orozja kamenodobnih lovcev. Seveda pa so naSli v visokogorju tudi ostanke majhnih rudarskih bivaliSC, saj rudarji niso mogli vsak dan prihajati spat v dolino. Bizjak je opozoril Se na zanimivo-st, da bodo drugo leto odprli med-narodno zelezarsko pot Cez Slovenijo, Avstrijo in Italijo, na kateri bodo predstavili razvoj opisanega zelezarstva skozi antiko in srednji vek.
Kjerkoli so najdiSCa antiCnega rudarstva in metalurgije, so prisot-na tudi geografska imena slovenskega izvora. Bizjak trdi, da je tudi to znak, da naSi davni predniki niso priSli na to ozemlje samo na prelomu starega in za&tku srednjega veka, ampak so bili tukaj ze bistveno prej. Zanimivo, da ufii naSa uradna zgodovina to, kar se je nauCila od naSih koloni-zatorjev, vsi drugi tukajSnji narodi pa svoje mlajSe generacije u£ijo, da so tu doma od nekdaj. Se bo danaSnje zgodovinopisje in Solst-vo tega vladnega mandata otreslo posledic totalitarnega prikima-vanja internacionalizmu in na-paCnemu razumevanju multikul-turnosti?
MM
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni nateCaj za diplomska, magistrska in dok-torska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljen-stvu.
Namen nateCaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in po-diplomskih Studentov na po-droCju zamejske in izseljenske te-matike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za oh-ranjanje slovenske identitete v matiCni domovini in zunaj nje-nih meja.
Na nagradni nateCaj se lahko prijavijo kandidatke in kandida-ti iz Republike Slovenije in tuji-ne. Predmet nagradnega na-tefiaja so uspeSno zagovarjana diplomska, magistrska in doktor-ska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obrav-navajo tematike slovenskih manj Sin v sosednjih drzavah ter slovenskih izseljencev.
Na nateCaj Urada lahko kandidi-rajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih nateCajih. UpoStevana bodo dela, zagovarjana vobdobju od 1.11.2005 do 31.10. 2006.
Nagrajena bodo tri dela za po-droCje zamejstva in tri dela za po-droCje izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od podroäj v viSini 170.000 SIT ter po dve nagradi v viSini 130.000 SIT. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloü tudi o veCjem Stevilu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno Stevilo nagrad ne sme presegati skupnega Stevila razpisanih nagrad (6) in fonda
860.000	SIT.
NajboljSa dela bodo na zeljo na-grajencev prejela tudi priporoü-
Siovensko kulturno srediSCe Planika ob koncu Solskega leta organizira sreCanje in druzabnost, na-menjeno otrokom, ki med le-tom obiskujejo raznovrstne slovenske dejavnosti v Kanalski dolini.
Tudi letoSnje sreCanje je po-tekalo v Zabnicah v soorgani-zaciji glasbene Sole Tomaza Holmarja, ki deluje pod ok-riljem Glasbene matice. Ob pri-sotnosti starSev in mentorjev, ki sodelujejo s srediSCem Planika in glasbeno Solo, so gojen-ci pripravili kar nekaj zanimi-vih in kakovostnih glasbenih tofk in so dobesedno oCarali prisotne starSe in goste. SreCanje je povezoval Manuel Fighelj, ki je letos pouCeval gla-sbo v dolini, in Carodej Roman, ki je kaj kmalu tudi postal idol prisotnih otrok. SreCanje je bilo tudi priloznost, da so se od-govorni pri srediSCu domenili s starSi glede poletnega dela, saj
lo Urada za objavo. Strokovna ko-misija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z razliCnih podroCij na temo slovenskega izseljenstva oziroma slovenskih manjSin v sosednjih drzavah. Pri tem bo upoStevala naslednje osnovne kriterije: iz-virnost teme - pristopa, uporab-nost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo, strokovnost in zahtevnost dela.
Sodelovanje naloge na nagrad-nem nateCaju se Steje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo ob-drzi v arhivu Urada.
Naän in rok priprave na nateCaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence vzamejstvu in po svetu, Zelezna cesta 14, 1000 Ljubljana s pripisom "ZA NAGRADNI NATECAJ" poSljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela, potrdilo o uspeSno opravljenem zagovoru diplom-skega, magistrskega ali doktor-skega dela z razvidnim datumom zagovora, kratko mnenje oziroma priporoCilo slovenske organi-zacije ali druStva v zamejstvu in po svetu (ki je ustrezno glede na tematiko dela) za kandidaturo na nagradnem nateCaju ter kratek zivljenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektron-skim) naslovom.
Strokovna komisija bo dela sprejemala do vkljuCno 18. no-vembra 2006, rezultati nateCaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2007. SveCana po-delitev nagrad bo sledila predvidoma v spomladi leta 2007. Dodatne informacije na tel. 01 430 28 11 (vsak delavnik med 9. in 15. uro).
Zorko Pelikan, DrZavnl sekretar
srediSCe nudi med poCitnicami kar nekaj zanimivih progra-mov. Prvi tak program, ki bo namenjen otrokom, bo glasbe-na delavnica, ki bo potekala meseca junija.
Planika in Glasbena matica pr-viC prirejata tako delavnico, ta pa spada k dopolnjevanju glasbene ponudbe gojencem v Kanalski dolini.
Glede pedagoSkega dela z otroki pa bo srediSCe organizi-ralo s pomoCjo uCiteljev, ki s srediSCem sodelujejo, intenziv-ni teCaj slovenskega jezika na primorski obali. Med gosti je bil prisoten tudi ravnatelj Glasbene matice gospod Bogdan Kralj. Med prisotnimi je bilo tudi veliko novih obrazov, predvsem takih, ki jih zanima delo Planike in Glasbene matice. Verjetno bo jeseni pri srediSCu Planika in Glasbeni mati-ci-Sola Tomaza Holmarja - kar pestro.
R.B.
0 anticni in srednjeveski zelezarski tradiciji v Julijskih Alpah
3000 let zelezarstva, oglarstva in pasnistva
Srecanje za otroke v Zabnicah
Glasba povezuje
NOVI
GLAS
Nasprotovanje plinskim terminalom y Trzaskem zalivu
Po izjavi o posledicah igralnistva zalitve predstavnikov Cerkve
VSloveniji je bilo v prejSnjih dneh veC do-godkov, ki pa jih ni mo-goCe razvrstiti po njihovi po-membnosti za strategijo in koristi drzave. IzkuSnje namreC kazejo, da se marsikaj velikega lahko iz-rodi oz. spremeni v majhen do-sezek, ki izniCi prvotna velika priCakovanja. A tako v politiki, za-radi Cesar mnoge dogodke pre-sojamo predvsem po njihovem zunanjem bliSCu. UpoStevaje tako izhodiSCe je bil najbrz najveCji do-godek obisk Stevilne vladne in go-spodarske delegacije pod vodst-vom premiera Janeza JanSe v Ru-siji. S politiCnega in simbolnega vidika je bilo zagotovo najpo-membnejSe prvo uradno sreCanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in predsednika slovenske vlade Janeza JanSe, ki je utrdilo prestiz slednjega. V delegadji je bi-
lo	kar 133 gospodarstvenikov iz skoraj sto slovenskih podjetij, ki so s predstavniki ruskega gospo-darstva sklenili veC novih spora-zumov za poveCanje blagovnih iz-menjav in gospodarskega sodelo-vanja. Ob obisku so priredili znan-stveno konferenco o temi "Zgo-dovinski temelji in perspektive slovensko-ruskih odnosov", pri Cemer so obravnavali tudi pionir-sko vlogo diplomata Ziga Herbersteina, po rodi iz Vipave, (1486-1566), ki je zahodni svet prvi te-meljito seznanil z Rusijo. Rusija naj bi v prihodnje veC investirala v Sloveniji, poravnala svoj klirinSki dolg, ki znaSa okoli 130 milijonov ameriSkih dolarjev, ter
postala stalni dobavitelj zemelj-skega plina in nafte Sloveniji. Premier Janez JanSa je ob tem dejal, "da Slovenija dobiva plin z veC strani, vendar pa cenejSa dobava plina ostaja v naSem strateSkem interesu." Rusija bi mordasodelo-vala pri razSiritvi druzbe Nafta v Lendavi, vlagala v gradnjo plino-voda oz. omrezja po Sloveniji in na druge naCine zagotavljala pre-skrbo Slovenije z energenti. Po-drobnosti sodelovanja bi Sele do-loCili. Ob tem je v petek, 2. junija, pomenljiv komentar z naslovom Slovanski element objavil Lju-bljanski Casnik Delo. Casnikar Branko Soban pi§e, "da se po zi-vahni moskovski izmenjavi inve-sticijskih zelja samo po sebi po-stavlja tudi vpraSanje, ali bi slovensko javno mnenje ob sedanji bitki proti plinskim terminalom v TrzaSkem zalivu res povsem mir-no privolilo Se v gradnjo ruskega naftnega logistiCnega centra v Ko-pru?"
