PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini p s\ «b Dostale l gruppo LCIia 50 lir Leto XXIII. St. 82 (6666) TRST, petek, 7. aprila 1967 OBISK VISOKEGA GOSTA IZ VARŠAVE Predsednik LR Poljske E. Ochab je prišel na uraden obisk v Italijo Pozdravna govora na letališču in zdravici na večerji - Popoldne so bila prva posvetovanja v zunanjem ministrstvu kot nadaljevanje posvetovanj med Saragatovim obiskom v Varšavi RIM, 6. — Predsednik državnega sveta LR Poljske Edvard Je prišel danes ob 11.35 na rimsko letališče Ciampino s letalom «Iljušin 18». Na letališču ga je sprejel dr* ednik Saragat. Ochaba spremljajo med drugimi tajnik “javnega sveta Horodecki,minister za zunanjo trgovino Tramp. ^nski in pomočnik zunanjega ministra Naszkowski. ■Ko je Ochab stopil iz letala, V:!1 Je predsednik Saragat pri-1 naproti in mu stisnil roko. o prvih pozdravih so zasvirali raavni himni, nakar sta predli*111*5 pregledala častno stra- Na Častni tribuni je predsednik Predstavil gostom pred-oblasti. Nato je prebral 1e D^°®lico Ochabu. Med drugim £LP°u toda brez katerem bo bival med svojim obi-. ®!a®?vanja, Vlaci[ zacasno manjka skom do sobote zjutraj. okoli 20 glasov, ker namestniki, ki Ochab je kosil v svoji rezidenci' bodo prevzeli mesta poslancev, ki s člani svojega spremstva. Popol-1 bodo imenovani ministri, bodo lah-dne si je ogledal mesto. Ob 18. uri j ko ta mesta prevzeli šele en mesec pa?toe^eLi-načei?ike di^lo^la?;s-rib po sestavi vlade. Če bi v takih oko-predstavništev, ki so akreditirana , }£žinah bjk) y skupščini glasova. v Kvirinalu. Zvečer je bil gost ...... , predsednika republike na uradni nJe’ .?* ,v a„ tvegala, da ostane v večerji v Kvirinalu. Po večerji sta ’ si predsednika izmenjala zdravici. Ob 17. uri je pomočnik poljskega zunanjega ministra obiskal zunanjega ministra Fanfanija, ki sta imela prvi pogovor o glavnih mednarodnih vprašanjih in o razvoju manjšini. (Kakor je znano, ne more po francoski ustavi minister biti istočasno tudi poslanec.) NADALJUJE SE STAVKOVNO GIBANJE Stavka Stavka zdravnikov v bolnišnicah sodnih kanclistov še traja Napovedana je tudi stavka zdravnikov v bolniških blagajnah - Minister Mariotti o prašičji kugi - Komunisti predlagajo podaljšanje blokade najemnin za eno leto RIM, 6. — Davi se je začela vsedržavna stavka za nedoločen čas primarijev in asistentov v bolnišnicah. Stavkajoči zahtevajo uveljavitev zakona, ki pooblašča sprejem poverjenih in začasnih zdravnikov v orga-nik; zavarovalne ustanove naj plačajo zaostanke bolnišnicam; priznajo naj se višje plače. Zakon poverjenih in začasnih zdravnikov so odobrili včeraj v poslanski zbornici in ga znova poslali senatu za nekatere spremembe. Med stavko bodo zdravniki opravljali samo najnujnejša opravila. Danes je bilo v Rimu protestno zborovanje, na katerem je govoril predsednik zveze zdravniških zbornic prof. Paratoner. Poudaril je nujnost ukrepov, ki naj obnovijo strukturo in organizacijo bolnišnic. Poudaril je, da bi morala vlada in parlament posvetiti temu vprašanju absolutno prednost. Minister za zdravstvo Mariotti, ki je prisostvoval zborovanju, je izja-V poslanski zbornici so danes nn vil- da sedanje stanje med zdravni- -r w ^Ž355 &5H£SaffiE raznih sektorjih. V začetku pogo- imel Jv drugi po]«vid aprjla tjskove no konferenco, da obrazloži program vlade. pogo vora je bil navzoč tudi poljski minister za zunanjo trgovino. Govorili so o gospodarskih odnosih med obema državama. Zatem so govorili o evropski varnosti in o neširjenju jedrskega orožja ter o pogajanjih za sklenitev zadevne pogodbe. Zvečer Je poljskega ministra za zunanjo trgovino sprejel tudi italijanski minister za zunanjo trgovino sen. Tolloy: DUNAJ, 6. — V pogovoru z do-tujega tiska je avstrijski ?®®nji minister Tončič izjavil, da J® Po dolgi in obširni študiji, ki ZT.Jo pripravili strokovnjaki za Sffiterodno pravo v njegovem mi-Jz*"*tvu, pripravil dve mogoči for-tort 18 I£^te'v vprašanja medna- J^ine. pristojno: Dodal je, poda bodo formu- ^u-Predložili med pogovori italijan-tj?. in avstrijskih strokovnjakov, JJh je on zahteval, i je tudi, da bo treba med avstrijskih in italijanskih ' Vcn-if0vnJakov proučiti ne samo I n],?11!® mednarodnega zasidra-, že 1, tettlveč tudi nekatera druga ! vrl!;fe?ena vprašanja, i italiu st,er I® izjavil, da sta se po I lari,i?n*lt0 - avstrijskih pogajanjih sr>ol„ a Julija nakazali dve točki 1 Hosh111051 i- Raztegnitev pristoj-, ujeQ 28 Južno Tirolsko. 2. Prizna-' jja-^ečnarodnega razsodišča v i ,ot pristojnega foruma za ' o morebitnih sporih dori!>iPbema državama. Minister je I ideali' “Nikoli ne bo moč najti 1 Treh»e re5itve. Idealne rešitve ni. ) Preduo1^ I® naM rešitev, ki naj JovM-vlja korak naprej in ki naj , južni J?8 sprejme. Prvikrat so se * ki i« C-iro'®1 znašli pred ponudbo, J bila sprejemljiva. To ie važ- no dejstvo, spričo katerega se morajo umakniti pridržki o nekaterih točkah. Drugo vprašanje pa je določiti, kako naj se zajamči rezultat pogajanj. Italija je predlagala, naj Avstrija poda izjavo, da je bilo južnotirolsko vprašanje zaključeno, potem ko bodo nove pristojnosti dejansko prenesene na bocensko pokrajino. Dokler se to ne zgodi, Je še vedno veljavna za Avstrijo možnost pritožiti se na OZN. Glede te točke se obe strani strinjata. To je politično Jamstvo. Je pa še pravno jamstvo, tj. izbira mednarodnega foruma, na katerega naj bi se obrnili za primer spora. Italija predlaga mednarodno razsodišče v Haagu. Toda tudi to sodišče ima svoje meje. Zato potrebujemo mi dodatno pravno jamstvo. Glede tega izhajata Italija in Avstrija z različnih tez. Italija trdi, da se lahko predložijo razsodišču v Haagu samo spori, ki nastanejo zaradi tolmačenja pariškega sporazuma, ne pa spori, ki bi eventualno nastali z izvajanjem »paketa«, ker je mnenja, da je dovolitev novih pristojnosti ((velikodušna gesta». Avstrija pa pravi, da predstavlja «paket» dejanje izpolnjevanja pariškega sporazuma in Je tudi glefie tega mogoče obrniti se na neki mednarodni forum. To le jedro spora. Vse odgovorne si- , danes I i f v Rirn*^ k prišel na uraden obisk 3 LR p*. Predsednik državnega sveta i ®Hsni n?!5® Ochab, ki vrača svoje-®a Pnu„ slc predsednika Saragata 'J do Ob tej priložnosti bo. I Jdl «S*j)tv»ll posvetovanja, ki so v žunan- v Vura“vi. Včeraj je bil ' Pek, k» m •uiuistrstvu prvi sesta-j Fan’ta„, ®reKa sta se udeležila tudi Panj«,,* ln pomočnik poljskega zu-, *a aunt„,m,nistra. Poljski minister * * ital;;bJ°, trgovino pa se je sestal 1 ®4o trj^kim ministrom za zuna- Itnlih ln® ToUoyem. stav- blagaj- $ *dis,?Pf*la J® napovedana hi »ah, v8Vnikov v bolniških l _ . . K J^aprav, “eoatu se nadaljuje ostra ; Žki«ii zvezi z državnimi otro-S* Pzjenuu« *• Kar se Uče blokade ■j) P°»lanein’ Pa h°do komunistični < Podal;,* ^itevali, naj se blokada i N* n.,«28- eno ,et0- ***inlatei.luJl*Ju je avstrijski zunanji 0 ® Južni v zvezi s sporom A Pravu ^eolski izjavil, da je pri- j fcilj® n&r°ilnih jamstev ui »*v»* ! P^(lla^irazuma- V ta namen je ) ^ *v8triji!!K ®estanek italijanskih in hi! !?„ v '*. strokovnjakov. V Rimu , da ^ * temi izjavami sporo-„ ®blrca n,s° Tončiču odgovorili 18. S| °dKrlin- Tudi tu so med i]5 J® den,' * ' v berlinskem parlamen S81®11 it^nIr,ali Proti V0Jni v Viet-®o H^vilnl demonstranti. Jutri a il ‘aihkli r*y odSel v Pariz, kjer etuiijjj^sJ nje federacije enotne so-j ®aJ den,n»S -anke Pozvale delavce, p® n»Pad^20b*‘ri™j0 proti ameriški ,j(j d|V Južner? -“-ki v Vletnumu. ijl ||i JJ* Vietnamu so osvobo-J JJapadov pZvr^le včeraj več drznih t*d na »ti.Ji?ehno drzen Je bil na-^u»Og Tri ‘ll* objekte v pokrajini k„ °»vohnHu er« 80 v K>»vnem me-tl k\^ am”°l kP,h ‘fnih Jetn‘- " Sk*b v0jakoVvietnamu 435.000 amerl & le hočejo doseči sporazum. Treba Je najti formulo, ki bo sprejemljiva za obe strani. Spor se lahko reši samo med Italijo in Avstrijo. Začeli in nadaljevali smo pogajanja z Italijo na podlagi resolucije OZN. Ta pogajanja se morajo nadaljevati do konca.« Tu Je Tončič omenil svoji dve morebitni formuli. V Rimu pa so v zunanjem ministrstvu sporočili, da so v soboto, 18. marca sporočili avstrijskemu poslaniku v Rimu mnenje zunanjega ministrstva glede predlaganega sestanka med avstrijskimi in italijanskimi strokovnjaki. Oskrunjeno pokopališče pri Brunecku BOČEN, 6. — Preteklo noč so neznani vandali izruvali 108 križev na avstroogrskem vojaškem pokopališču v Brunecku. Na pokopališču so pokopani južni Tirolci, ki so padli v zadnjih dveh vojnah. Pokopališče je sredi gozda zunaj Brunecka. Notranji minister Taviani je dal ukaz, naj se križi takoj zopet postavijo na svoje mesto, kar se je tudi zgodilo. Krajevna sekcija združenja alpincev pa bo jutri položila venec na pokopališču. Jugoslovanski romarji pri papežu RIM, 6. — Papež Pavel VI. je danes sprejel skupino 2500 romarjev iz Slovenije ,ki 60 jih vodili nadškof Ljubljane Jože Pogačnik, škof Maribora Maksimiljan Držečnik in škof Kopra Janez Jenko. Skupina romarjev Je prispela v Rim ob 1900-letnlci smrti apostolov Petra in Pavla. Poslanik Jugoslovanske vlade v Vatikanu Vjekoslav Cvrlje in svetnik poslaništva Vitomir Dobrila sta nocoj sprejela ljubljanskega nadškofa Pogačnika ter škofa iz Maribora ln Kopra. Vjekoslav Cvrlje je prav tako sprejel subotiškega škofa Matijo Zvekanoviča, ki je medtem prispel s skupino romarjev v Rim. tako da razne kategorije zdravnikov niso danes dovolj enotne, da bi mogle izvajati tak pritisk, s katerim Podtajnik v predsedstvu vlade Sa-lizzoni je sprejel danes v palači Chigi delegacijo medsindikalnega odbora zdravnikov v bolnišnicah. Sprejel je na znanje zahteve in probleme zdravnikov v zvezi s sedanjo stavko in je zagotovil, da se bo za zadevo zanimal. Po prvem dnevu stavke pa je medsindikalni odbor zdravnikov objavil sporočilo, ki pravi med drugim, da se vprašanje zaščite delovnih mest za poverjene in začasne zdravnike zdaj bliža konkretni rešitvi s soglasnim glasovanjem _ v poslanski zbornici, ostaneta pa še dva temeljna razloga gospodarske narave, zaradi katerih je nastal spor. Kaikor je znano, gre za zaostanek približno 300 milijard lir, ki jih bolniške blagajne niso plačale bolnišnicam, ter za zaostanke pri izplačevanju plač. Sporočilo pravi na koncu, da se stavka nadaljuje, ker vlada ni pokazala nobene dobre volje, da bi zadevo spravila iz slepe ulice. Z 11. aprilom pa je napovedana stavka v različnih fazah, ki so jo razglasili zdravniki pri bolniških bi lahko v celoti uveljavile svoje za-1 blagajnah. Predsednik zveze zdrav-hteve. niških zbornic prof. Paratoner je s iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiii BLAGOJEVIČEVA TISKOVNA KONFERENCA Posvetovanje Blaževič-Bock o odnosih med Avstrijo in SFBJ Potrebno bo nadaljnje prizadevanje za razvoj medsebojnega sodelovanja na raznih sektorjih - 24. aprila se v Beogradu sestane mešani jugoslovansko-zahodnonemški odbor Na vprašanje novinarjev je Bla-gojevič povedal, da se bo mešani jugoslovansko-zahodnonemški vladni odbor sestal v Beogradu 24. aprila in da trenutno pripravljajo dnevni red. V zvezi z bodočim jubilejnim zasedanjem gospodarske komisije OZN za Evropo je Blagojevič izrazil mnenje, da izboljšanje ozračja v Evropi daje možnosti za krepitev vloge in delovanja evropske komisije in upanje, da bo jubilejno zasedanje spodbodlo tendence za krepitev trgovine ter razširitev gospodarskega in drugega sodelovanja. Jugoslavija se je po besedah Blagojeviča aktivno vključila v priprave in dala več pobud, da bi spodbodla delo komisije kot važnega činitelja v gospodarskem povezovanju evropskih držav z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi. Blagojevič je nadalje obvestil no vinarje, da je jugoslovanska vlada dala soglasje danski vladi, da odpre v Dubrovniku konzulat, ki bi ščitil interese nordijskih držav. Konzulat bo istočasno dajal pomoč posadkam nordijskih ladij, ki pristajajo v jugoslovanskih pristaniščih. Juge..................