Kot drugo pomembno in aktual-no temo v prejSnjih dneh v Sloveniji omenjamo odzive na pismo Komisije PraviCnost in mir pri Slo-venski Skofovski konferenci o Skodljivih posledicah igralniStva, ki bi ga v Novi Gorici Se bolj razvi-
li	in poveCali, v sodelovanju z naj-veCjo ameriSko druzbo za igralniStvo v Las Vegasu. V Novi Gorici so bojazni o Skodljivih posledicah igralniStva ze veCkrat iz-rekli v GoriSkem druStvu za kako-vost bivanja nekateri svetniki me-stne obCine in tudi duhovniki na zadnjem sreCanju z zupanom
Mirkom Brulcem. Zal pa so v nekaterih obCilih omenjeno izja-vo Komisije za praviCnost in mir izkoristili kot povod za nadalje-vanje oz. obnovitev kampanje zo-per katoliSko cerkev ali njene vo-dilne predstavnike. Brali in po-
sluSali smo trditev, "da se Cerkev nima pravice vmeSavati v igralniStvo, ker da je to stvar drzave in izvrSilne oblasti." Po tej lo-giki RimskokatoliSka cerkev kot najveCja ustanova civilne druzbe v Sloveniji ne bi smela imeti staliScfa o niCemer, kar se nanaSa na konk-retna vpraSanja in dileme v gospo-darstvu in druzbi. Namesto raz-prave o razseznostih in posledicah igralniStva so v nekaterih Casnikih ponovno zaCeli napadati kardina-la dr. Franceta Rodeta, in sicer za-radi nekega pisma o konkretni za-devi, ki ga je poslal predsedniku vlade Janezu JanSi. Se bolj pritleh-
ni in etiCno sporni so bili zapisi zoper celjskega Skofa Antona Stre-sa, podpisnika izjave Komisije PraviCnost in mir pri Slovenski Skofovski konferenci, o igralniStvu. Njega naj bi pred sed-mimi leti slikali na plazi, kjer so prevladovali nagci. Na fotografiji je res videti nagca ali dva, toda Stres je bil v kopalkah. Vodstvo druStva slovenskih novinarjev molCi ob omenjenih primerih zlorabe etike pisanja in poroCanja, Ceprav redno objavlja svoje pogle-de in staliSCa o drugih dogodkih. Dr. Drago Stoka za skupno poli-tiöno stranko Slovencev v Italiji Kronika dogodkov v Sloveniji v zadnjih dneh je bila sicer zelo bo-gata. Odmeven je bil obisk mo-naSkega kneza Alberta II., ki ga je spremljalo kar 50 gospodarstvenikov. Suveren si je ogledal tudi slovensko obalo, GoriSka Brda in Gorenjsko. Predsednik SSO (Sveta slovenskih organizacij) v Italiji dr. Drago Stoka se je v nedeljo, 4. junija, v daljgi oddaji na TV Pri-morka predstavil javnosti. V po-govoru se je zavzel tudi za to, da bi Slovenci v Italiji premostili razdo-re in delitve iz preteklosti ter oblikovali skupno politiCno stranko. Pojasnil je svoj primer in postopek, ko je poitalijanCena ime in priimek povrnil v izvirno slovensko obliko; povedal je, da je v isti zadevi pomagal Se nekaterim drugim znanim Slovencem, ter povabil vse, ki imajo potujCena ime in priimek, da ju povrnejo v slovensko obliko.
Marijan Drobei
Izjavazajavnost
SSK podpira stalisce slovenske vlade glede plinskega terminala
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Zaradi naCrtovane gradnje plinskega terminala v TrzaSkem zalivu, nepo-sredno ob slovenski meji na morju, se drzavljani Slovenije in Slovenci na TrzaSkem bojimo tezkih ekoloSkih posledic, ki jih bi tovrstni poseg lahko imel na morsko vodo, s tem pa tudi po-sredne posledice na zdravje lju-di.
Zaradi teh razlogov Svetovni slovenski kongres (SSK) najostreje
protestira proti kakrSni koli gradnji v Jadranskem morju, Se posebno proti gradnji plinskega terminala v TrzaSkem zalivu, ka-terega delovanje bi negativno vplivalo na morsko in obmorsko rastlinstvo in zivalstvo ter na obalno prebivalstvo. Slovenija nima veliko morja in prav zato bi morali naS skupni interes na tem podroCju 5e toliko bolj bra-niti. Pri tem velja spomniti, da je prav slovenska obala moCno
odvisna od turizma. TrzaSki zaliv je najobCutljivejSi del Jadranske-ga morja in v njem ni prostora za kakrSno koli obremenjevanje. Izgradnja takSnega projekta ne-posredno ob slovenski meji le Se dodatno destabilizira medsosed-ske odnose.
Svetovni slovenski kongres razu-me izogibanje Republike Italije neposrednemu posvetovanju s Slovenijo, kot sosedo in soClani-co EU, vsaj kot omalovazevanje
manj StevilfinejSih narodov v Evropski uniji, Ce ne celo kot krSitev evropskega prava. Pre-priCani smo, da gradnje terminala ne podpira niti italijansko prebivalstvo samo, ampak so v ozadju interesi kapitala. Pozivamo italijanske sosede, da se ne podredijo zahtevam kapitala in nameravano gradnjo v celoti zavrnejo, tudi v primeru, da bi ta poseg prestavili izven obmejnega obmoCja z Republik) Slovenijo. TrzaSki zaliv naj postane obmoCje, kjer se bodo Slovenci in Italijani skupaj odrekli kratkoroCnemu dobiCku na raCun ekologije, turizma in lastnega zdravja.
Frand Feltrin, podpredsednik, Lt., Svetovni slovenski kongres
Aktualno / Poziv slovenski vladi
Odlocen ne plinskim terminalom tik ob slovenski meii!
Podpisniki pozivamo slovensko vlado, da podvza-me vse mozne diplomat-ske ukrepe na bilateralni in evropski ravni za prepreCitev iz-gradnje dveh plinskih termina-lov tik ob slovenski meji. Ze na podlagi dosedanjih spoznanj stroke je namreC jasno, da bosta zaradi segre-vanja morja in stalne uporabe varikine ogrozeni morska flora in favna na obeh stra-neh meje. Blizina terminala in plinskih tan-kerjev, zaostren rezim prometa in posebni varnostni ukrepi bodo prizadeli lokalni turizem. Ob svarilnem poduku s teroristiCno razstrelit-vijo naftnih rezervoarjev v Doli-ni izpred nekaj desetletij pa bi se morali Se posebej zamisliti nad
blizino tolikSne koliCine plina, ki bi, po podatkih tiska, v primeru razstrelitve razvila ruSilno moC, ki bi bila podobna moCi veC atomskih bomb, ki so padle nad HiroSimo. Se zlasti spriCo dejst-va, da Zahod do danes Se ni naSel ustreznega kljuCa za razreSevanje
sporov z muslimanskim svetom in se tako varnostna situacija po-slabSuje. Ob navedenih dejstvih izgradnja terminalov v nobenem primeru ne more biti zgolj no-tranja zadeva Italije. In, konCno,
smo se pred Casom prebivalci obale uprli izgradnji lastnega plinskega terminala na Serminu. Italija ima od Benetk do Trsta do-volj lastnega prostora s podobni-mi pogoji za izgradnjo plinskih terminalov, z manj So koncentra-cijo prebivalstva in s tem tudi z manjSimi tveganji ter ji ni bilo treba tega potiskati na mejo s Slovenijo. OCitno pa je zahodni del TrzaSkega zaliva tako po-membna turistiCna desti-nacija, da je bilo treba spraviti terminale Cim dlje od nje. Pritiski za izgradnjo terminala na morju bodo verjetno zelo veliki, saj je manj verjetno, da bodo italijanske oblasti dale soglasje za terminal v Zavljah, ki bi bil prak-tiCno sredi mesta. V ozadju so namreC veliki ekonomski interesi multinacionalk, saj gre pri morskem terminalu za eno naju-godnejSih lokacij v Sredozemlju
(blizina obale in obalnih priklju-Ckov, plitvo morje, blizina velikega srednjeevropskega trga, kate-remu je plin namenjen idr.). Tem interesom pa se je pridruzila tudi FJK, ki je, po podatkih tiska, z investitorjem (Spanska multina-cionalka Endesa) ze sklenila spo-razum o ustanovitvi skupne druzbe, ki na bi upravljala terminal. Se veC, terminal bi naj imel Siroko politiCno podporo desnoin levosredinskih politiCnih op-cij v drzavi. V takih okoliSCinah se spopad za ta projekt nakazuje kot skrajno zaostren in tezaven. Uradni postopki za njegovo reali-zacijo namreC nezadrzno teCejo naprej mimo nas. Zato ne smejo slovenske oblasti narediti nobe-ne napake, ki bi jo lahko druga stran uporabila v svoj prid, ker se lahko zgodi, da se bomo nepri-pravljeni znaSli pred gotovim dejstvom.
Clani in somiSljeniki Mnenjske-ga gibanja za Slovensko Istro: To-maz Bizajl, Ado Butala, Boris Ci-bej, Silvo Fatur, Milan GregoriC, Janez Lenassi, Evgen PeCariC, Silvan Prodan, Bert Pribac.
Milan Gregorid
Krutke
Predstavitev zbornika z lanskega simpozija o patru Stanislavu Skrabcu
V franciskanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico so v petek, 26. maja, slovesno in ustvarjalno predstavili Zbornik gradiva o najvecjem jezikoslovcu nasega naroda v devetnajstem stoletju, franciscanskem patru Stanislavu Skrabcu. Gre za strokovne in znanstvene prispevke o njem, ki so jih slovenski slavisti in drugi izvedenci obravnavali na simpoziju v lanskem letu. Bilo je ze peto tako srecanje z naslovom Skrabceva misel V.
Publikacijo, ki obsega 299 strani, je podrobno in natancno predstavil urednik, akademik prof. dr. Joze Toporisic, ki je tudi strokovno vodil omenjeni simpozij, izveden v lanskem letu, z naslovom Jezikoslovci in njihova dela v Skrabcevih oceh. Izdajo omenjenega dela, v katerem so objavljeni se zadnji prispevki iz celotnega opusa velikega jezikoslovca, so financno omogocili Mestna obcina Nova Gorica, druzba HIT ter gospodarska druzba RIKO v Ljubljani. Zbornik je deseta knjiga v zbirki Skrabcevega jezikoslovnega opusa, vse pa je izdal Franciskanski samostan na Kostanjevici, v katerem je jezikoslovec in pater zivel in deloval vec kot 42 let.
V razmisljanjih ob predstavitvi publikacije s simpozija v letu 2005 je akademik, prof. dr. Joze Toporisic izrekeltudi nasednje: “Tudi peti simpozij o Skrabcevem jezikoslovju je pokazal, kako zelo je bil ta pater srce vsredini nasega jezikoslovnega dogajanja tistega casa. Stanislav Skrabec nam je kazal vjeziku in jezikoslovju pravo pot, grajal zastranitve in blodnje in nas potrjeval vjezikoslovni in narodni samobitnosti.” Pri tem se je skliceval na misli patra Skrabca, ki je na Kostanjevici zapisal: “Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo vec jezikov, zlasti tistih bogatih in imenitnih; ali napaka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega slovenskega najbolje. To je namrec nasa dolznost.” Ob tem je akademik prof. dr. Joze Toporisic opozoril, da je slovenski jeziksedaj ogrozen kot predavalni jezik, kjer ga izpodriva oz. nadomesca pretezno anglescina, pa tudi v javnih obcilih. “Naso materinscino moramo bolj spostovati”, je bil odlocen. Slovesnost ob predstavitvi zbornika z naslovom Skrabceva misei je vodil gvardijan franciskanskega samostana pater David Strumpf, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora Skrabcevih dnevov. Med udelezenci so bili tudi pater dr. Viktor Papez, provincial Slovenske franciscanske province, slusatelji Fakultete za slovenske studijeStanislava Skrabca, ki deluje vokviru Univerze v Novi Gorici, dijaki novogoriskih srednjih sol in drugi gostje. Predstavitev sta vsebinsko in glasbeno popestrila sopranistka Rosana Persolja in harmonikar Andrej Plesnicar.
Skrabcevi dnevi naj bi potekali tudi v tem letu. Izrecen je bil tudi predlog, da bi najvecjemu slovenskemu jezikoslovcu 19. stoletja v Novi Gorici postavili spominsko obelezje.
V Sloveniji velika skrb za kakovost kruha in peciva
V Sloveniji je komisija zdruzenja zivilske industrije pri Gospodarski zbornici ze sestic zapored ocenila kakovosti kruha, pekovskega peciva in finega pekovskega peciva. Odziv na taksno ocenjevanje je zmeraj velik, kar kaze na veliko konkurenco v pekarstvu in tudi na skrb za kakovost kruha in peciva. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 100 izdelkov, in sicer 49 vrst kruhov in 51 vrst peciva.
Podjetja so lahko na ocenjevanje prijavila najvec 9 izdelkov, in sicer3vzorce kruha, 3 vzorce peciva in 3 vzorce finega pekovskega peciva. Neodvisna strokovna komisija izvedencevje zlato priznanje podelila
enainstiridesetim kruhom, enako priznanje pa je prejelo 41 vrst pekovskega in finega pekovskega peciva. Pekarna Postojna je dobila zlato priznanje za posebno vrsto psenicnega in sadnega kruha, med pecivi pa za rogljicek.
Mlinotest v Ajdovscini se je izkazal in dobil priznanje za tako imenovani beneski beli kruh in za posebno vrsto kornetov.
Omenjena zivilska industrija s sedezem v Ajdovscini je dobila tudi zlato priznanje za tri vrste peciva. Trgovsko podjetje Pecivo v Novi Gorici pa je na letosnjem ocenjevanju dobilo zlato priznanje za tri vrste kruha in za dve vrsti peciva.
V Sloveniji domnevno deluje ze okoli 1500 raznovrstnih zdravilcev
Tudi v Sloveniji je tako imenovana alternativna medicina kot posebna oblika zdravljenja, cedalje bolj razsirjena in priljubljena. Po mnenju izvedencev se je uradna medicina ze precej razclovecila (dehumanizirala), kar moti in odvraca bolnike. Odnos zdravnik-pacient je marsikje zrahljan in skaljen. “Ljudje bi se radi bolje pocutili, tega pa z uporabo klasicne oz. uradne medicine ne morejo doseci”, meni priznani zdravilec magister Peter Papuga, sicersam doktor medicine. Poleg tega si alternativni zdravilec za stik z bolnikom obicajno lahko vzame vec casa in se z njim pogovori v preprostem, vsakdanjem jeziku.
Slovenija je ena redkih drzav, kjer zdravilstvo ni opredeljeno in urejeno z zakonom. Predlog taksnega zakona zdaj pripravljajo, pri cemer sodeluje tudi Zdruzenje za komplementarno medicino in naravno zdravilstvo Slovenije, Konaz. Kaze, da je drzavo slednjic zacela zanimati ureditev omenjene problematike in delovanje resnicnih ali pa le samozvanih zdravilcev, torej trga, na katerem se domnevno “vrti” okoli 1500 raznovrstnih zdravilcev. To stevilo pa se bo ob zakonski ureditvi meril in standardov oz. preverjanju strokovnosti kot pogoja za opravljanje dejavnosti zdravilstva zagotovo precej znizalo.
• v-|	NOVI
14 8. juniia 2006	GOllSka	GLAS
S 7. strani
Da ne bi nikdar zbledel...