- ' (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci izrazil glede položaja v Adenu mnenje, da je treba odločneje pričeti izvajanje resolucije OZN v Adenu in da sedanji manevri in nasilno obračunavanje s prebivalstvom onemogočajo rešitev vprašanja na podlagi li-ri.ine OZN in pravice narodov do samoopredelitve in neodvisnosti. Pompidou zopet predsednik vlade l' I PARIZ- ®’ ~ General de Gaulle iajo v jugoslovanskih pristamšcin. | je nocoj uradno potrdil Georgesa Jugoslovanska vlada je dala svojo MiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiniiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ŠTEVILNI KRVAVI SPOPADI V VIETNAMU Drzen napad osvobodilnih sil ki so osvobodile 250 jetnikov v Število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu je narastlo na 435.000 • Novo bombardiranje električne centrale blizu Hanoja SAJGON, 6. — V zadnjih urah ni bilo v Južnem Vietnamu večjih bitk, vendar pa so bili številni krvavi spopadi. Drzno akcijo pa so osvobodilne sile izvedle proti glavnemu kraju pokrajine Kuang Tri na skrajnem severu Južnega Vietnama. Istočasno so napadle številne objekte na tem sektorju in so osvobodile 250 političnih jetnikov iz mestnega zapora. Okoli zapora in okoli drugih objektov so bili spopadi zelo srditi. Po poročilih ameriškega poveljstva je padlo osem Američanov, med Saj-gonci pa je bilo 250 mrtvih in ra njenih. Trdijo, da je padlo 90 partizanov. Na področju delte reke Mekong so ameriške in sajgonske čete začele včeraj operacijo, da bi navezale stik z osvobodilnimi silami, ki ogrožajo važno cesto, ki veže Sajgon s področjem delte. Do sedai pa niso ameriške čete prišle v stik z ii. osvobodilnimi silami Pomjči je močan oddelek osvobodilnih sil zasedel južnovietnamsko postojanko, s tem da je popolnoma presenetil branitelje; to se je zgodilo devet kilometrov severnozahod no od Hue. Osvobodilne sile so zasedle tudi majhno letališče v bližini ter uničile tri izvidniška letala. Zjutraj so se umaknile. Ameriško poveljstvo pravi v svojem sporočilu, da je bilo v prejšnjem tednu ubitih v bojih 194 ameriških vojakov in 2373 pripadnikov osvobodilnih sil. Med sajgonskimi silami je bilo 211 mrtvih. Poleg te ga je bilo ranjenih 1679 Američanov, umrlo pa je 40 civilistov. Ameriško poveljstvo je dalje javilo, da se je število ameriških vojakov v danes javila, da je bil pomočnik glavnega štaba vojske general A-brams imenovan za pomočnika vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu. Novi spopadi v Adenu ADEN, 6. — Danes so se znova spopadu pripadniki dveh nacionaU-stičnih gibanj v Adenu, in sicer pripadniki »Osvobodilne fronte zasebnega Južnega Jemenao in pripadniki »Narodnoosvobodilne fron- Južnem Vietnamu povečalo prejšnji j te>> streljanJe Je traja]0 prlbUžn0 teden za 9 tisoč. Sedaj je v Južnem 1 * . J p ‘ “ Vietnamu 435.000 ameriških voja- Ctt ure' ranjen J® bu en Arabec, kov. Ameriška letala so v šestih ted- privolitev zaradi prijateljskih odnosov z nordijskimi državami in zaradi želje po nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja in turizma. Z istim smotrom je jugoslovanska vlada deila soglasje za odprtje konzulatov Holandije na Reki, v Dubrovniku, Ljubljani, Zagrebu in v Skopju in Turčije v Zagrebu. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jakov Blaževič in podkancler Avstrije dr. Bock sta se danes s svojimi sodelavci pogovarjala o nekaterih plateh sodelovanja evropskih držav in o dvostranskih gospodarskih odnosih. Razgovore o vprašanjih, ki sta jih Bock in Blaževič na današnjem sestanku načela, bodo nadaljevali strokovnjaki. Jakov Blaževič je svojega gosta najprej seznanil z gospodarsko reformo in njenimi smotri, zatem pa je v zvezi z dvostranskimi odnosi, katere je ugodno ocenil, pripomnil da struktura trgovinske izmenjave z Avstrijo, kljub temu da stalno raste, se bistveno ni spremenila in da Jugoslavija še vedno izvaža v Avstrijo primarne izdelke, da udeležba Avstrije v jugoslovanski trgovini zadnja leta upada. Blaževič je izrazil upanje, da se bodo ti pojavi lahko premagali z razvojem modemih oblik sodelovanja kot na primer z industrijsko kooperacijo, tehničnim sodelovanjem in s skupnimi nastopi proizvajalcev na drugih trgih. Po besedah Blaževiča okrog 80 jugoslovanskih proizvajalnih podjetij išče ustrezne partnerje v Avstriji, in je pripomnil, da bi vladi in gospodarski zbornici morah te pobude podpreti. V zvezi z zahtevami nekaterih avstrijskih podjetij, da se uvede omejitev na uvoz nekaterih jugoslovanskih industrijskih Izdelkov, Je Blaževič Izrazil mnenje, da bd take omejitve samo škodovale nadaljnjemu razvoju gospodarskih odnosov. Blaževič se je zavzel za razširitev medsebojnih stikov gospodarstvenikov za ustanovitev strokovnih skupin za posamezna področja sodelovanja, za u-skladitev poslov kreditiranja in za proučitev možnosti, da Avstrija sodeluje v dobavah opreme za električno centralo v Železnih vratih. Avstrijski podkancler je največ ji del svojega razlaganja posvetil položaju Avstrije v gospodarskem gibanju na svetu posebno v zahodni Evropi. Glede dvostranskih odnosov je Bock izrazil zanimanje Avstrije po širokem sodelovanju z jugoslovanskimi gospodarskimi podjetji. Vse probleme, po njegovih besedah, je avstrijska vlada pripravljena rešiti oh sodelovanju z zainteresiranimi jugoslovanskimi podjetji z gospodarskimi organi. Dr. Bock je med problemi omenil po- lom vrnil na Dunaj. V zdravicah, ki sta ju sinoči izmenjala Blaževič in Bock na večerji, ki jo je Blaževič priredil v čast svojemu gostu, sta oba poudarila koristnost medsebojnih o-biskov za nadaljnji napredek medsebojnega vsestranskega sodelovanja in prispevek obeh držav v evropskem sodelovanju in miru sploh. Bock je med drugim dejal, da Avstrija stremi po dobrih odnosih z vsemi državami, posebno pa še s svojimi sosedi, in izrazil prepričanje v nadaljnji napredek sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno na gospodarskem in kulturnem področju ter na področju turizma, za kar so dobre možnosti. B.B. Časnikar «Casandra» je umri tem v zvezi zahteval posredovanje ministra za delo, da bi stavko preprečili. Hkrati je Paratoner pozval predsednike bolniških blagajn, naj ne poverjajo upravnemu osebju na. log, za katero je predpisana diploma za Izvrševanje zdravniškega poklica. Nadaljuje se po vsej Italiji tudi stavka 7 tisoč sodnih kanclistov in tajnikov, katerih sindikati so sklenili nadaljevati stavko do skrajnosti, ker vlada ni obnovila pogajanj. Prvotno bi morala stavka trajati do 7. aprila, toda sinoči so jo sklenili podaljšati za nedoločen čas. Davi se je začela tudi stavka o-sebja, ki je uslužbeno v pokrajinskih knjigovodstvenih uradih drža-ve. Stavka bo trajala do 8. t. m. in je povezana z zahtevami za izenačenje z gospodarskimi pogoji, ki veljajo v finančnih ministrstvih. Minister za proračun Pieraccini Je na petem zborovanju italijanskega odbora za socialno družbo sporočil pozdrav vlade ter je govoril o vlogi in nalogah organov za programiranje. Poudaril je, da je čas, da «tudi veliki privatni centri odločno načnejo vprašanja investicij na jugu, za katere daje načrtovalna politika svojo podporo*. V zvezi z vprašanji, ki jih obravnavajo na zborovanju, Je minister izjavil, da so na sektorju socialne varnosti predvideni veliki izdatki države v prihodnjih letih. Ti zneski so določeni za produktivno uporabo, in da se to doseže, je bistvene važnosti zavzetost in orientacija tistih ustanov, ki uporabljajo javni denar. Predsednik komisije za šolstvo v poslanski zbornici Ermini je časnikarjem izjavil, da je bil davi v palači Chigi sestanek pod predsedstvom Mora, na katerem so govorili o vprašanjih, ki se tičejo ukrepov za reformo šolstva, in zlasti tistih, ki se tičejo univerz. Ermini Je dodal, da bodo ta vprašanja še dalje proučevali in se bodo ponovno sestali prihodnji teden. Minister za zdravstvo sen. Mariotti je predložil predsedniku vlade zakonski odlok, ki naj ga odobri ministrski svet in ki določa nakazilo štirih milijard lir za odškodnino lastnikom prašičev, ki so poginili zaradi prašičje kuge. Minister je izjavil, da ukrepi, ki jih Je sprejelo ministrstvo za zdravstvo, dopuščajo največjo mirnost, kar se tiče uporabe svinjskega mesa. Dodal je, da so poslali inšpektorje v vse tovarne izdelke iz prašičjega mesa. Dalje je minister dejal, da kuga, ki razsaja na raznih področjih Italije, ni nalezljiva za človeka, vendar pa so sprejeli vse potrebne previdnostne ukrepe. Okoli prizadetih krajev so ((potegnili sanitarni pas», V poslanski zbornici so danes sprejeli načrt zakona, ki se tiče nekaterih davčnih olajšav za Dolino Aosto, in načrt zakona, ki določa prehodne ukrepe pri natečajih za zdravnike v bolnišnicah. Jutri bo poslanska zbornica nadaljevala razpravo o zakonskem odloku za nadzorstvo nad orožjem. V senatu so nadaljevali razpravo o državnih otroških vrtcih. Na jutranji seji sta govorila psiupovec Schiavetti in demokristjan Spiga-roli. Seja se je nadaljevala popoldne. Vodstvo komunističnih poslancev Je danes sklenilo predložiti načrt stične akcije za mir«. Zadevno sporočilo pravi dalje, da bo «vsaka javna manifestacija morala biti v skladu z linijo zunanje politike, ki izhaja iz dokumenta, katerega je odobril centralni komite stranke in ga je soglasno sprejel tudi izvršni odbor rimske federacije«. Nedvomno gre za spor, ki Je nastal, ker so nekateri socialisti sklenili, da se bodo 23. aprila udeležili manifestacije za mir v Vietnamu, ki jo je organizarala rimska socialistična federacija. Tudi tajnik stranke De Martino je sklenil, da se bo manifestacije udeležil, kar je izzvalo mnogo hrupa v vladni koaliciji. Incident na Koreji PIONGIAN, 6. — Severnokorejska tiskovna agencija javlja, da so A-meričani včeraj ubili pet članov severnokorejske policije na demilitariziranem področju. Američani so streljali s strojnicami in z avtomatičnimi puškami. Agencija dodaja, da je korejsko-kitajski del komisije za premirje predlagal sestanek mešanega odbora za nadzorstvo. Ameriški del je predlog sprejel, toda se ni javil na dogovorjenem mestu. Američani pa v svojem poročilu trdijo, da je skupina južnih Korejcev prekoračila demarkacijsko črto in prišla na južnokorejsko ozemlje. Američani trdijo tudi, da so prvi začeli streljati severni Korejci, od katerih da so bili ubiti trije in ne pet Dalje pravijo, da so Američani zahtevali izrecno izreden sestanek komisije za premirje ter da so protestirali pri severnokorejski delegaciji proti incidentu in da niso dobili doslej nobenega odgovora. Poljska zahteva izročitev Stangla LONDON, 6. — Znani angleški časnikar, ki je delal pri časopisu «Daily Mirro« in ki se je podpisoval s psevdonimom «Cassandra», I zakona, ki naj podaljša za eno leje preteklo noč umrl v londonski *° blokado najemnin. bolnišnici. Njegovo pravo ime je bilo William Connor; imel je 58 let. Pri omenjenem časopisu je začel delati leta 1935. V Rimu so na zahtevo sotajnika rimske federacije PSI-PSDI Ippo-Uta sklicali za torek, 11. aprila izvršni odbor federacije. Prva točka dnevnega reda se tiče «sociali- HniiiimiiiMiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiimiuuiniimuitiiimfimmiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiii Demonstracije proti Humphreyu v zahodnem Berlinu Poziv francoske enotne socialistične stranke na demonstracije proti vojni v Vietnamu med današnjim obiskom Humphreya BONN, 6. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel danes iz Bonna v zahodni Berlin skupno z zahodnonemškim zunanjim ministrom Brandtom, ki ga spremlja kot poslanec v berlinskem parlamentu. Na letališču je Humphreya sprejel novi zahodnonemški župan Heinrich Albertz, ki so ga danes izvolili. Albertz Je v kratkem govoru izrekel Humphreyju dobrodošlico, Humphrey pa je sporočil Albertzu pozdrave predsednika Johnsona in Je dejal, da je ((Berlin simbol vseh ljudi, ki hočejo ostati svobodni«. Med množico, ki je na trgu pred občinsko palačo sprejela Humphre-ya, so se slišali tudi številni žvižgi. Humphrey je govoril tudi v berlinskem parlamentu in je dejal, da bodo ZDA spoštovale obveznost, ki so Jo prevzele glede Berlina. Berlinskim poslancem je sporočil John. sonovo poslanico, v kateri pravi med drugim, da «vsi Američani upajo, da bo prišel dan, ko bo trebo pospešitve železniškega pro- Nemčija znova združena«. meta med Avstrijo in jadransko obalo, predvsem na progi Reka — Dunaj in dejal, da bo Avstrija proučila vprašanje cestnega prometa med obema državama, zgraditev plinovoda in tranzit. Avstrijski pod-kakneler Je pokazal zanimanje za možnost sodelovanja Jugoslavije z EFTA. Po razgovorih je podkanclerja Bocka sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in se zadržal z njim v daljšem razgovoru, katerega sta se udeležila tudi Jakov Blaževič in avstrij- Popoldne je bil nov spopad med __ _ ______pripadniki Jemenskega gibanja ter nih že sedmič bombardirala termo-1 arabsklmi ln angleškimi vojaki. Ko . „ vtsfs aas “šTfr' Cionalisti^ napadli. Med streljanjem _ hldrocentrale pri železnih vratih, letala izvedla 67 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bela hiša je je bil ubit en Arabec. v nedeljo zjutraj pa se bo z leta- Od enajstih mladih, ki so jih sinoči aretirali v zahodnem Berlinu, so tri dekleta izpustili. Sedaj je v zaporu še osem študentov. Kakor je znano, jih obtožujejo, da so pripravljali atentat na podpredsednika Humphreya. Aretirani pa obtožbo odločno zanikujejo. Njih advokat je izjavil, da so nameravali samo pripraviti dimne bombe, ki bi Jih metali, kakor to delajo pripadniki gibanja «Provos» na Holandskem, ln da niso imeli namena kakorkoli napasti Humphreya. Nocoj so skupine študentov demonstrirale pred poslopjem senata, kjer so priredili Humphreyu sprejem. Policija je aretirala pet demonstrantov. Ti, ki jih je hilo nad tisoč, so nosili transparente, Iti so Johnsona in Humphreya označevali za morilca in so obsojali vojno v Vietnamu. Humphrey je govoril sinoči po zahodnoberlinski radioteleviziji in dejal, da ameriška vlada ne bo sklenila nobene pogodbe z drugimi državami, ki bi lahko ((škodovala pravicam ali varnosti Zah. Nemčije«. Dodal je, da ZDA ne bodo enostransko zmanjšale števila svojih vojakov v Evropi. Glede pogodbe o neširjenju jedrskega orožja je izjavil, da ni še nobene pogodbe in zato se sploh ne more spreminjati. Do sedaj so bili pripravljeni samo načrti, ki so bili predloženi zahodnim zaveznikom in Sovjetski zvezi. O odnosih med Francijo in Zah. Nemčijo je izjavil, da ZDA odobravajo in podpirajo prijateljske odnose med njima. Jutri bo Humphrey prišel v Pariz, kjer ga bo v Elizejski palači sprejel de Gaulle. Federacije pariškega področja enotne socialistične stranke so pozvale delavce, naj v petek, 7. aprila demonstrirajo proti ameriški napadalni politiki v Vietnamu ob prihodu Humphreya. Poziv dodaja, da «obisk Humphre-ya, ki prihaja branit stvar ameriškega imperializma, mora dati pariškim delavcem priložnost, da množično manifestirajo svojo solidarnost z vietnamskim ljudstvom v borbi«. VARŠAVA, 6. — V Varšavi so javili, da je Poljska uradno zahtevala od Brazilije Izročitev bivšega esesovskega vojnega zločinca Franza Stangla, ki so ga aretirali 28. februarja v Braziliji. Stangl je odgovoren za umor stotisočev ljudi v koncentracijskih taboriščih Treb-liriki in Sobiboru. Izročitev Stangla je zahtevala tudi Avstrija. Spopadi med študenti v Solunu SOLUN, 6. — Danes so bili v Solunu hudi incidenti. Pred univerzo se je spopadlo okoli 4.000 študentov različnih tendenc. Študenti levega centra so organizirali protestno demonstracijo proti rektorju solunske univerze in proti njegovim zatiralnim ukrepom. Pred univerzo so se spopadli z desničarskimi študenti. Nastopila je policija, ki je uporabljala solzilne bombe. Bilo je 15 ranjenih. Aretirali so dva študenta. Posvetovanje o atomskem načrtovanju v NATO WASHINGTON, 6. - Davi se je začel pri zaprtih vratih prvi sestanek skupine za jedrsko načrtovanje NATO. V začetku je ameriški minister za obrambo McNamara govoril o vprašanju protiraketnih izstrelkov. Zvedelo se je, da so prizadete države naklonjene sklicanju sestanka ministrov za obrambo NATO, ki naj bi bU maja. Po današnjem sestanku je tajnik NATO Brosio izjavil, da so «dobro začeli«. KAIRO, 6. — Štirinajst dečkov in deklic od 10. do 14. leta starosti je včeraj utonilo v Nilu, ko se je prevrnil čoln, s katerem so se peljali. Vračali so se domov s šolskega izleta. Čoln se je prevrnil zaradi velikih valov. Neuspešna izstrelitev ameriškega satelita CAPE KENNEDV, 6. - V sredo zvečer so izstrelili z raketo «Atlas-Agena« satelit »ATS 2», s katerim naj bi delali važne poskuse za telekomunikacije, meteorologijo in stabilizacijo satelitov. Satelit se je postavil na začasen eliptičen tir in pozneje bi ga moral postaviti na Krožni tir. Toda nastala je okvara, tako da se ni prižgala druga stopnja rakete «Agena» Satelit seuaj kroži po vesolju brez vsakega nadzorstva po diugačnem tiru in verjetno se bo v kratkem razkrojil. Zato je poskus doživel popoln neuspeh. Stroški za satelit so znašali 30 milijonov dolarjev in neuspeh je povzročila varovalka vredna manj kakor sto dolarjev. Sedem Verdijevih oper na splitskih prireditvah SPLIT, 6. — Na letošnjih splitskih letnih prireditvah, ki bodo od 1. julija do 31. avgusta, je na sporedu kar sedem Verdijevih oper (Aida, Nabucco, Rigoletto, Trubadur, Don Carlos, Simon Boccane-gra in Moč usodeJ. Poleg tega j* na sporedu več oper domačih av-torjeji med drugimi Gotovčev Ero z onega sveta in mogoče tudi nova opera Jardoviča Dioklecijan, Vreme včeraj: najvišja temperatu- i 13.1, najnižja 103, ob 19. uri 10 8 opinje, vlaga 91 odst., zračni tlak 4.S pada, veter 8 km jugovzhodnik. orje mirno, temperatura morja 10.6 opinje, dežja je padlo 8 mm. Tržaški dnem Danes, PETEK, 7. aprila Radivoj Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 18.40. Dolžina dneva 13.05. Luna vzi. de ob 5.01 in zatone ob 16.14. Jutri, SOBOTA, 8. aprila Albert NA FORMALNO-PRAVNI OSNOVI ZADOVOLJIVO Rezultati izvajanja sklepov CIPE šest mesecev po njihovi razglasitvi Podjetje «ltalcantieri» že posluje - Združitev Arzenala in Sv. Marka izvedena - Objekt «Grandi motori Trieste» v načrtovanju ■ Delavnica mostov in žerjavov vključena v Finmeccanico Danes poteče šest mesecev od izglasitve znanega načrta za prereditev državnega ladjedelništva smislu sklepov Medministrske-i odbora za gospodarsko načrto-anje CIPE. Poslovni krogi na Tr-iškem so ves ta čas budno sle-ili izvajanju teh sklepov, in v »j zvezi velja pripomniti, da so a le-ti vsaj na formalnopravni snovi večji del v resnici tudi iz-adli. V okviru sklepov, ki se nanaša-> na poglavje «Italcantieri», je ova enotna družba s sedežem in lavnim ravnateljstvom v Trstu po istih mesecih že na delu. Ustano-iH so jo, kakor znano, že novem-ra lanskega leta, na občnih zbo-ih Združenih jadranskih ladjedel-ic in Ansalda, ki sta bili 28. de-imbra lani, pa so delničarji pri-:ali na prenos ladjedelniških obra->v v Tržiču in v Genovi Sestri v krilje nove družbe Italcantieri. a sklep se je praktično izvedel . februarja letos, točno mesec dni a tem pa je prešel pod okrilje talcantieri tudi tretji obrat, lad-idelnica «Navalmeccanica» v Ca-tellamare di Stabli. V sklopu no-e združene organizacije je vod-cvo s predsednikom Tupinijem in delegiranim upravnikom Cortesi-sm na čelu poskrbelo za centra-zacijo tehničnih, in študijskih u-adov, medtem pa se v Tržiču na-aljuje delo pri gradnji velikega oka in kot se na pristojnih metih zagotavlja, da se bo delo pri nodernizacii in razjširitvi tržiške-;a obrata pospešeno nadajlevalo, udi v prihodnje tako da bo ta brat v najkrajšem času postal nmkurenčen drugim važnim lad-edelnicam v severni Evropi in na aponskem. Spojitev Tržaškega arzenala in adjedelnice Sv. Marka v novo e-lotno tvorbo izven območja biv-ih Združenih jadranskih ladjedel-ric se je izvedla po predhodno do-očenem načrtu. Za to novo orga-lizacijo se odpirajo zdaj določe-le možnosti pri gradnji posebnih laprav za raziskovanje morskega Ina in za vrtanje za nafto na od-irtih vodah. Kakor znano, je druž->a SNAM, ki pripada zavodu za zkoriščanje petrolejskih vrelcev SNI, pred kratkim naročila pri arzenalu - S. Marku gTadnjo več-ega pontona za vrtanje na mor-•kem dnu, poleg tega pa bodo v em obratu opravili tudi vrsto a-laptacijskih del na nekaterih sta-ih ladjah pomenske družbe «Tir-•enie«. Tudi napovedana realizaci-a zidanega doka se je v tem zad-ljem času občutno pomaknila na-)rej, saj je po eni strani osred-lja vlada pripravila zakonski os-lutek, ki predvideva podelitev pri-.pevka v višini 8 milijard lir, medeni ko se je v Trstu že ustanovil konzorcij za gradnjo doka, h cateremu so pristopile praktično vse važnejše gospodarske organi-lacije in javne ustanove, In ki je lašel razumevanje in zaslombo tuli pri tržaški trgovinski zbornici. Glede nove tovarne strojev Granti Motori Trieste, pa napoveduje-io, da bodo osrednji del objekta iričeli graditi še v tem letu, in iicer so se v tem pogledu pred 'asom dokončno dogovorili, da bo ibrat stal v nižinskem svetu pri Orehu. Strokovnjaki so mnenja, la bi obrat lahko začel s proizvodnjo nekako junija 1970. Tovarno mostov in žerjavov, ki je po-orej delovala v sklopu ladjedelnice Sv. Marka, so po novem vključili v obrat «Costruzioni Meccani-che Industriali«, ki pripada Fin-meccanici, in v katerem bo ohranila svojo operativno samostojnost ter lastno vodstvo in osebje. Obrat bodo tehnično potencirali in usposobili zlasti za gradnje na področju težke mehanike. Tudi površinsko se bo obrat v prihodnje o-jačil, poleg tega pa bo njegovo osebje narastlo na 250 ljudi. Vedno v okviru sklepov ministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje je vlada pred kratkim ponovno potrdila sklep, da se izpelje do konca načrt, ki predvideva speljavo krožne železniške proge v predoru okoli mesta. Zavod za industrijsko obnovo IRI je nadalje pristopil k organizacijskemu odboru za zgraditev mednarodnega centra za sadje in povrtnino na našem področju ter zagotovil prispevek v višini ene milijarde lir deželni finančni družbi «Julia»; poleg tega pa je IRI pripravil podrobnejši načrt za potenciranje o-brata «Stabilimenti Meccanici Trie-stini» medtem ko se pravkar pri- pravlja tudi zakonski instrument, po katerem bo uresničena tržaška pristaniška ustanova z državnim prispevkom v višini 1,5 milijarde na leto. i OBVESTILO AVTOMOBILISTOM Po akcednem redu spreminjanje naslovov na vozniških dovoljenjih Prefektura sporoča, da so novi predpisi o obveznem vpisu sprememb bivališča na vozniških knjižicah povzročili gnečo pri okencih u rada prefekture za te knjižice. V zadnjih šestih dneh so vpisali 1800 sprememb naslovov in prefektura je okrepila zadevno službo. Da ne pride do gneče, je prefektura odredila naslednje zaporedje sprejemanja prijav o spremembi bivališča: za priimke z začetnima črkama A in B od 10. do 14. 