Ko je pesem utihnila, sta se-stri pok. Humarja, gospe Darinka in Milica, odkrili doprsni kip, g. nadSkof Dino De Antoni pa ga je blagoslovil, rekoC, da je bil to uCitelj zivljenja in duha, ki naj nas Se nadalje razzarja in osveSCa s svojimi nauki in zgledi. Goste in rojake je ob kipu nagovoril dr. Bernard Spacapan, ki je dejal, da "ima Ka-zimir Humar prav gotovo Castno mesto v galeriji velikih sloven-skih duhovnikov, ki so na GoriSkem v prejSnjem stoletju odloCilno vplivali ne samo na dogajanje na verskem in cerkve-nem podroCju, ampak so z enako
goriSkem Malern semeniSCu, ka-sneje pa v Rimu na Gregorijan-ski univerzi. Ko je 1. 1940 postal duhovnik, je opravljal sluzbo bozjo na Krasu; 1.1943 je bil ime-novan za stolnega vikarja v Gori-ci. Tu je dolga leta pouCeval na slovenskih Solah slovenSCino, la-tinSCino, verouk in obCasno Se druge predmete ter pripravil ma-sikateri uCbenik, razmnozen na ciklostil, v Casih, ko ni bilo Se knjig iz Slovenije in ko je pri-manjkovalo denarja za tisk. Bil je zelo pozoren na spremembe v druzbi, zato se je zavedal, da sta Marijina druzba za dekleta in ze-ne in Marijina kongregacija za
Predstavniki naqrajenih drustev Jadro in Trzic (foto DP)
■
r .'Gr1'-''
•••
LI*
Powella in pustil za seboj med goriSkimi Slovenci neizbrisno sied.
Nadaljevanje sveCanosti je, ob povezovanju Sare Miklus, po-tekalo v veliki dvorani KCLB, kjer je gojenka SCGV E. Komel Marta Lombardi iz preCne flavte zvabi-la kot blagozvoCen, daljni odmev znano ljudsko pesem Pa se sli§ v variacijah Andreja Bratuza. Gla-sba je spet prepustila prostor be-sedi, ko je stopil na oder Jurij Paljk, ki je nadrobno opisal vse-bino publikacije z naslovom Ka-zimir Humar, Clovek v sloven-skem sluhu srca, ki je izSla ob 5. obletnici smrti Kazimirja Humarja in so jo prisotni prejeli brezplaCno. Knjizica, ki jo je ure-dil Damjan Paulin in ki vsebuje tudi fotografije s ITumarjeve bo-
ga doma. Msgr. Oskar SimCiC je pod naslovom Duhovnik zapisal med drugim: "To je le skromno priCevanje, ki sloni na osebnih spoznanjih in ki mu ga dolgujem kot sobratu". SimCiC natanCno opisuje razmere, ki so dr. Humarja privedle do duhovniSkega poklica, in vso njegovo duhov-niSko pot.
Upokojena udteljica in knjizev-nica Mariza Perat je prispevala zapis o msgr. Humarju kot vodi-telju slovenske Marijine druzbe v Gorici, ob katerem je zapisala tudi bezen pregled nastanka Marijine druzbe 1. 1907. Pri tem omenja msgr. Mirka Brumata, ki je postavil temelje goriSki sekciji MD. Dr. Damjan Paulin v svojem zapisu Kulturno poslanstvo piäe o Humarju kot organizatorju slo-
zavzetostjo skrbeli tudi za razvoj naSih ljudi na socialnem in predvsem narodnostnem podroCju." Zgodovina primorskih Slovencev je paC nerazdruzljivo vezana z dejavnostjo duhovnikov, ki se niti v nenaklonjenih Casih niso bali javno nastopati in skrbeti za organizirano zivljenje svojih ljudi. Spacapan je s kanCkom grenkobe ugotavljal, da je sedaj Cas krut. Vse tako hi-tro tone v pozabo in danaSnji dvajsetletniki morda sploh ne vedo, kdo je bil veliki moz, Kazi-mir Humar. Zato je prav, da stoji njegov kip na Castnem mestu ob njegovem prijatelju duhovniku Mirku Fileju in goriSkem muCen-cu Lojzetu Bratuzu. NaSa skupno-st bi gotovo ne bila tako organi-zirana in uspeSna brez njegovih neStetih zaslug. Vsestranski kul-turnik nas je zapustil pri 85 letih, potem ko je z zadovoljstvom lahko gledal opravljeno delo. Spacapan je na kratko orisal Hu-marjevo zivljenjsko pot, ki se je zaCela v Vrtojbi 1. 1915 (se pretr-galav Gorici 1.2001), sevmlado-stnih letih nadaljevala v
fante izgubili svoje poslanstvo, in se zavzel za ustanovitev skavtske organizacije. Ostal je njen aktiv-ni duhovni voditelj do 1.1980 in se redno udelezeval taborjenj in bil svetel vzor za mlade. Spacapan je omenil tudi njegove ogromne zasluge pri ohranjanju narodne zavesti in njegovo neo-majno moC v premoSCanju vseh tezav ob gradnji KatoliSkega doma, ki je zrasel ob podpori ame-riSkih Slovencev in ob skromnih prihrankih Marijinih druzbenic ter pomoä dobrotnikov. Po smrti Mirka Fileja je prevzel vodstvo ZSKP in ga obdrzal, dokler niso zrasli novi kadri. Vedno se je znal o pravem Casu umakniti in pre-pustiti odgovornosti mladim si-lam. Tako je bilo pri otroSki re-viji PastirCek, KTD in KatoliSkem glasu ter drugod. S spod-bujanjem ustanovitve SSk in SSO je pokazal daljnovidnost in zrelo-st. Spacapan je o njem tudi dejal: "S svojim zgledom je dokazoval, kako je za obstoj naSe narodne skupnosti nujno potrebno, da se ohrani zavezanost veri, demok-raciji in pluralizmu". PodCrtal je
o katerih je menil, da lahko kako zadevo obvladajo bolje kot on sarn (predobro se je zavedal, da je sam velik idealist in da ga lahko gospodarske in finanCne zadeve zapeljejo), sprejemal je nasvete tudi od zunaj, vedno pa je pre-moCrtno zagovarjal pravico, neodvisnost in zaupanje v lastne moCi; z vso duSo je spodbujal na-rodno in kulturno rast Slovencev v Italiji, cilj, ki si ga je KTD zasta-vilo ze ob svojem rojstvu pred skoraj 100 leti." Bernard Spacapan, MogoCni kragulj, je prispe-val krajSi zapis o slovenskem skavtizmu na Goriäkem in Humar jevi skrbi za duhovno rast mladih v tej organizaciji. Jurij Paljk, avtor poglavja o Humarju Casnikarju, je svoj daljSi poseg sk-lenil tudi s temi mislimi: "V uredniStvu Novega glasa ga Se da-nes pogreSamo tako GoveSko kot tudi kot sodelavca, ki je bil ve-sten, marljiv, radoziv, odliCen £a-snikar, predvsem pa Clovek z izjemnim socialnim Cutom".
Po prebrani utemeljitvi so pred-sednice ZSKP, ZCPZ, KCLB Franka Padovan, Lojzka Bratuz in Franka Zgavec izroCile letoSnje Priznanje Kazimir Humar, drugo po vrsti, druätvoma Jadro in TrziC, ki opravljata neprecenljivo narodnostno, kulturno, vzgojno in socialno vlogo med Slovenci v Laäkem in imata sploh velike zasluge, da se je pozivila in osvesti-la slovenska narodnostna sku-pnost, bivajoCa na tem od slovenskih kulturnih srediSC od-maknjenem ozemlju. Diplomo
Mesani pevski zbor Lojze Bratuz (foto DP)
Se, da je bil dr. Humar duSa delo-vanja Slovencev v katoliSkih kro-gih. Nadalje je naglasil, da je da-nes tezko dobiti Cloveka, ki bi znal delati z mladino, z izo-brazenci, s preprostimi ljudmi, politiki in sploh zvsemi. Svoj go-vor je zakljuCil z mislijo, da se je dr. Humar drzal naCel ustanovi-telja skavtske organizacije B.