4., za C od 17. do 21. 4., za D, E in F od 24. do 28. 4., za G in H od 2. do 5. 5., za I, J, K, L od 8. do 12. 5., za M, N, O od 15. do 19. 5., za P in Q od 22. do 26. 5., za R od 29. 5. do 1. 6., za S od 5. do 9. 6., za T, U, V, W, X in Z od 12. do 16. 6. Ob sobotah ne bodo sprejemali prošenj za spremembo naslova. darskih vprašanjih. Govorila bosta dr. Paolo Šema in inž. Antonino Cuffaro o temi: «Kako je z velikim Trstom?*. Predsedoval bo senator Vittorio Vidali. Zborovanje prireja tržaška federacija KPI. * Prof. Sergio Lupi, ki poučuje nemško književnost na turinski u-niverzi, bo na pobudo inštituta za nemško filologijo pedagoške fakultete v Trstu v ponedeljek ob 18. uri v Ul. Universita 1 predaval o temi: «Prinz von Homburg* Heinricha Kleista. Zelo uspelo partizansko Cankarjeva «gospa judit» na odru kulturnega doma srečanje na Opčinah Sinoči je bilo v Ljudskem domu na Opčinah izredno partizansko srečanje, ki ga je priredilo pokrajinsko združenje ANPI in katerega se je udeležilo lepo število bivših partizanov. Razpravljali so o perečem problemu priznanja partizanske kvalifikacije ter o mednarodnem partizanskem shodu, ki bo v Bazovici 29. in 30. julija. Po poročilih in obširni diskusiji so prisotni poverili pokrajinskemu odboru nalogo, da sestavi in objavi sklepno resolucijo. Podrobneje bomo še poročali. V nedeljo komemoracija talcev na Opčinah V nedeljo ob 15.30 bo na Opčinah na kraju usmrtitve spominska proslava na čast 71 talcev, ki so jih tam ustrelili nacifašisti. Proslavo organizira združenje ANPI s sodelovanjem drugih odporniških organizacij ,ki vabijo vse bivše partizane, aktiviste in prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeležijo. Prekrasen umetniški večer Branke ■ Verdonik Rasbergerjeve Umetnica bo nastopila še danes in jutri zvečer ter v nedeljo popoldne V veliki dvorani Kulturnega doma se je sinoči predstavila izbranemu tržaškemu občinstvu odlična slovenska gledališka umetnica Branka Verdonik-Rasbergerjeva s celovečernim monologom iz Cankarjeve «Gospe Judit» v režiji Eda Ver-donika. S tem delom je igralka slavila v decembru lani na Reki. kjer je prvakinja Drame hrvaškega narodnega gledališča «lvan Zajcu, 30-letnico svojega umetniškega ustvarjanja. Branka Verdonik - Rasbergerjeva je podala to Cankarjevo umetnino z intenzivno podoživljeno interpretacijo, ki je skozi uro in pol pritegovala in do kraja angažirala poslušalce v popolni zbranosti in u-živajočem sprejemanju igralkinega podajanja, ki je valovilo v čudovitem sozvočju z besedilom v brezštevilnih in do kraja temeljito dognanih čustvenih in miselnih od- iimiiiiiiiiimiiimiuiiiiiiimimiiiiiiiuiMimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijMiiimiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiniii SEJA DEŽELNEGA SVETA Ustanova za razvoj kmetijstva bo delovala po vsem deželnem ozemlju Odgovori poročevalca manjšine Moschionija in veči-ne Angelija ter odbornika za kmetijstvo Gomellija Zborovanja KPI Drevi ob 20.30 bo v kinu «Anna» na Kontovelu manifestacija v znak solidarnosti s španskim ljudstvom, ki se bori za demokracijo in svobodo. Govoril bo senator Vidali o temi: «španija včeraj in danes*. Predvajali bodo film Jorisa Ivensa in Hemingwaya «španska zemlja*, ki je vzbudil veliko zanimanje povsod, kjer so ga predvajali. Vstop je brezplačen. Manifestacijo prireja krajevna sekcija KPI. V nedeljo ob 10.30 bo na Trgu sv. Jakoba zborovanje o tržaških gospo- Na včerajšnji seji deželnega sveta so odgovorili svetovalcem, ki so posegli v prejšnjih dneh v razpravo o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva v naši deželi poročevalcev manjšine Mo-schioni (KPI), poročevalec večine Angeli (PSU) in odbornik zg kmetijstvo Comelli. Poročevalec manjšine Moschioni je dejal, da bo skušal obširno odgovoriti raznim svetovalcem, ki so posegli v razpravo, da pa bo njegov odgovor nepopoln toliko, kolikor govori pred odbornikom Comellijem. O nekaterih vprašanjih je pokazala razprava precejšnje zbiiževanje sodb tudi glede stališč, ki so jih zavzeli komunisti, zlasti kar se tiče premostitve določenih oblik pogodbenih odnosov med kmetovalci, oziroma lastniki, najemniki in spolovinarji Tudi glede nujnosti bistvenih sprememb raznih ustanov, ki delujejo v kmetijstvu, kot na primer konzorcijev, primer poudaril to nujnost demo-so se mnogi strinjali. Tako je na kristjan Cocianni. Edina izjema (((neuglašena nota«, je dejal poročevalec), je bil demokristjan Miz-zau, ki je branil konzorcije za melioracijo, češ da so ((središča demokracije na deželi«. Moschioni je dejal, da so si bila stališča blizu, da pa so se pota razhajala, ko je šlo za to, da se nakažejo razne rešitve. Tako je na primer Virgolini (KD) dejal, da so najemniki in spolovinarji, ki ne marajo postati zemljiški lastniki. To pa se dogaja, ker se nočejo ob- vezati z menicami za 40 let za plačilo dolga. Zato bi morala dežela nakazati kakih 400 milijonov spolovinarjem in najemnikom za nakup posestev. Moschioni je potem govoril tudi o lastnini in v zvezi s tem citiral tudi zadnjo papeževo encikliko, ki kaže da so postala mednarodna stališča KD nevzdržna. ........................................................................................................................minil...mn PREDSTAVNIKA VAŠČANOV PRI OBČINSKEM ODBORNIKU VIGINIJU Lonjerci in Podlonjerci zaman čakajo že več let na ureditev nujnih vprašanj Cesto iz Lonjerja na Katinaro je treba tlakovati - Pereče vprašanje odlaganja in odnašanja smeti - Podlonjer potrebuje šolo in otroški vrtec itd. Lonjerci in Podlonjerci že mnogo let čakajo, da bo občina uredila, razširila ali tlakovala nekatere ceste, da bo zgradila kanalizacijo, da bo poskrbela za namestitev sodčkov in za odnašanje smeti, da bo okrepila javno razsvetljavo itd. Večina teh vprašanj je bila predo-čena občinski upravi že pred mnogimi leti. Zato so si tudi razni občinski odborniki na kraju samem ogledali, kaj je treba ukreniti, da se zadosti zahtevam prizadetih občanov. Ker pa doslej še ni bilo ničesar narejenega, so Lonjerci in Podlonjerci na sestanku vaščanov določili dva predstavnika, ki ju je v sredo sprejel občinski odbornik za predmestna vprašanja Vigini. Predstavnika Lonjerja in Podlonjerja je spremljal občinski svetovalec KPI Crevatin. Na razgovoru Je prvi predočil odborniku razna vprašanja predstavnik Lonjerja. Povedal mu je, da je cesta, ki pelje iz Lonjerja na Katinaro v takšnem stanju, da ni moč po njej več hoditi. Otroci, ki hodijo v šolo na Katinaro, so si sami utrli pot čez travnike, zaradi slabe poti pa ne morejo ljudje niti k maši ob nedeljah. Zelo prizadeti so starejši ljudje, ki morajo k zdravniku na INAM v Ul. del Farneto. Ce bi bila cesta v redu, bi lahko šli na avtobus, ki vozi na Katinaro in se tako pripeljali do sedeža INAM. Sedaj se morajo posluževati lonjerskega avtobusa, izstopiti pri Ljudskem vrtu in nato peš v hrib do zdravnl- Zadnje slovo od Eme Starčeve V sredo 5. t.m. smo se v Mariboru poslovili od Eme Starčeve, priljubljene dramske umetnice in ene izmed pionirjev našega povojnega gledališča v Trstu. Med tržaškim občinstvom je globoko odjeknila vest o njeni smrti, prav posebno pa je pretresla vse njene številne stare in mlade prijatelje pri Sv. Jakobu, saj je bila pokojna Ema dolgo vrsto let neutrudna delavka pri prosvetnem društvu «/. Cankar». kjer je vzgojila vrsto mladih ljubiteljev gledališča in naše kulture. Od nepozabne umetnice se je najprej poslovil pionir mariborskega gledališča, igralec in režiser Danilo Gorinšek, ki je govoril v imenu uprave tega gledališča kot tudi v imenu danes že maloštevilnih mariborskih igralcev iz predvojnih let. Za njim se je od pokojnice poslovil tajnik ljubljanske Drame Dušan Škedl. Ob odprtem grobu se je spomnil njene partizanske poti njen kolega iz tiste dobe, Dušan Mevlja, ki je poudaril vse njene dobre lastnosti od umetniške kvalitete in zavzetosti do izrednega čuta tovarištva. Za njim je spregovoril v imenu tržaškega gledališča in kolegov še igralec Jožko Lukež. Poleg njenih tržaških kolegov se je pogreba v Mariboru udeležila tudi skupina članov prosvetnega društva «Ivan Cankar», za katero ima Ema Starčeva neprecenljive zasluge. V imenu tega društva in SPZ se je od pokojnice poslovila Lelja Reharjeva, ki je poudarila, da se je Ema prav med svojimi šentjakobskimi otroki počutila najbolj srečno in doma. Njeno delo ni bilo zaman in danes vsi vidimo njegove sadove ter si želimo še dosti takih delavcev. Najbolj pa je navzoče pretreslo slovo Tatjane Siškovičeve, ene izmed i-gralk nekdanje šentjakobske otroške dramske skupine, ki je svoji pokojni režiserki v imenu svojih mladih prijateljev obljubila, da bodo njeni nekdanji otroci nadaljevali delo, ki ga je ona začela s tem, da jim je vcepila v srca ljubezen do lepote našega jezika in našega naroda. Solze so ji pretrgale zadnje besede slovesa in zahvale in marsikdo se je zamislil nad resnico, ki je izzvenela iz besed vseh govornikov: sSele danes vemo koga in kaj smo izgubili. Težka je bila Tvoja pot in nismo Te znali dovolj ceniti, draga Emahi Ob spremljavi občutenih žalo- stink je zemlja sprejela krsto, ki so jo prekrili številni venci. Danes počiva na skrajnem severnem robu slovenske domovine, kjer je pred več kakor štiridesetimi leti začela svojo igralsko pot. LELJA REHARJEVA ka. Prav tako je v izredno slabem stanju cesta, ki pelje iz Lonjerja k Lovcu, kjer imajo otroški vrtec. Tudi cesta v vasi (Gorenji kot) je vsa razorana in bi jo morali nujno tlakovati. Poprej pa bi morali po tej cesti zgraditi kanalizacijo. Eno izmed resnih vprašanj, ki zanima vse Lonjerce, je vprašanje smeti. Ljudje jih nimajo več kam odlagati, saj so vsi kraji v bližini že onesnaženi. Doslej občina ni poskrbela niti za postavitev velikih zbiralnikov. Zato je predstavnik Lonjercev zaprosil odbornika Viginija, naj to vprašanje rešijo čimprej,. Bližajo se vroči dnevi in na krajih, kjer ljudje odlagajo smeti, se zaredijo muhe, okolica po- jejo, da bo občinska uprava skrbela za rešitev omenjenih vprašanj in da jim ne bo treba čez kako leto ponovno posredovati na občini. --------------- Seja občinskega odbora pa je vsa zasmrajena. Glede raz- I.' svetljave pa bi morala občina namestiti žarnice na cesti od Podlonjerja v Lonjer, ki je zlasti ponoči zelo nevarna zaradi ozkih o-vinkov. Poleg tega je lonjerski predstavnik povedal odborniku VI-giniju, da so imeli svoj čas v vasi kar tri cestarje, ki so skrbeli tudi za čistočo vaških ulic, sedaj pa ni nobenega. Predstavnik Podlonjerja je najprej zaprosil odbornika, naj občina zgradi čakalnioo ob avtobusni postaji pri ljudskih hišah. V teh hišah živi 350 družin in potrebujejo tudi otroško igrišče. Sedaj se otroci podijo po travnikih in povzročajo škodo lastnikom. V starem delu naselja pa sploh ni kanalizacije. Umazana voda teče kar po cesti mimo trgovin, ko dežuje pa voda dere kot hudournik. Poleg tega bi v Podlonjerju nujno potrebovali šolo in otroški vrtec, ker se Je naselje z novimi ljudskimi hišami zelo povečalo. Tudi razsvetljava je pomanjkljiva. Hkrati Je opozoril odbornika, da bi morala občina dokončati 30 metrov ceste med Ul. del Tirno in Ul. Damiano Chiesa. Ta cesta je že več let zaprta za promet in občinski uslužbenci prihajajo že dve leti vsak večer prižigat rdeče luči, ki opozarjajo voznike na nevarnost. Samo z denarjem, ki so ga v teh dveh letih potrošili za uslužbence in za petrolej, bi lahko cesto za silo uredili. Nato je podlonjerski predstavnik opozoril odbornika Viginija na ozko grlo pod mostom na cesti, ki pelje v Lonjer. Zaradi stalnega naraščanja prometa Je na tem delu ceste vedno več prometnih nesreč. Občina je sicer že svoj čas nakazala 11 milijonov lir za ta dela, lastniki bližnjih zemljišč pa so že podpisali na občini izjavo, da odstopijo zemljišče za razširitev ceste. Tudi Podlonjerci nimajo več kam odlagati smeti. Zato bi morala občina namestiti v vasi sodčke in smeti odvažati iz vasi. Odbornik Vigini Je predstavnikoma Lonjerja in Podlonjerja izjavil, da jih popolnoma razume in da bo vsa ta vprašanja predočil posameznim pristojnim odbornikom. Dejal Je tudi, da bi lahko z malo dobre volje mnoga nakazana vprašanja v najkrajšem času rešili, vsaj tista, ki ne zahtevajo velikih stroškov. Lonjerci in Podlonjerci prlčaku- Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika za javna dela Mocchija odobril vrsto del v mestnem morskem akvariju v skupnem znesku 8 milijonov lir. Ta dela bodo opravili zelo naglo, tako da bodo lahko ponovno odprli akvarij, ko se začne turistična sezona. Na predlog istega odbornika je odbor odobril 18 milijonov lir izdatka za zgraditev dela Ulice Tris-sino pred novo osnovno šolo. O tem sklepu bo moral odločati še občinski svet. Nalezljive bolezni V tržaški občini so v razdobju od 27. 3,. do 2. 4. zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 7, tifoidna mrzlica 1, ošpice 5, norice 32, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke (mumps) 149 (1 izven občine), srbečica 1, nalezljivo vnet- je jeter 8 (2 izven občine), garje 1. Smrtnih primerov zaradi teh bolenj ni bilo. Visoko število primerov mumpsa dokazuje, da epidemija te bolezni še ni ponehala, res pa je tudi, da je lažjega značaja. Cestna nesreča pr! Bazovici Pri Bazovici se je sinoči pripetila cestna nesreča, pn kateri sta se ranila 47-letni Mario Bensi iz Ul. Pel-legrini 5 in 48-letna Maria Cresse-vich iz Ul. del Prato 7. Bensi je proti Trstu porival avtomobil TS 63431, ki se je zaradi okvare ustavil sredi ceste. Avto je vozil 47-letni Aldo Pertot iz Ul. F. Severo 47. Nenadoma je za Bensijem z avtom TS 57432 privozil 47-letni Francesco Stupar s Trga Goldoni 5, zraven katerega se je peljala Cressevicheva. Stupar je treščil v Pertotov avto in podrl Benslja. Benslja in Cressevi-chevo so odpeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. ženska se bo morala zdraviti 15 dni, Bensi pa 10. Z odra je padel Na delu se je včeraj zjutraj o-krog 10.30 ponesrečil 45-letnl monter Luciano Attico iz Ul. Brigata Casaie 124, uslužben pri podjetju NAM Iz Ul. Navali 2. Attico je ob omenjeni uri v stavbi v Ul. Pon-chielli 1 stopil na približno 5 me- trov visok oder, ker je moral o-praviti neka dela za namestitev dvigala. Pri delu se Je nenadoma spotaknil, izgubil ravnotežje in še preden se Je utegnil oprijeti, padel z odra. Pri nesreči se Je Attico ranil po levi hrbtni strani, se opraskal po rokah in desnem podlaktu in si verjetno zlomil desno stegnenico. Poročevalec večine Angeli je dejal, da je obširna razprava o zakonu pozitivno dejstvo. Ponovil je da je nezadovoljstvo kmetov v mnogih primerih odvisno tudi od psiholoških dejavnikov. Kar se kritike desnice tiče, je Angeli, dejal, da izvira iz načelno nasprotnih stališč, levica pa je očitala, da ne bo ustanova dovolj učinkovita. Poudarjali so zlasti, da ustanova ne bo delovala na področju konzorcijev za melioracijo. To pa ni res, ker ni v zakonu nobenega člena, ki bo to izključeval. Zatem je Angeli dejal, da sprejema priporočila raznih svetovalcev glede razvoja zadružništva, strokovnega izobraževanja ter spodbud za razvoj raznih kmetijskih panog. Razprava je jasno pokazala, kakšne bodo naloge ustanove. Za u-resničenje teh nalog pa mora tudi obstajati jasna politična volja. S tega vidika lahko zagotovi, da ta volja med sedanjo večino obstaja. Kmetje zahtevajo konkretne stvari. Ustanova bo zato močno posegla v kmetijstvo za reševanje njegovih vprašanj ter si bo s tem pridobila zaupanje kmetov. Zadnji je obširno odgovoril di-skutantom odbornik za kmetijstvo Comelli. Zavrnil je obtožbo, da ni odbor napredno ravnal pri sestavljanju zakonskega osnutka. Omenil je omejene pristojnosti dežele glede reform kmetijskega ustroja ter se skliceval na državne zakone. Ustanova bo delovala na vsem deželnem ozemlju, vendar se ne more smatrati za organ načrtovanja. Odbornik je tudi obravnaval odnose med konzorciji in ustanovo. tenkih. Ob suverenem obvladanju teksta in z mojstrsko odrsko dikcijo, v kateri je komaj zaznaven prizvok okolja, v katerem živi v zadnjih letih, prijetno mehčal barvitost njenega glasu, pa še z bogato obrazno mimiko, je njena gospa Judit zaživela na vsem svojem življenjskem razponu notranje močno in prepričljivo, strastno in melanholično, trpko in re-signirano, kakor jo je s svojo u-metniško besedo vodil veliki Cankar. V vseskozi ubrani tonalnosti je bila igralka še zlasti, in dejal bi celo izjemno, močna ob spoznanju, da se ji je na lice prikradla jesen. Tako silno življenjsko resnična je bila v tistem trenutku njena Judit, da bi je takšne ne mogel ustvariti nihče, ki ni polnokrven umetniški ustvarjalec in posredovalec človeške psihe v vsej njeni brezmejni kompliciranosti. Taka je pred nami v komaj potrebnem scenskem ambientu, s prologom in nato nemim poslušalcem (Jožko Lukeš) in v diskretno spremljajočih scenskih efektih stala z vso svojo umetniško osebnostjo Branka Verdonik-Rasbergerjeva, igralka ki je s svojimi stvaritvami v tridesetih letih svojega odrskega ustvarjanja oplemenitila slovensko gledališče. Ne vem, če smo ji z aplavzom, pa čeprav je bil še tako topel in od srca, na dovolj primeren način izrekli zahvalo za umetniški užitek, ki nam ga je nudila z vso radodarnostjo svoje u-metniške duše. j-k. Lep otvoritveni koncert pomladanske sezone Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Gostovanje BRANKE VERDONIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame IVAN CANKAR GOSPA JUDIT (umetniška beseda) V vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKES Režiser Edo Verdonik Danes, 7. aprila ob 20. uri (študentovski abonma) V soboto, 8. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev BI in sindikalni abonma Gl) V nedeljo, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265. SAK JADRAN obvešča, da bo danes, v petek, 7., v baru Kulturnega doma po končani predstavi. debatni večer o Cankarjevi Gospa Judit katere se bodo udeležili tudi člani gledališkega ansambla in vodstva. Vabljeni akademiki in srednješolci! Z dokaj zanimivim koncertom se je včeraj v gledališču «Verdi» pričela spomladanska koncertna sezona. čeprav na sporedu ni bilo manj znanih imen, pa so vendar izvajane skladbe bolj redko pri nas na programih, dve pa sta bili sploh novost za Trst: obe sta s področja baletne glasbe. Pri prvi — «Le donne di buon umore» — je Vincenzo Tommasini uporabil za svojo suito pet Scarlattijevih sonat. V baletni suiti Caselle «La giara» pa se ves čas sliši ljudska glasba. Zlasti Casellova skladba, s katero se je koncert zaključil, je bila pravi užitek za poslušalce. Pianistka Lya de Barberiis je igrala Martuccijev Koncert za klavir op. 66. Delo spada v drugo polovico prejšnjega stoletja in je v svojem času gotovo veljalo kot pošten prispevek k italijanski simfonični glasbi. Pianistka, ki smo jo že imeli priložnost slišati v Trstu, je koncert izvajala tako interpretativno kot tehnično s tisto dovršenostjo, ki je lastna pravim umetnikom klavirske igre. Prav radi smo tudi poslušali Boccherinijevo Simfonijo op. 37, pri kateri se je nudila tudi posameznim solistom v samem orkestru priložnost, da se izkažejo. Dirigent Franco Caracciolo je imel v orkestru imenitno izvajalsko telo, ki ga je uporabil e največjim pridom. Pri Casellovi skladbi je uspešno sodeloval tenorist Giuseppe Botta. Huda nesreča potnice v filobusu V notranjosti filobusa proge št. 10, ki je vozil proti Korzu, je včeraj popoldne zaradi nenadnega zaviranja in istočasnega sunka padla 32-letna Arcangela Gonella por. Sco-pas iz Ul. Baiamonti 40 in si verjetno povzročila poškodbe hrbtenice. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti od 6 do 35 dni. tiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimuiiniiimiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Prevrnjeni vojaški «goseničar» zmečkal pod seboj podnarednika Poročnik, ki je vozil vozilo na dvorišču vojašnice v Ul. Rossetti in ki ni bil vešč šofiranja, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Na kazenskem sodišču je bila včeraj dopoldne sodna razprava proti 25-letnemu poročniku Sergiu Andrea-nelliju iz Ancone in trenutno v služ- bi pri četrtem polku «Gemona Ca-lerii valleria* v Palmanovi, obtoženemu nenamernega umora. Naši čitatelji se bodo gotovo spominjali pretresljive nesreče, ki se je pripetila 6. februarja 1964, ko se je lOtonsko gosenično vozilo «M 113» ameriške izdelave prevrnilo z zidu vojašnice »Vittorio Emanuele* v Ul. Revoltel-la na strani Ul. Vidacovich. Pri o- menjeni nesreči je zgubil življenje 21-letni podnarednik Renato Preto v službi v isti vojašnici. Tistega usodnega dne sta Preto in Andreanelli stopila v vojaško vozilo in zapeljala proti skladišču goriva v sklopu vojašnice ob Ul. Vidacovich. Goseničarja je vozil Preto, toda med potjo je prepustil šo-firanje Andreanelliju, ki pa tega ni bil dosti vešč. Na podlagi kasnejših ugotovitev se je pri vozilu nenado-d ma pokvarila desna ročka, s katero se naravnava smer vozila, zaradi česar se je blokirala desna gosenica prav v trenutku, ko bi bil moral Andreanelli zavijati na levo. Namesto zavoja, je goseničar zavozil kar naravnost, podrl prednjo steno cementne zgradbe ob zidu vojašnice, se povzpel na rob 4 metre visokega zidu, predrl mrežo, podrl sam zid in se prevrnil na Ul. Re-voltella. Preto je v tistih usodnih trenutkih skušal skočiti iz vozila, kar pa mu ni uspelo in težki goseničar ga je zmečkal pod svojo težo, da je nekaj trenutkov kasneje izdihnil. Andreanelli pa se je samo laže ranil po glavi in se je v bolnišnici moral zdraviti nekaj dni. Reševalci so morali s pomočjo dveh žerjavov, gasilskega in policijskega, dvigniti težko vojaško vozilo, preden so mogli potegniti truplo nesrečnega Preta izpod vozila. Sledila je temeljita preiskava o vzro- kih tragične nesreče. Iz te je sledilo, da je Andreanelli zakrivil nesrečo, ker ni bil vešč šofiranja goseničarja «M 113» za vleko topov, zato so ga preiskovalne oblasti prijavile sodišču pod obtožbo nenamernega umora. Na včerajšnji sodni obravnavi (preds. Raimondi, tožilec Tavella, notar Lasciani, ki je nadomeščal zapisnikarja) je sodišče poslušalo številne priče, med katerimi