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuz - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.t, Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu To stevilko smo poslali v tisk v torek, 6. junija, ob 14. uri.
gate zivljenjske poti, je razdeljena na sedem po-glavij, ki z raznih zornih kotov osvetljujejo drago-ceno Humarjevo delo-vanje med Slovenci v Gorici. Drobna publika-cija ni in tudi ne more biti popoln pregled delo-vanja nepozabnega duhovnika, kulturnika, organizatorja, Casnikarja in predvsem z nami zelo povezanega Cloveka, Ci-gar delovanje je bilo po-polnoma nesebiCno, kakor se je izrazil Paljk. Dejal je, da je bil dr. Humar plemenita oseba, ljudski Clovek v najzlaht-nejSem pomenu besede, ki bi za-sluzil, da bi se kak univerzitetni Student za diplomsko nalogo po-globil v njegovo zivljenje in delo. Paljk se je zaustavil ob vsakem poglavju-prispevku lepe knjizice. Prvi z naslovom Zivljenje in delo je izpod peresa Lojzke Bratuz in nam razkriva Humarjevo zivljenjsko in delovno pot z razC-lenitvijo njegovega delovanja v Marijini druzbi, zavzetost za pro-svetno delo in njegov bistveni doprinos za izgradnjo KatoliSke-
venske prosvete in kulture in o njegovih daljnoseznih pogledih na pomembnost ljubiteljske kulture, ki naj ima profesionalno oporo. Dr. Verena KorSiC Zorn v prispevku KatoliSko tiskovno druStvo opisuje delovanje KTD in vstop dr. Humarja v to organi-zacijo, katere tajnik je bil ze 1. 1959. Podaja razmiäljanja z raznih obCnih zborov in se zaustavi pri tezavah, ki so jih imeli odbor-niki. Ob koncu zapisa pravi: "Dr. Kazimir Humar je v vseh Casov-nih izzivih in raznolikih okoliSCi-nah ohranil trezno presojo, se posvetoval in prisluhnil Clanom,
in marmornat umetniSki izdelek Pavla Hrovatina so sprejeli Karlo MuCiC in Ivo PetkovSek za druStvo Jadro in Lucia German ter NataSa FerletiC za druStvo TrziC, za ustanovitev in delovanje katerega je razdala najveC svojih zivljenjskih sokov prerano pre-minula Bernardka RadetiC.
MePZ Lojze Bratuz je z dirigen-torn Bogdanom Kraljem ob iz-vedbi priredb treh ljudskih pe-srni (Dober veCer, Kje so tiste ste-zice..., Jnjen Ceua jti gna') z zlaht-nostjo in obCutljivostjo ljudskega nadiha sklenil slovesni veCer.
IvaKorSid
NOVI
GLAS
IZ MOJE KUHINJE
Kaktus, moj amor
Ljubezen je slepa, zaman se spraäujemo, zakaj jo obCuti-mo. Je. Enostavno. Tako si tudi ne morem razloziti, zakaj imam tako rada kaktuse. Ta ljubezen sega v mojo zgodnjo mlado-st. Iskala sem odgovor, od kod in zakaj. VCasih se poäalim, da sem jim podobna, navzven bodeCa, v srcu pa mehka. Mnogo ljudi te ra-stline odbijajo, Ce jih pa vzljubiä, te prevzamejo. Poznam nekaj takih navduäencev. Gianni FornazariC, osemdesetletni mladeniC iz Barko-velj, je ze zdavnaj nehal Steti pri-merke v svoji zbirki. Gotovo ima ätevilka nad tri niCle. Obiski pri njem imajo samo eno gotovost: uro prihoda. Nikoli pa ne veä, kdaj se boä izvil iz Cara bodic in, Ce je se-zona, prekrasnih cvetov, ki trajajo dva, tri dni. Gianni jih seje, vzgaja, presaja, razmnozuje, cepi in reäuje, ko zbolijo. Kadar odideä, ne greä nikoli praznih rok. To je le-pa stran ljubiteljev rastlin: zmeraj ti radi podarijo kak vräiCek, podtaknjenec ali kar odraslo rastlino. To de-lam tudi sama in mi ni zal,
Ce se Cemu odpovem, ker vem, da mi bo nekdaj po-vrnjeno.
Prva dva podarjena pri-merka Trichocereusa sem prinesla s KorCule, s prvega zaljubljenega potovanja z ljubim L. Od takrat so mi-nila tri desetletja in kaktu-sa Se zmeraj lepo rasteta, popolno-ma udomaCena v trzaäkem pred-mestju. Tako raste najina zveza. Ci-sto potiho priznam, da sem kaj malega tudi izmaknila, a nikoli za-sebnikom, zmeraj naravi, ki je tako radodarna. Ce v njej prosto in
bohotno rastejo opuncije in agave in Se kaj, zakaj ne bi delCek tega razkoSja prinesla domov? Iz tistih dveh malih agav z otoka Krete se je namnozilo na desetine rastlin, ve-liko sem jih tudi podarila. Tako gre zivljenje naprej.
Novo poglavje v tej bodeCi ljube-zenski zgodbi je nastopilo z alojo. Imela sem prijateljico, (preteklik je tu, zal, umesten), ki se je borila z rakom. Poskusila je tudi z aloji-nim sokom, a usoda je bila ze za-pisana. Takrat sem se zaCela zani-mati za to rastlino, druzina aloj Steje kakih Stiristo vrst. Samo osem jih ima zdravilne uCinke. Veliko informadj v zvezi z alojo pa sem zvedela iz knjige "Rak lahko poz-dravimo" patra Romana Zaga. Mi-noritski pater Zago je recept za zdravilni napitek spoznal med sta-roselci v Braziliji. Kupila sem aloo, ki se je razbohotila, pognala nove
y.;
v g
’ Cetrtek, 15. junija, se ljubiteljem gledaliäkih predstav na prostem obeta nov dram-ski dogodek, ki bo uprl po-gled v preteklost, ko se je pe-sem pogosto oglaSala na vasi.
Na KusiCevi domaCiji, Na borjaCu, na Oslavju bo ob 21. uri, ko sonce ze zatone za briSke griCe, krstno zazivela izvirna spevoigra S pesmijo v stare caj-te - po zgledu one iz 1.1994, Ali maraS kaj za me' ? -, ki jo bodo izvedli ze poznani Clani Odra90, Kazimir in Marko Cer-nic, Robert JuretiC, Nadja Suli-goj, Solange Degenhardt, in no-vi obetavni obrazi, Petra Miklus, Jurij KlanjSCek, Dimitri Brando-lin, in gostja z onstran meje Darja Crnologar-PodberäiC. Igralcem bodo v oporo pevci
rastlinice, ki sem jih presadila in jih mnogo darovala prijateljicam, ki so me zanjo zaprosile. Spomla-di, ko telo kliCe, da ga preCistimo in vzpostavimo v njem ravnove-sje, ki ga je zima poruSila, si pri-pravim aoljin sok po receptu patra
0der90
Zaga.
- l/2kgmedu
- 6 zlic domadega zganja
- 350 gramov aloje (3 velike liste) Odrezemo bodice ob listih, jih olupimo, zelatino damo velektrid-ni meSalec skupaj z medom in zganjem in zmeljemo. Zlijemo v steklenico in spravimo v hladil-nik. Preden uporabimo, stresemo. Nadin uporabe: 20-30 minut pred glavnim obrokom, trikratna dan, popijemo po eno jedilno zlico. CMus lahko spet ponovimo. Lansko poletje me je soseda, na-ravna zdravilka, prosila, Ce bi darovala eno svojih aloj prijateljid, ki ima raka. Takoj sem pomislila, da bo potrebovala odraslo rastlino z velikimi listi. ZnaSla sem se pred osebno preizkuSnjo, ali se bom znala odpovedati eni veCjih rastlin. OdloCitev, da bom podarila najveCjo rastlino, je bila zame odreäujoCa. Vendar je soseda izbra-la manjäo. Kar vem, si je bolnica opomogla, ne vem pa, Ce zaradi aloje. Moji aloji velikanki, ki sta prviC prezimili na prostem, pa sta pozebli. Morala sem se jima odreCi, tako ali drugaCe. A mlade
rastline ze rastejo in bom imela Cez nekaj let dovolj velike liste za zdravilni napitek patra Zaga. Sicer pa aloj in zele zelo dobro uCinkuje tudi proti opekli-nam in ranam.