tudi tehnike, ki so obširno razložili delovanje te vrste vozila in njegovega enostavnega šofiranja. Tožilec Tavella pa se je skliceval na Andrea-nellijevo neznanje šofiranja, zaradi česar ne bi bil smel prijeti za ročice. Ker pa je to storil, je prekršil pravila in zakrivil nenamerni u-mor. Tožilec je zato zahteval, naj sodišče Andreanellija obsodi na 1 leto zapora z vsemi olajševalnimi okoliščinami. Andreanellija je branil odvetnik Poilucci, ki je sicer priznal, da je obtoženec zakrivil nesrečo, obenem pa je kritiziral uradno ugotovitev, da se v primeru okvare ročic pri vozilu, vozilo avtomatično premika. Omenil je tudi, da se je s takimi vozili pripetilo že več nesreč, zato je zahteval oprostitev svojega varovanca ker dejanje ni kaznivo, ali pa zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je sprejelo branilčeve te-nellija oprostilo zaradi ze in Andreanelli^ pomanjkanja dokazov^ Na cesti je padel Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo sprejeli 21-letnega mesarja Sergia Cramestetterja iz Ul. Leoncavallo 13 zaradi udarcev po glavi, predsmrtne nezavesti in pijanosti. Bolničarji so povedali, da so ponesrečenca našli v Ul. E. Toti blizu stavbe št. 18, kjer je zelo verjetno padel in se hudo pobil. Pripravljalni tečaj za začasne učitelje Kakor je bilo napovedano, se je v četrtek začel pripravljalni tečaj za začasne učitelje, ki ga je organiziral pedagoški odsek Sindikata slovenske šole, da bi se učitelji lahko pripravili na izredni natečaj za stalna učiteljska mesta, ki ga je pred kratkim razpisal šolski skrbnik. Predavanja bodo dvakrat na teden, in sicer ob torkih in petkih v Gregorčičevi dvorani. K tečaju so se prijavili skoraj vsi učitelji. Do sedaj se še ne ve, koliko časa bo tečaj trajal. Predavanja je začel pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič, ki predava o didaktiki in učnem načrtu, nato bo prof. Soban predaval o italijanski ustavi. Sledila bodo druga predavanja, tako da bo tečaj zajel vso snov, ki jo določajo predpisi glede natečaja. Pobuda pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole je vse pohvale vredna in bo gotovo koristila učiteljem, da se bodo dobro pripravili za natečaj, želimo jim obilo uspeha. ' Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se začenja danes prodaja vstopnic za drugi simfonični spomladanski koncert, ki bo v nedeljo ob 18.30. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Igor Gjarov, solist pa bo violončelist Andre Navarra. Oba se bosta prvič predstavila tržaškemu občinstvu. Program bo obsegal: Pergo-lesi — Concertino za godala št. 2 (novo na koncertih v Verdiju), Lalo — Koncert za violončelo in orkester, VVagner — Sigfridova idila, Kodaly — Plesi iz Galante. TEATRO STABILE Danes in jutri ob 20.30 ter v nedeljo ob 17. uri zadnje predstave Ca-musove drame ((Pravični«. Izvaja an. sambel Teatro Stabile. Režija Giuseppe Maffiol/, scena Giuseppe Zigaina. Informacije in rezervacija vstopnic v galeriji Protti. Razstave V foyerju balkona Kulturnega doma je še vedno odprta razstava naj novejših del slikarja prof. Avgusta Černigoja. V galeriji Rossoni na Korzu Ita-lia 9 razstavlja od 1. do 10. aprila slikar Carlo Mazzolenl. V vseh prostorih muzeja Revol-tella bo v nedeljo odprta »pacalo-va velika retrospektivna grafična razstava, ki bo nato odprta vse poletje. Razstavljena bo vsa Spacalo-va grafična produkcija od leta 1937 do 1967. V knjigami Feltrlnelll na Korzu Italija 3 je odprta do 21. t.m. v okviru «Centro Arte Viva« slikarska raz. stava skupine «Raccordosei» v kateri so Lllian Caraian, Bruno Cher-siola, Enzo Cogno, Klavdij Palčič, Mlela Reina in Nino Perizi. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 19. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 6. aprila 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb, UMRLI SO: 87-letna Berta Relsch, 75-letni Glusto Orelll-Cuccagna, 38-letni Mario Canzianl, 54-letni Mario Rainzatto, 44-letnl Glorgio Plank, 79-letnl Elvldlo Soprani, 63-iletna Erml-nia Feresln por, Eberhard, 80-letnl Carlo Zucic, 78-letnl Tomaso Rado van, 69-letni Arturo Berti, 53-letnl Primo Fanna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1; Bu solini, Ul. P. Revoltella 41: INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN . (od 19.30 do 1.30) 1 AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul. Glnnastlca 44; Mlani, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča cenjeno občinstvo, da bo v sredo, 12. aprila ob 17. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Pionirsko gledališče z Reke z baletom SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV Vstopnina: 500 Ur odrasU, 300 lir otroci. Vstopnice bodo v predprodaji v Tržaški knjigami od sobote, 8. aprila dalje. Nazionale 15.30 «Grand Prix» Metro-color. James Garner, Eva Mari« Saint, Yves Montand, Francols« Hardy, Antonio Sabato, Toshiro Mifune. Ezcelslor 15.00 «La bisbetioa doma-ta» Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor. Fenice 15.30 «Tobruk» Technicolor. Rock Hudson. George Peppard, Ni-gel Green. Eden 16.00 «Hombre» Barve De Luxe, Paul NevOTnamn, Predrich Marohi Diane Cilento, Richard Boone, Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «La Bibbia« Technicolor. Michael Parks, Ulla Bergryd, John Huston. Stephen Boyd. Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 ((L’An,gelica avventiuriera« & astmancolor. Michele Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16,30 «10.000 dol-lari per uo massacro« Colorscope. Gary Hudson, Loredana Nusciak, Filodrammatico 16,30 «A 077 sfida al kiMers« Colorscope. Susy Andresen, Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 ((Grande furto al Se-miramis (Gambit)« Technicolor. — Shirley Mac Laine, Michael Caine. Cristallo 16.45 «Paipž cosa hai fatto in guerra« Technicolor. Garibaldi 16.00 «Judith» Technicolor. Sophia Loren. Aurora 16.30 «Tre uomini in fuga», capitol 15.30 «Fahrehait 451» TechnL color. Julie Christie. Impero 16.30 «Aile 10.30 di una sera d’estate» Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «Scusi lel * favorevole o contrano« Alberto Soldi, Anita Ekberg, Bibi Anderson, Giulietta Mašina. Ideale 16,00 «7 dollarl sul rosso« Tech. nicolor. Fernando Sancho, Anthonf Steffen, Astoria (Ulica Zoruttl. fllobus št. 1> 16.00 ((Agente 007 licenza di ucci-dere« Technicolor. Sean ConnerJ, Uršula Andress. Astra 16.30 «Maclste U gladiatore dl Sparta«. Abbazia 16.00 «10 piocoli Indiani« H«< 0’Brien. Razna obvestila V soboto, 8. aprila ob 20. uri v,, društvenih prostorih redni zbor društvene gostilne na Prosek11-Na dnevnem redu: poročilo upravnega odbora, poročilo nadzornega «• bora. odobritev bilance za leto 19* in razno. • • • Arte Viva priredi danes, 7. J m. ob 21. uri v veUki dvorani CCš v poslopju gledališča Verdi, vhoj1 iz Ul. S. Carlo 2, 45. Javno p tiren1, tev s koncertom Iowa String Quaf' teta (Allen Ohmes — I. violin*' John Ferrel — 2. viohna, WilUa|11 Precuil — viola, Charles Wendt čelo). Program bo obsegal skladb Antona Webema, Williama Wal^ na, Guntherja Schullerja in Chtf lesa Ivesa. KROŽEK ABSOLVENTOV STA vabi člane in prijatelje na pomenek, ki bo danes, 7. april* ob 21. uri v baru Kulturnega doma, o bodočem delovanju. Zaradi tehničnih razlogov j® bil za včeraj najavljeni pomenek prenesen na danes. Ljudska prosveta VABILO BIVŠIM ČLANOM MLADINSKEGA DRUŠTVA PROSVETA — SV. JAKOB Člani bivšega mladinskega dru4v Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu P, redijo v soboto, 8. aprila druž*“ večer v prostorih prosvetnega d(J štva Ivan Cankar v Ul. Montecch1 Bivši člani društva, ki iz kakrS11! koli razlogov niso prejeli vabila, vabljeni, da se udeležijo družah1'* ga večera, ki se bo začel ob 20.30. Pri redi tclJi-«ProsveW" • • • . Združeni baletni šoli PD Bark* •Je ln Dijaškega doma > sodeloj. njem učencev Glasbene matice v »tu priredita v nedeljo 9. aprila . ob 17. url v prostorih Marijinega ? ma v Rojanu javni nastop, ki jj obsegal 7 baietnlh In 7 glasb«*' točk. Vabimo k udeležbi 1 •** t, Prosvetno društvo Prešeren v Tj ljuncu obvešča vse pevke in PeV'[[ da bo danes 7, aprila ob 20.30 Pjj ska vaja v zvezi s pripravo prok ma za razne nastope. PriporofijJ vsem, da se vaje udeležijo. — OdP’ Šolske vesti Redni dijaki in prlvatistl, ki delati znanstveni ali klasični ztel^ ni izpit na Državnem znanstvehj liceju v Trstu, naj vložijo pr®*" do 8. aprila 1967. Ravnateljstvo Državnega trgov** tehničnega zavoda s slovenski® . nlm Jezikom sZiga Zois« v Trstu roča, da bo v nedeljo 9. april*. 10. uri roditeljski sestanek za " Še dijakov 3„ 4. dn 5. razreda. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklio v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev, 90-235. Prispevajte na DIJAŠKO MATUCO! SPD Trst organizira sporni« vi(aui4iia ppuiui**- Izlet na devinski Kras. Odhod v deljo S.t.m. ob 10. url lz gla'"’1 ueijo a.t.m. oo 10. url lz gta1-: vhoda železniške postaje z vlak®* VlžovlJe, nato peš na DevinsK* 1 le. v Kohišče. na domačilo dev®* le, v Kohišče, na domačijo devi1* ga sholarja, na Grmado, v Cer®' b« uuviHija, Sla UlllldUU, V v — in nato nazaj v Vitovlje, kjef družabni večer s ctFanti Izpod de«. • • • SPD Trst Javlja, da bo za dv m Pozabilo. 61 tee>redsedniku Je bil° mnogo do i? ma jda b' resolucija imela značaj * *hta. Po ustavi niti ni bilo no J ,° imeti predhodno soglas-novj, kongresa. Toda hotel je po-shlii Trumanov primer z Mar- pod • V'm Planom in SV°J lastni šk Vlg s tako imenovano tonkin-se i res°lucij° kongresa. Stvar pa 1 ji® Prav tu zapletla. Od avgusta sova k° je resolucija bila izgla-brj„,na — predložil jo je sam Ful-žaln, i kar Je kasneje večkrat ob-eeval ~~ se je vlada stalno skli-svoi ‘a ,nanjo kot na mandat za Za rV’etnamsk0 vojno eskalacijo. resoi| atlaško Ameriko se v tekstu zaimn-C1^e ne Postavlja zahteva po litiki Cl Predsednikovi vojaški po-vajo’ marvee se tu samo zahte-ekonAPro,sto roke za predsednikovo ^ msko politiko. Vendar se je neko,!.natorjerT1 zdelo, kot da bi stiia mU bajali neomejena poobla-je za kako novo doktrino, kjer srerjJlzn° z ekonomsko-finančnimi vsem Vl iztiskati naprej tudi po-zahtev glinene smotre. Namesto z vspiJT ,‘t® izrečejo »strinjamo se so ..r 1)0 predsednik storil*, da ujaeijo spremenili v obljubo, če Sej? zahtevo ponovno proučili, ucleipj ,° z njo vnaprej strinjali Este enC* sestanka v Punta del To A i l geKa Pa je bilo nekaj povsem dru-zahtev°i tega. kar je predsednik vinSkBa ' Johnson ima rad zgodo-tične Pr'.merjave in v svoje poli-dranv.f-- Ue zna vnesti potrebno je bifntlCnost' v Punta del Este Organ- sprejeta tudi znana listina poinj'7acije ameriških držav, iz-ki So na z mnogimi lepimi načeli, dyjevaSe Pogosto zlorabila. Kenne-vednr, *^veza za napredek* je ljubo P.redstavljala nekakšno obujena se oikoli ni uresničila, se d0 Prvenstvena naloga, da bi doseEei ' na kontinentu letno dvig 1 2,6-odstotni gospodarski se še daleč ni uresničila. Naloge v zvezi z izboljšanjem javnega zdravja, prosvete in stanovanjskega vprašanja so ostale neizpolnjene in «Zveza za napredek* je doživela popolno razočaranje. V tem malo ohrabrujočem vzdušju je Johnson hotel nastopiti z velikim načrtom o skupnem tržišču, ki bi od 1. 1970 do 1985 omogočil popolno integracijo kontinenta. No, ekonomski načrti ZDA v Latinski Ameriki niso nikoli bili brez politike. Pravzaprav so vedno bili predvsem politični. Obenem z omogočanjem investicij so se postavljale tudi zahteve, obenem s pomočjo se je nudila podpora »krepkim* režimom. Ko je predsednik nekoč senatorju Fulbrightu ponudil roko sprave, ga je v okviru posebne predsedniške misije poslal na južnoameriški kontinent. Rezultat tega pa je bila znana Fulbrightova ob- tožba, da ZDA podpirajo vojaške režime (v Braziliji in Argentini) ter da so v dominikanski republiki škodljivo vojaško intervenirali, kar da je bilo naperjeno proti demokratičnemu razvoju te dežele. Nekateri v senatnem odboru so glasovali proti vladnemu tekstu resolucije, ker se še vedno boleče spominjajo tonkinške afere. Drugi so dejali: dovolj je tega zapravljanja po svetu. Vojaške in ekonomske obveznosti ZDA so takšne, da je plačilna bilanca že postala veliko vprašanje, vtem ko bi nove obveznosti bile nerazumljive. Rezultat je bil nasprotovanje načrtu, za katerim je stal sam predsednik s svojo avtoriteto. V protislovnih tokovih ameriške politične igre, pa to za gotovo ni povsem brezpomembno. J. VRHOVEC Ladja «Torrey Canyon» ni več na dnevnem redu. Zato pa so na dnevnem redu posledice, ki jih je pustila za seboj. V vodah, ki jih je prekrila njena nafta, je poginilo veliko rib. Na sliki pa vidimo enega izmed tisočev galebov, ki jih je nafta umorila mini.........................intimi.. PONOVNO OŽIVLJENI STARI VELIKOPOTEZNI NAČRTI Plovna pot po Soči9 Savi in Donavi od gornjega Jadrana do Črnega morja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽALOSTNI ODMEVI VIETNAMSKE VOJNE Polemika med Sabinom in dr. H. Ruskom glede iznakaženih otrok NEW YORK, 6. — Rdeči križ je pred nedavnim sporočil, da je ameriška agresija v Južnem Vietnamu doslej povzročila smrt 240 tisoč otrok v starosti do 14 let, okoli 700.000 pa je pohabljenih. Med temi pohabljenci je veliko tistih, ki so jih ameriški vojaki in njihovi zavezniki iznakazili s svojimi napalm bombami in metalci ognja, s katerimi požigajo vietnamske vasi. O tem je pisal tisk, o tem je bilo govora tudi pri raznih človekoljubnih organizacijah. Švicarska organizacija «Ter-re des Hommes* npr. se trudi da bi vzela v svojo oskrbo večje število teh pohabljencev in jih zdravila v švicarskih bolnišnicah. V zvezi s tem je prišlo tudi do polemičnih izpadov med švicarsko organizacijo in nekaterimi vladnimi oblastmi. Sedaj pa smo priča polemiki med slovitim znanstvenikom Albertom Sabinom in direktorjem ameriškega zavoda za rehabilitacijo dr. Howardom Ruskom. Dnevnik «New York Times« je v obliki plačanega oglasa objavil na račun ameriškega odbora za pomoč vietnamskim otrokom («COR») oglas, s katerim «COR» poziva ljudi, naj prispevajo za pomoč, ki jo «COR» namerava nuditi vietnamskim pohabljenim otrokom, prvenstveno otrokom, ki so bili ožgani z napalm bombami. Ameriški odbor ima v načrtu, da bi zbral tri milijone dolarjev, t. j. eno milijardo 900 milijonov lir, ki naj bi služile za rehabilitacijo žrtev vojne v Vietnamu. V svojem pozivu javnosti Sabin polemizira z dr. Howardom Ruskom, kajti dr. Rusk je v nekem svojem članku, ki ga je pred kratkim objavil v New York Timesu«, zapisal, da je slika, ki so jo nekateri napravili «o izredno velikem številu ožganih otrok v Vietnamu grobo pretiravanje«. Dr. Howard Rusk je bil pred nedavnim v Vietnamu in je tam obiskal 20 bolnišnic. Pri tem je, kot je zapisal, prišel do sklepa, da število oseb, ki so bile ožgane z napalm bombami, «ni zaskrbljujoče«. Dr. Sabin pa v svojem pozivu pravi, da so izjave, ki Jih je dal dr. Rusk «nekateri tolmačili kot insinuacijo, češ da «COR» utemeljuje svojo dejavnost na zgrešenih konceptih«. ((Nasprotno — zatrjuje dr. Sabin — bolj kot kdaj koli sem prepričan v nuj- nost delovanja ustanove «COR». Dr. Sabin sicer priznava, da dr. Rusk s simpatijo gleda na «COR», vendar pa v svojem pozivu poudarja veliko število civilistov, ki so v zadnjih dveh letih postale žrtve vojne v Vietnamu. Zato meni, da «je število tistih, ki potrebujejo pomoč, veliko«. Namen ameriškega znanstvenika Sabina, ki je človeštvu napravil velikansko dobroto, ker mu je dal cepivo proti otroški paralizi, je v tem, da bi prenesli v ZDA čim več vietnamskih otrok, ki jih je vojna iznakazila, ker so postali žrtve napalm bomb Nikakega dvoma ni, da so Sa-binovi nameni pošteni, celo plemeniti ,saj drugače o njem ne moremo misliti, vendar menimo, da bi njegova beseda več zalegla, če bi obsodil vzroke te tragedije, uporabo napalm bomb in sam napad ZDA na Vietnam. Po 23 letih je «vdova» zvedela, da je mož živ TRIDENT, 6. — Maria Bonmas-sar iz Rovereta je že 23 let računala, da je vdova in je kot vojna vdova prejemala pokojnino po svojem padlem možu .Sedaj pa je nenadoma zvedela, da je njen mož Augusto Cester živ in zdrav, da živi v Asmari in da se namerava ponovno oženiti. Maria Bonmassar, ki je dolgo let po vojni zaman skušala zvedeti, kaj je z njenim možem, ki je bil proglašen najprej za pogrešanega, nato pa leta 1944 za padlega v Afriki. V tem svojstvu je kot vojna vdova dobivala pokojnino. Pred dnevi pa je prišel na občinsko upravo v Oderzu dopis iz Asmare, da naj bi iz matičnega urada poslali Augustu Cesteru v Asmaro dokumente, ki jih potrebuje za poroko. Mož je enostavno zahteval, naj mu pošljejo dokument, da ni poročen. Ko Je prišla prošnja na občino, Je u-strezni urad takoj obvestil ((vdovo« Mario Bonmassar. Hkrati pa so iz konzulata v Asmari potrdili, da je Augusto Cester živ in da živi v Asmari, ter da se namerava oženiti, (od 21.3. do 20.4.) Ne go-!'0thnrnLS.-vare('' b' vas utegnile kaj ja^tofati. Skušajte vnesti ne-Bik , n° v zmed« svojih čustev, boste ^°d. 21.4. do 20.5.) S tem, da vsoto ?nJatelju posodili določeno Posel’ 7-0 napravili zelo dober ljubite zaitvami P™ osebi, ki jo BVota boste nioesar dosegli, hierni n*A.(od 21-5. do 21.6.) Pri-J8jo , pogoji za vse, ki se ukvar-reditev 0Tr8anizacijo družabnih pri-VsakoBtu-i odlične lastnosti, da RAk 8hko razvedrite. telektualn°ad h22:6' do 22'7') VaSa in' sehi a ^eJavnost naj V Ze v stari Avstriji so se s tem ukvarjali - Novi idejni načrt predvideva le en predor, sicer pa le izpopolnitev rečnih strug in tokov - Stroški? 500 milijard lir """"""‘"»■■i.....................................i............................................................ družini nekoliko več toplote. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kdor se ne pomišlja tvegati, bo danes dosegel vse, kar si žeh. Ne ukvarjajte se s spomini, ki jih je bolje pozabiti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zjutraj se v službi ne boste znašli, ker bo vzdušje preveč nemirno. Vaša čustvena zadeva se ne bo premaknila ne naprej ne nazaj. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priporočljiva je previdnost povsod, kjer se bodo obravnavala finančna vprašanja. Ne dovolite, da bi v vas prevladoval občutek pretiranega u-smiljenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro se sehi T “cJ“v..osi naj ne bo sa ste morilJ'amun' v kratkem bo n^rda uresničili svoj (od 22.7 92.8 , LEV (‘PjU!!Ssni^di svoj davni sen. kdor vai d 22;7' do 22.8.) Moti se, smatra za otroka, in prav tako, kdor vas precenjuje. Prevec resno gledate na življenje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S pre senetljivo naglico se boste prilago dili novi situaciji. V čustvenih za devah je potrpežljivost zlata vredna lastnost. TEHTNICA (od 22.9. do 22.10.) Na običajnem delovnem področju vas zanesljivo čaka lep uspeh. Na grobo postavljeno vprašanje boste prejeli grob odgovor. P ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izboljšali boste svoje dohodke, če boste bolj odločni. Našli boste v pripravite na razgovor, ki ga boste imeli z nekim predstojnikom. Zadoščenje v zvezi z najmlajšimi. Načrt povezave severnega Jadrana s Cmim morjem s plovno potjo, načrt, ki so se z njim u-kvarjali že ob koncu 18. stoletja avstrijski strokovnjaki, bi se mogel uresničiti že do leta 1980, če bi načrtom, ki jih dela mešana italijansko-jugoslovanska komisija za alpski predel (Soča — Sava), sledili ustrezni sporazumi med vsemi tistimi, ki se jih ta načrt tiče in predvsem med vladama obeh dežel v .smislu sporazumov za tehnično in znanstveno sodelovanje. — Tako ’merfr italijanski arhitekt Eugenio Salvarani, ki je v zvezi s tem dal agenciji «Ita-lia« izjavo, iz katere povzemamo naslednje: Ing. Eugenio Salvarani se s tem načrtom ukvarja že dolgo let. Tudi sedaj, pa čeprav je bil imenovan za predsednika deželnega odbora za gospodarsko programiranje za Emilio in Romagno. Pravzaprav je svoje napore glede tega načrta sedaj še podvojil, kajti po njegovem mnenju izvedba tega podviga nima le svojega ekonomskega značaja, ker je plovna pot veliko cenejša od cestne ali železniške, pač pa lahko postane sredstvo za razvoj vsega področja gornjega Jadrana in Padske nižine. Glavna ovira za izvedbo tega načrta je «skok» čez alpski masiv. Gre v tem primeru za tehnično oviro, ki pa ima tudi svoje finančne težave. S to oviro so se ubadali že vsi, ki so se s tem načrtom ukvarjali, začenši z Avstrijci, pa do inž. Gina De Brala, ki je leta 1928 prav tako napravil načrt za to vodno pot. Za odstranitev te ovire so mnogi našli pot v dolgih in zato zelo dragih predorih. 2e omenjeni italijansko-jugoslovanski odbor pa je našel lažjo rešitev. Leta 1960 so si strokovnjaki organizacije ((Sepitalia« zamislili rešitev, ki je povsem drugačna od vseh dosedanjih. Gre za rešitev, ki bi v ničemer ne pokvarila sedanjega videza področja, ki ga načrt obsega, pač pa bi upoštevala vse njegove morfološke, oro-grafske in geološke značilnosti. Osnovna zamisel je namreč v tem, da je treba upoštevati vse sedanje vodne tokove, torej čim manj ali bolje nič novih prekopov, pač pa le reguliranje sedanjih rečnih korit in gradnja enega samega predora. Ta predor pa bi bil vendarle velik «obJekt». Bil bi namreč 15 km dolg in 28 m širok, šel pa bi od Idrijce nekje v bližini Idrije pa vse do Podlipe na drugi strani masiva. Podlipa je na višini 290 m nad morjem, nekako tako, kot področje, odkoder bi se predor začel na idrijski strani. V primerjavi s podobnim načrtom, ki si ga je zamislil inž. Bral, bi bil predor za polovico krajši, poleg tega bi ga skopali pod masivom dolomitskega značaja in ne po kraškem terenu, kjer bi bili stroški zelo veliki zaradi dejstva, da je drobljivi kraški teren treba podpirati odnosno podzidavati. Od Podlipe do Ljubljane bi vodna ali plovna pot šla po toku Ljubljanice, nato po Savi do Zagreba in Beograda, pri Beogradu pa bi se vključila v Donavo in z njo prišla do Črnega morja. S te strani Alp pa bi ta vodna pot šla po Idrijci do Siče in po njej do morja, do Jadrana. Tehnična plat tega problema se vključuje v veliko obsežnejši koncept gospodarsko družbenega značaja. 