Med opundjami, mamila-rijami, ekinopsisi, korifan-tami in krasulami prezivljam lepe trenutke sprostitve in Cudenja nad bogastvom oblik. Vsak cvet je dar, za katerega sem st-varstvu hvalezna. Bodice pa, no ja, te so nadlezne in hinav-ske, a z leti in izkuänjo se nauCiä, kako ravnati s temi bitji. NekoC se je prijateljica Franka spotaknila in zgrmela nanje. Preplah je bil ne-popisen. A to je ze druga zgodba.
AvguStina
VIDA VALENCIC
KO SE DOTAKNES OSEBE
Zakaj“jokice"?!
Desetletja smo mislile, da moäki moCno emotivnih scen v kaki filmski zgodbi ne obCutijo kot me. Da jih paC sprejemajo take, kakräne dejansko so: skrbno zrezirana fik-cija, ki je nalaäC ustvarjena za to, da iz nas izzove doloCen Custveni odziv. Ko zdaj opa-zujem, kako si naskrivaj obriäe solzo, ne reCem niCesar, pomislim le na to, kako so nas v desetletjih prepriCevali, da moäki paC ne joCejo. Pred kratkim sem si sama pri sebi rekla: "Evo, ze spet na-daljujejo s tem zigo-sanjem moäkega Cust-vovanja". Novica je bila naslednja: britanski moäki naj bi v Evropi bili tisti, ki se najlaze razjoCejo ob dogodku, ki jih moCno emotiv-no pretrese. Sama po sebi niC posebno zani-miva novica, paC pa se mi je zdela zanimiva beseda, ki jo je novi-nar uporabil za te moäke: "jokice". In
rekla sem si: "jokice" ima pa le slabäalen pomen! Kar tudi dokazuje, da se na te moäke gleda, kot na osebe, ki v takih tre-nutkih "ne znajo biti moäki". V resnici pa sem odkrila, kako je vse skupaj tako zelo da-leC od nekega sproäCenega dozivljanja svoje moäkosti, ki lahko vkljuCuje tudi take trenutke, ko se zabubiä v svojo notranjost in si lahko zaradi neCesa totalno emotivno pre-tresen. Verjetno je to za moäki spol veliko tezje: moäki naj bi po sploäni predstavi bil tisti, ki vedno obvlada situacijo, ki je moCan in pogumen, ki bodri in se ne pusti prese-netiti od niCesar, tisti, ki hitro racionalno odreagira na karkoli negativnega in je sploh klen in samozavesten kot drevesna kroänja. Potem pa sem v zivljenju videla znance in prijatelje, kako zelo so trpeli zaradi nekoga ali neCesa, obupane prijatelje, ki so se zeleli spet vrniti v objem ljubljene (in izgubljene) osebe, zbegane fante in moäke, ki jih skrbne matere niso nauCile, kako odleteti iz gnezda in kako je tudi vsako trpljenje del zivljenja,
to, zaradi Cesar lahko obCutimo svetlobo ob koncu tunela. Moäke, ki so se odloCili, da vpiäejo psihologijo, potem ko so po nakljuCju prebrali Golemanovo "Custveno inteligenco", moäke, ki na tak ali drugaCen naCin zelijo izraziti vso paleto svojega Cust-vovanja. In se potem sama pri sebi vpraäam, koliko tega jim je v danaänji druzbi omo-goCeno? V kolikäni meri je danaänjemu moäkemu dovoljeno izraziti trenutne obCutke nemoCi in skruäenosti ali negoto-vosti? Kakäen je model, ki ga mediji ustvarjajo? In kako naj zenske priCakujemo, da se moäki skuäajo postaviti na naäo Custveno frek-venco, ko pa jih ne vz-gajamo v to, da izrazijo samega sebe, v vseh niansah, ki jih Custveno dozivljanje premo-re? Postavlja se mi vpraäanje, ali smo zenske postale nekako neizprosne, premoCne, ali smo res take, kot v neki TV reklami, ko se veCja skupina zensk z bojevniäkim izrazom na obrazu segreva za domnevni spopad in potem na koncu ugo-toviä, da je ta spopad....sooCenje z materin-stvom v danaänjem Casu in poslediCno...po-trebo po prostornejäem avtu, da stlaCiä vanj voziCek?!!!
Drug primer: vCeraj sem s prijateljem meta-la na koäarkarski koä na hrvaäkih tleh. Na drugem koncu igriäCa nekaj najstnikov, tri dekleta in trije fantje. Na tleh CD-recorder z rap glasbo. Fantje so sedeli, dekleta pa so najprej plesala hip-hop tako, kot v kakem Crnskem getu, zatem se ena drugo drezala, na koncu pa fantom kradla copate, Cepice, zöge in kolesa ter jih skrivale. Vtis, ki so ga name ti fantje naredili, je bil enostavno: ne-moC.
In potem se spraäujeä, ali smo zenske postale vse prepogostokrat samo-zadostne? Ali znamo pri sinovih privzgojiti neko sposob-nost posluäanja lastne Custvenosti in sooCenja z njo?
Pred novo premiero
Za nje vaje za spevoigro S pesmijo v stare cajte
MoPZ Sraka iz Standreza z diri-gentom Bogdanom Kraljem in zenski zbor Pupe iz Sempetra, ki so se pod vodstvom Mojce Ma-ver -PodberäiC sestavile prav za to priloznost. Za ton in luCi bodo poskrbeli Aleksij Bensa, Matjaz Pintar, Robert CotiC in Luka Cernic. Likovna zasnova uprizoritve je delo Nikolasa Ju-retiCa. Rezija pa bo potekala pod strokovnim vodstvom Radoäa BolCine, Clana SNG Nova Gori-ca, prviC rezijskega gosta Od-ra90, ki je pred Casom uspeäno
podpisal rezijo trijeziCne pred-stave Korenine pod mrezo. O igri, katere zasnova sega v leto 2004 (dokumentarno gradivo je tedaj zbral Kazimir Cernic), smo se pred kratkim pogovarja-li z gonilnima silama Odra 90, s predsednikom in tajnikom, Markom Cernicem in Rober-tom CotiCem, ki sta nam raz-krila marsikaj. Tudi to, da je vse-binski spiet navdihnila resniC-na zgodba dveh zaljubljencev iz Brd in da je besedilo pomagala obdelati publicistka Erika Va-
lentinCiC, dramatizacijo in vsebinsko obogatitev pa so opravili sami Clani Odra90. Ljubezenska zgodba med Ma-riCko in Pepijem bo, kljub na-sprotovanju MariCkine ma-me, dozivela sreCen konec. Celota se razpleta v briäkem nareCju in je zrcalo nekdanjega zivljenja v Brdih. Zbora s pesmi-mi dopolnjujeta odrski prikaz. Ponovitve predstave, ki je nasta-la tudi s sodelovanjem ZS KP Go-rica, KD in Zadrugo Maja Gori-ca ter pokroviteljstvom Javnega sklada RS, bodo ob 21. uri, in sicer 18. junija na Stekayevi domaCiji, na ValeriäCu v Steverja-nu; 22. junija na Kräulinovi domaCiji, Vrh sv. Mihaela; 24. junija Pr Zupanovih v Podgori. Ce vreme ne bo naklonjeno, bo vsaka predstava prenesena na
naslednji dan. Predvidene so äe druge ponovitve pri nas in v bliznjih obmejnih krajih. O-der90 se zahvaljuje za pomoC in gostoljubnost: rajonskemu sve-tu Pevma-Oslavje-Stmaver, KD Podgora, Silvanu Primosigu,
Mariu Leopoliju, Saveriju Rozi-Cu, Kazimirju Cernicu, druzi-nam Cussigh, Stekar, Vizintin in potomcem zupanove do-maCije v Podgori, zlasti pa KmeCki banki-Cedajski banki.
m.
Vremenska napoved ARPA-0SMER za Furlanijo - Julijsko krajino
SPLOSNA SLIKA:
V visinah se bo nad nami se zadrzeval razmeroma hladen zrak. Ozracje bo zato nestanovitno.
CETRTEK, 8. junija 2006:
Dopoldne bo vecinoma pretezno jasno, v popoldanskih urah spremenljivo, popoldne ali zvecer bodo mozne posamezne krajevne nevihte.
PETEK, 9. junija 2006:
Dopoldne bo prevladovalo soncno vreme, v popoldanskih urah se bo povecala oblacnost, popoldne ali zvecer bodo mozne nevihte.
OBETI ZA KONEC TEDNA:
V soboto bo zmerno oblacno, v popoldanskih urah bodo nasta-le posamezne nevihte.
CETRTEK
PETEK
Avstrik
Slovenija
Avstriji
Slovenija
I
Veneto
Adiiafico
24
Nizina Obala
Nizina Obala
Najnizja temperatura (°C)	8/11 11/14	Najnizja temperatura (°C)	10/13 12/15
Najvisja temperatura (°C)	20/23 19/22	Najvisja temperatura (°C)	21/24 20/23
Srednja temperatura na 1.000 m (°C)	12	Srednja temperatura na 1.000 m (°C)	14
Srednja temperatura na 2.000 m (°C)	4	Srednja temperatura na 2.000 m (°C)	6
Vremenska napoved je - zaradi tehniinih rokov objave - pripravljena ze v torek, zato je mozna njena nadaljnja evolucija. Za najbolj sveze podatke: www.meteo.fvg.it,slovensko@osmer.fvg.it, tel 0432 934148 oz. 348 7546981
NOVI
GLAS
i “h "',"1 ?rv
S 3. strani
Evropska
pustolovscina...
Tatjana Devetak: Izlet v Bruselj
-	zanimiva, enkratna in pozitiv-na izkusnja. Ko se sprehajaS po Bruslju, lahko obdudujeS dvojni obraz tega mesta: stare palade, ki se v vsej svoji antidni razkoSnosti spajajo z moderni-mi stavbami..., a to po mojem mnenju ni se najpomembnejSa plat tega izleta, kajti v Bruselj se lahko podaS "vsak dan", med-tem ko je vstop v pariament oz. obisk evropskih institucij pri-loznost, ki je nekdo nima kar tako, ko si to zeli; ni obidajna navada. Poleg mogodnega par-lamenta so me predvsem oda-rale evropske institucije in or-ganizacija vsega tega. Sicer so bili zelo dobro organizirani, vendar sem pa obdutila veliko oddaljenost in individualnost med oddelki (npr. sredali smo se z nekom, ki sploh ni vedel, zakaj smo tarn in kaj celo po-teka v isti zgradbi - obdni zbor EFE in njena 25.obletnica). Prevzela me je tudi razpolozlji-vost evropskih poslancev Neli
kaksno minuto z nami. Prijeten in Se globlji obdutek sem dozivela, ko nas je predsed-nica EFA Neli Maes pred vsemi pozdravila. Cudovit obdutek manjSinske pripadnosti me je stresel po hrbtu...bila sem Steta kot zamejka, ne da bi me kdo dudno, nemarno ali bojede gle-dal, vpraSajod se, zakaj zivim v neki dclcdeni drzavi in pa go-vorim drugaden jezik.
Res sem se s to kratko, a obe-nem kvalitetno izkuSnjo kultur-no obogatila. Ukoreninila sta se v meni pojem zavedne zamejke in ponos, da pripadam sloven-ski manjSini v Italiji. Zadutila sem, da so tarn, v Bruslju, v tako oddaljenem mestu, manjSine pojmovane kot realne, o njih se razpravlja (da so zelo pomemb-ne, da jih je treba ohranjati in podpreti), predvsem oddaljeni neznanec jih zelo ceni...
Ob zakljudku pa se zahvala or-ganizatorjem in obenem iskre-na zelja, da smo prinesli v ta nas mali slovenski kotidek Se vedji
Maes, Mihe Brejca ter Lojzeta	kandek gotovosti.
Peterleta, saj so ti ugledni ljudje	Vida ForäC: Izlet v Belgijo je bil
kljub dnevnemu delu in obvez-	zelo spodbuden in vedstransko
nostim rade volje zamudili	zanimiv, zatorej upam, da bo
Slovenska Skupnost nadaljeva-la s takimi pobudami.
V	Bruslju sem nam ree odkrila nov pogled na skupno evro-psko zivljenje; v nasprotju z za-
lostnim trzaSkim vzduSjem, v katerem biti Slovenec je Se mnogokrat sinonim manjvred-nosti, mi je evropska prestolni-ca predstavila popoln zgled enakovredne dvojezidnosti in sozitja belgijskih Flamcev in Francozov.
Lep primer vedjezidnosti pa je sam Evropski pariament, v katerem se vsak govornik izraza v svojem jeziku, saj je Evropa "drzava narodov", manjSine pa so njena naravna komponenta.
V	tem duhu sem prvid zadutila, da smo mladi manj Sinei zares privilegirana skupnost v bododi Evropi, saj smo vez med narodi in torej pravi evropski drzavljani.
Bla2 KerSevan: Nepridakovan izlet v Bruselj je bil zame zelo prijetna in zanimiva
izkuSnja, saj sem imel moz-nost pod vodst-vom sloven-skih usluzben-cev si ogledati prostore ogromne palade Evropskega parlamenta, ka-terega razsez-nosti si nisem sploh mogel predstavljati. V njegovi no-tranjosti so namred poleg kon-gresnih dvoran in uradnih pro-
storov Se raznolike trgovine in kavarne, v katerih lahko spijeS kavo po nizji ceni kot v mestu. Pritegnila me je tudi izredna prijaznost politikov, ki so nam jo namenili ob raznih sredanjih. Lepo dozivetje je bilo ze samo bivanje v belgijskem mestu, ki je sicer izgubilo svojo tipidno urbanistidno podobo, ker so stare hiSe brez pomi-slekov podrli, ne da bi upoSte-vali znadilnosti tamkajSnje arhi-tekture. Ta nevsakdanji izlet, za katerega se zahvaljujem organi-zatorjem, je bil enkratna priloz-nost za nova poznanstva in utrjevanje stikov s prijatelji, s katerimi sem delil Sest intenziv-nih dni, ki smo jih preziveli
predvsem v obseznih prostorih parlamenta, in seveda naporno Sestnaj sturno voznjo, ki pa bo ob veseli druzbi ostala v traj-nem spominu.
Pamela Predanzan: Mislim, da je bila pobuda dobro izpeljana. Sredanje v organizaeiji EFA je pripomoglo k boljSemu spoz-navanju ostalih manjSin, detudi mislim, da je zal primanjkovalo dasa, da bi navezali stike z dru-gimi pripadniki.
Obisk Evropskega parlamenta je bil dokaz, kako pomembna je ta institueija in katero vlogo pridobiva dan za dnem Bruselj na evropski ravni.
Pohvala gre organizatorjem, ki so nas spretno vodili. Sedaj dakamo na prihodnje podobno sredanje.
PrimoliCMitja: Izlet v Bruselj se je ze od vsega zadetka napove-dal kot dozivetje: moznost od blizu spoznati delovanje evropskih institucij, pogovori s slo-venskimi evropskimi poslanci,
pisana druSdina, povrh vsega pa Se Studentskim zepom nak-lonjena cena. S temi premisa-mi je bila misel na 17-urno po-
tovanje v avtobusu odlodno lazje sprejemljiva. Priloznost za pobudo je bil jubilejni 25. kon-gres EFA, organizaeije, ki pod svojim okriljem zdruzuje evropske manjSinske stranke z na-menom, da jim daje vedjo vid-nost in politidno tezo. Razen posvetovalnih nalog pa EFA nima pravih kompetenc. Skupni imenovalec, na katerem sloni sama zamisel te institucije, se zdi tudi nekoliko Sibek: v pred-stavitveni knjizici, ki so jo ude-lezenci prejeli, je govor o sku-pnih nadelih miru in strpnosti, de pa isto knjizico malo dalje prelistamo, ugotovimo, da je v EFA prostora tudi za nekoliko vpraSljive manjSinske strankar-ske organizaeije, kot so Lega Ve-neta (tank na trgu S.Marco v Be-netkah), ali pa Union für Südtirol, ki o sebi piSe, da si kot cilj postavlja Juzno Tirolsko brez italijanske prisotnosti.
Kljub trudom vodstva izleta je priSlo do neizbeznih organiza-cijskih nevSednosti, ki pa so bi-le v glavnem odvisne od samih evropskih institucij in njihovih varnostno-birokratskih po-stopkov, tako da je marsikateri evroskeptik opozoril, da je Evropa 25ih tudi Evropa 25ih birokracij, ki se med seboj seSte-vajo. Kondno pa nam je le uspe-lo vstopiti v tempelj evropske politike, Evropski pariament, kjer smo imeli sredanje najprej s poslancem Peterletom in nato s poslancem Brejcem, ki sta si za nas vzela das in nam odgo-varjala na vpraSanja. Pogovor je
Vida Foreic
tekel od slovenske notranje politike, mimo odnosov te z evro-psko, do evropske drzavne oz. strankarske in manjSinske politike.
Rok Oppelt: Izlet v Bruselj je bila nedvomno zelo pozitivna izkuSnja za vse prisotne, poseb-no pa za mlade udelezence. Ti niso vsi politidno opredeljeni. Nekateri izmed njih so pa celo tudi razlidnih politidnih mnenj. Ravno zaradi tega smo se brez tezav vkljudili v zase-danje Evropske svobodne zveze (EFA). VpraSali bi se lahko zakaj? EFA predstavlja "razlid-nost". Sestavljena je iz strank, ki so si po ideoloSkem nadelu popolnoma razlidne. Esquerra Republicana de Catalunya nima veliko skupnih todk z Union für Südtirol. Ti dve poli-tidni stranki sta ideoloSko na antipodu. Ravno European Free Aliance, ki ju zdruzuje, pred-
stavlja njuno sin tezo, tako da bosta po vsej verjetnosti na na-slednjih evropskih volitvah s pomodjo le-te nastopile enotno z drugimi evropskimi manjSin-skimi strankami. EFA predstavlja izreden primer v politiki, ko je razlidnost glavna iztodni-ca: protislovnost nadel je zato lahko predpogoj za enotnost. Preprosto povedano: cilj (enotnost) opraviduje sredstva.
Zelo pozitivno ocenjujem obisk evropskih ustanov in krajSi sredanji z dvema slovenskima evropskima poslancema (dr. Brejcem, g. Peterletom), deprav bi bil verjetno Se bolj zanimiv pogovor tako z drugimi poslanci (npr: Kacinom ali Pahoq'em), kot tudi z evropskim komi-sarjem dr. Potodnikom.
Rok Oppelt
Pot do Bonifatu-ia naju je vodila tudi cez reko Spasimata
V zavetju rdeeih borov sva se pocutila veliko bolje kot v qoli skali
Pes po Korziki (6)
Med morjem in gorami
ti, ki vodijo na oz. z GR 20. Kma-lu sva se spustila pod gozdno mejo in se znaSla med mogodni-mi borovei, kjer sva se podutila precej bolj domade kot v goli skali. Hoja po mehki podlagi je bila prava poezija.
"To okolje mi je veliko blize. Tu se precej bolje podutim. To je dopu-st, to je sprostitev," sem pomislil in bil naenkrat nasmejan. Ko sva priSla do kriziSda, kjer je leva ste-za vodila do kode Carozzu na GR 20, desna pa proti Bonifatuju, zakljudni postaji prve etape na TMM, sem nagonsko in brez be-sed zavil desno. S tem sem se na nek nadin ze odlodil, da zapustiva
GR 20. Kmalu po kriziSdu se je zadela pot spet dvigati v hrib, Jana pa temu primerno stokati zara-
4. GR 20 pretrd oreh!
Nodnim peripetijam primerno sem bil ob pol sedmih zjutraj, ko so zadeli trije starejSi Nizozemci rogoviliti in spravljati opremo v nahrbtnike, vse prej kot spodit. KakSno uro kasneje sva se tudi sama skobacala iz toplega objema spalnih vred. Najprej sva stopila na teraso pogledat, kakSno je vre-me. Ni naju pridakalo ravno "dobro jutro". Temni oblaki, ki so objemali vrh Monte Curone (2146 m) in zakrivali tudi vrhove ostalih dvatisodakov, niso bili prav nid spodbudni. V zraku je diSalo po dezju. Ker sem o etapi, ki je bila pred nama, prebral, da je potrebna v primeru dezja zaradi spolzkih skal na nekaterih izpo-stavljenih mestih precejSnja pre-vidnost, sem bil Se bolj razdvojen kot ponodi.
"Kaj zdaj, ko kaze, da se bo vsak das "ulilo"? Kako naprej? Po kate-ri poti?" sem se grizel navznoter, navzven pa sem se Jani ravno-duSno smehljal, kot da je vse v najlepSem redu in pod kontrolo. Sele med skromnim zajtrkom (musli ploSdice in voda) sem jo seznanil z alternativno potjo, po kateri bi se lahko s spustom v do-lino izognila zahtevnim odsekom in se potem po precej enostav-nejSi poti dvignila do naslednje postojanke na GR-ju, planinske kode Carozzu na viSini 1280 me-
trov.
Ker je nadrtovanje poti prepustila meni, ni vedela, kaj naju daka. Prepridana je bila, da je bila prva etapa najzahtevnejSa od vseh (s tem sem jo bodril med vzpo-nom), in ker jo je zmogla, si je ze-lela naprej. Tudi ko sem ji razlozil, da je druga etapa na GR 20 teh-nidno zahtevnejSa od prve, ji misel na sestop v dolino ni najbolj diSala. Sele ko je videla, da sta se po stezi, ki je vodila v dolino, spustila dva Francoza, in ko se je pogovorila s Carmen in Pa-chijem, ki tudi nista vedela, katero pot ubrati, me je zadela jemati resno.
Pachi, ki je bil, soded po pote-zah, opremi in nadinu gibanja izkuSen gornik, je ves das po-gledoval proti nebu in zmaje-val z glavo. Ko je na terasi do konca pokadil cigareto, ki si jo je sam zvil, je poiskal Carmen in ji sporodil svojo odloditev. Punca je poskodila od veselja in pohitela k Jani ter ji pove-dala, da gresta v dolino in po lazji poti do Carozzuja. Rdede-belim oznakam, s katerimi je oznaden GR 20, so sle-dili le "pravi gamsi", vedina ti-stih, ki smo prespali v kodi ali
v	Sotorih pred njo, pa se je od-lodila za sestop. Pot v dolino je bila oznadena z rumenimi marka-cijami tako kot vse "servisne" po-
vanja po GR 20, na katerega bi se lahko vrnila tudi iz Bonifa-tuja, tako da umik Se ni bil dokondno zapedaten. Jani sem postregel s kar nekaj argumen-ti, ki sem jih dobro naStudiral ponodi, ko nisem mogel spati, na kar je rekla le, da mi zaupa, ker imam ved izkuSenj, in da mi bo sledila.
Po slabih Stirih urah sproSdene hoje sva priSla do gostinsko-noditvenega objekta Bonifatu v istoimenskem gozdu, ki je dobro obiskana izletniSka todka za Stevilne turiste iz Cal-vija in okolice. Le nekaj minut pred prihodom je zadelo deze-usmerile navzdol. Medprijetnim	vati. Sprva le nedolzno kapljati,
sestopanjem sva glasno tuhtala o	potem pa vse bolj na gosto in
smislu oziroma nesmislu nadalje-	modno ulivati. Ko sva stopila pod
streho in snela vsak svoj nahrbt-nik z ramen, sem bil dobre volje in ponosen nase, ker mi je uspe-lo zatreti glas mado samca v sebi, ki me je pregovarjal k nadalje-vanju po originalni poti samo zato, da mi ne bi kdo odital, da nisem odloden. Odloditev o umiku z GR 20 se je izkazala za trezno in preudarno, saj bi bila, de bi trma-sto sledila rdede-belim oznakam, namesto za mizo, kjer sva dakala na dva vegetarijanska sendvida in kavo, Se vedno nekje visoko, med slabo razpolozenimi oblaki in spolzkimi skalami, premrazena in zaskrbljena, predvsem pa Se kakSne tri, Stiri ure oddaljena od planinske kode.
/dalje Nace Novak
di "akumulira-ne" utrujenosti. Njeno tarnanje sem razumel kot potrditev, da sem se na kriziSdu prav odlodil, saj je bil sestop v primerja-
vi	z nadalje-vanjem po izvir-ni poti z vidika fizidnega napo-ra mala mal'ca. Klanca je bilo kmalu konec in rumene marka-cije so naju spet