2e zaradi same finančne plati tega načrta Je nujno potrebno vzeti v poštev še dejstvo, da bi ta plovna pot mogla služiti še najrazličnejšim namenom, zaradi-di česar so za njo zainteresirane številne dejavnosti. Po tem, kar meni inž. Salvarani, bi gradbeni stroški stali okoli 500 milijard lir. številka je vsekakor velika, toda inž. Salvarani pravi, da se v Italiji že gradijo javna dela, ki zahtevajo tolikšne stroške. Poleg tega pa bi ta plovna pot zalegla za štiri vzporedne avtomobilske ceste. Osnovna novost načrta, ki ga je pripravila <(Sepitalia», je v tem, da predvideva reguliranje obstoječih vodnih tokov odnosno rečnih korit tako kar zadeva jadranski kot tudi donavski del sotočja, ki prihaja v tem načrtu v poštev. Ureditev vodnih tokov pa bi ne služila le vodni poti, torej le za plovbo ladij po njih, pač pa predvideva načrt tudi izkoriščanje teh voda za proizvodnjo električne energije in pa za namakanje širših področij ob njih. Poleg vsega tega pa je treba vzeti v poštev še en moment, še en razlog, — poudarja inž. Salvarani. Gre za moment tako imenovane makroekonomije, torej moment gospodarstva zelo obsežnega področja, ki vsiljuje ponovno oživitev načrtov, za katere bi bilo treba zainteresirati mednarodne finančne kroge in organizme. Povezava Soče s Savo in nato po Donavi s Cmim morjem na eni strani, na drugi pa po Jadranu s Padom in po njem vse globlje v padsko nižino ter nato ((priključitev« na genovsko pristanišče bi predstavljala še manjkajoči krak evropskega sistema vodnih poti, ki ima obliko trikotnika in katerega kote predstavljajo Rotterdam na Severnem morju, Marseille in Genova na jugu ter Beograd in Cmo morje na vzhodu. Južni krak tega trikotnika bi mogel sprejemati velikanski tovorni in drugi promet, ki prihaja s Sredozemlja, obalni promet italijanske obale, promet iz Sueškega prekopa ter tudi z reke Nil, kjer sedaj vršijo velika dela, ki bodo čez kako leto omogočila neposreden prevoz blaga iz središča Afrike do Sredozemlja. Med drugim je to edini način za preprečenje nevarnosti, ki grozi jadranskim pristaniščem, da o-stanejo odrezana od mednarodnih prometnih poti, ko bo začela obratovati plovna pot med Marseillom in Rotterdamom. V tem so razlogi, zaradi katerih je odbor, ki je dal za to pobudo in ki se je v septembru 1965 ustanovil v Ljubljani, sklenil pospešiti delo in pripraviti prvo osnovno shemo, ki naj bi jo predložil kompetentnim oblastem. Načrt je bil izdelan na osnovi e-laborata, ki ga je pripravila ((Sepitalia« in ki ga je izboljšal inž. Jenko, član republiške direkcije za vodno gospodarstvo SRS. V tej pripravljalni fazi si člani odbora, ki ga sestavljajo za Jugo- ..iiiii.......lin.........m.... m.iiiiimii.....in... in.... RIM, 6. — Slovito dramo Arturja Millerja «Smrt trgovskega potnika», ki so jo igrala že vsa gledališča sveta, bodo posneli tudi za italijansko televizijo. Režijo so poverili italijanskemu režiserju Sandra Balchiju, ki je režiral Manzonijeve «Zaročence». Delo bodo začeli snemati čez kak mesec, doslej pa Se niso izbrali niti glavnih igralcev, če bo ta napoved držala in če bo delo režiral Sandro Bolchi, je upati, da bo delo kolikor toliko dobro, če ne bo stvari tako razvlekel, kot je Manzonijeve «Zaročence». slavijo tajnik republiškega urada za urbanistiko SR Slovenije dr. Kržišnik, podpredsednik republiške trgovinske zbornice inž. Mejak in strokovnjak za urbanistiko dr. Mlakar, za Italijo pa inž. Salvarani, dr. Bernardo ter inž. Vianello, zastavljajo predvsem nalogo, izposlovati od deželnih oblasti Furlanije-Julijske krajine ter od kompetentnih oblasti SR Slovenije, da se zaščitijo področja, koder bi se ti načrti mor^i—izva- ut •hkf* Medtem pa se mešam odbor trudi, da bi za ta načrt zainteresiral vladi obeh dežel in sicer rimsko in beograjsko vlado in jima predočil, da gre za pobudo, ki Jo smatra za izredno pomembno, pomembno že v svetovnem merilu in da bi se zato čim prej zagotovila finančna sredstva za izdelovanje podrobnejših načrtov, ki jih bo vršil na vseh področjih, začenši z geološkimi, do socioloških. Kot sedež za študijska proučevanja tega načrta je bila določena Ljubljana ,in sicer v smislu dogovora, ki je bil sklenjen med organizacijo «Sepitalia» in slovenskimi oblastvenimi organi. Ce bo sedanjemu sodelovanju in navdušenju, ki so ga pokazali slovenski uradni organi, sledilo tudi ustrezno resnično zanimanje odgovornih krogov obeh osrednjih vlad, bi se v roku treh let mogel izdelati dokončni načrt za plovno pot od Trsta do Črnega morja, vodno pot, ki bi imela začetno zmogljivost 50 milijonov ton na leto. PRED FILMSKIM FESTIVALOM V CANNESU Doslej so izbrali štirinajst filmov Jugoslovansko kinematografijo bo zastopal A. Petroviča film «Zbiralci perja» ■ Češkoslovaška filmska umetnost se zelo uveljavlja PARIZ, 6. - Včeraj so objavili imena desetih članov žirije za letošnji filmski festival v Cannesu, danes pa je generalni direktor festivala Robert Farne Le Bret sporočil naslove štirinajstih filmov, ki so bili doslej izbrani za festival. Ker se bomo verjetno v času festivala in tudi pozneje s temi filmi tudi srečali, objavljamo njihove naslove že sedaj, saj gre za filme, ki prav gotovo nekaj pomenijo, če so jih domače filmske družbe prijainle za Cannes in jih je ustrezna komisija že sprejela za tekmovanje za visoko priznanje. Zahodna Nemčija je poslala doslej Volkerja Schloendorffa film tMord und Totschlag*, Argentina pa Leopolda Torreja film , dansko pa Gabriela Axela film «Den Rode Kappe». Združene države imajo doslej prijavljen film Francisa Coppole *I’m a big boy now». Filmska industrija Velike Britanije je prijavila kar tri dela. Prvi film je delo Josepha Losepa «Ac-cident», drugi Michelangela Anto-nionija film <.Bloy-up», tretji pa Josepha Strička film *Ulysse». Madžarsko bo letos zastopal v Cannesu Ferenca Kosa film «10.000 soleils», Izrael pa Urija Zohara film tThree days and a child*. Mehiko bo zastopal Carlosa Vela film «Pedro Paramo», Češkoslovaško pa Antonina Masa film »Hotel za tujce» ter Jirija Menzela film tOstre fledovane Vlady». Kakor poročajo, bo na filmskem festivalu v Cannesu, ki bo od 27. aprila do 12. maja, na programu tudi jugoslovanski film in sicer Aleksandra Petroviča delo z originalnim naslovom tSakupljači perja*, ki bo v Cannesu nosil naslov cSrečal sem srečne Cigane». Ko smo omenili Češkoslovaško, smo rekli, da sta izbrana za letošnji festival v Cannesu dva njena filma. Sicer pa je znano, da je češkoslovaška kinematografija zelo aktivna in ne mine mesec, da ne pride pred češkoslovaško občinstvo kaj novega. V aprilu n.pr. bo prišel v češke kinematografe Karla Zemana film v barvah «Izgubljeni balon*. Gre za film režiserja, ki se je že proslavil s svojimi filmi fantastične znanosti kot n.pr. s fil-t.mi «Potovanje v prazgodovino», vaška filmska industrija predstavila tudi na mednarodnem festivalu filmov za otroke v Gottwaldo-wem. Češkoslovaški režiser Joseph Pin-kava dokončuje v filmskih ateljejih v Gottwaldovem svoj film «Av-tomatična naprava, ki ugodi vsaki želji*. V praških studiih slikanic delajo s polno paro: na programu je kar več slikanic, ki jih delajo režiserji Prohaska, Bedrih, Bryhta, Smetana in Kabrt. Krvni davek motorizacije je še vedno zelo velik RIM, 6. — Vse kampanje za varnejši promet, kakor kaže, ne zaležejo veliko. Državni statistični urad poroča, da je bilo letos ja- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Orkester Casamassima - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Nove plošče resne glasbe - 19.00 Skladbe davnih dob - 19.10 Slovenski znanstveni delavci z univerze - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Sopranistka R. Te-baldi in baritonist P. Silveri -22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. 12.05 Videmski jazzovski kvartet - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Casamassima - 13.40 Verdijeva opera «Atila», I. dejanje -14.20 Pianista Russo-Safred. PETEK, 7. APRILA 1967 Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Zborovske pesmi - 15.45 Domači ansambli • 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Pevci lahke glasbe - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Kaempfert - 22.15 Dixie-land - 22.35 Trio Lorenz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske pesmi - 10.30 Šola - 11.00 Triptih - 11.30 Sopranistka Brigitt Nilsson - 13.33 Glasba in petje - 14.40 Ital. pesmi - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Operna glasba - 18.15 Glasba za mladino - 13.35 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 21.00 Umetni satelit «San Marco* - 22.30 Ital. folklorna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin - 10.40 Ch. Aznavour in C. Valente - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Dirigent Eugene Or-mandy - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Operetna glasba - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Zgodovina velikih del - 21.50 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Na meji življenja - 21.00 Portret Sergia Tofana - 21.45 Orkester - 22.50 Poezije. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel cCrveni koralji* - 9.40 Zbor osnovne šole iz Sežane - 10.15 Pesmi Marjana Vodopivca -10.35 Karel Čapek: Zbirka znamk - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Popevke - 12.00 Na današnji dan nuarja na ital. cestah 21.747 prometnih nesreč, dočim jih je bilo v istem mesecu lani 21.666. Če upoštevamo dejstvo, da je medtem na ital. cestah vozilo pol milijona vozil več, smemo reči, da se število prometnih nesreč ni povečalo v ustreznem sorazmerju, kar drži, vendar se je računalo, da se bo s sistematičnimi kampanjami krvni davek motorizacije znižal, v absolutnem merilu pa se je le po relativnem, kot nam pove naslednji podatek, ki pravi da je v januarju obležalo mrtvih na ital cestah 588 oseb, dočim jih je lani v istem mesecu bilo 587. Pri omenjenih 21.747 incidentih je bilo letos ranjenih 14.465 oseb, lani pa 14.112 oseb. Kakor vidimo, se je število ranjenih odnosno poškodovanih oseb v letošnjem januarju dvignilo za 2.5 odst. v primerjavi z lanskoletnim in smo torej še vedno le relativno na boljšem, ne pa v absolutnem smislu. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mazzolenijev smisel za obliko Preteklo soboto so otvorili v Ros-sonijevi galeriji razstavo tržaškega akvarelista Carla Mazzolenija, čigar dela zadnja leta vedno pogosteje srečujemo na razstavah pri nas in v drugih mestih. Že na njegovih prvih razstavah se nam je predstavil kot velik ljubitelj planin, katerih veličastnost, jasno podana v sliki, ni manjkala na nobeni izmed Mazzolenijevih razstav. Tudi na sedanji vidimo vrsto gorskih pokrajin. Posebno dobri v prozornosti ozračja so razgledi iz okolic Cadore in Cortine, kjer rde razorani grebeni v odsevih zahajajočega sonca, pašniki pa vlažno bleste s sočnostjo trave, Mazzoleni v svojih delih ne zasleduje sodobnih prijemov. Resničnostno dojemanje narave ga tako vodi do natančnosti risbe a tudi do slikanja v barvah kol se mu trenutno kažejo. Zato morda ponekod preveč živa opoldanska sončna svetloba ustvarja hladno ostrino. To pa le veča kontrastnost uspelih listov, kot m primer v sliki povratka ovčje črede na kmetijo, ki se osa vtaplja u zelenkasti mrak večera in se nam zdi, da le-ta lahno trepeta v daljnem zvonjenju. Bolj kot v čisti pokrajini pa prihaja Mazzolenijev smisel za obliko do najvišje veljave v njegovih listih s hišami Bazovice in Gra-deža, katerih slikovitost nadvse sproščeno podaja s spretnostjo potez čopiča v roki zrelega mojstra. Omenjeni čut za prostominska razmerja in njihovo ravnovesje pa Mazzoleni najvidneje razvije v veliki sliki notranjščine znamenite pariške stolnice Notre Dame, ki jo podaja tudi od zunaj. V ogromnem listu jo vidimo tako kot so nam jo podali nešteti slikarji ob svojem obisku Pariza. Poleg pokrajin Mazzoleni razstav Ija še po kako tihožitje in tud dve sliki s figuralnimi motivi bo letke in pa malega ministranta, k poje pred plapolajočimi svečami delo, ki nas prijetno preseneča MILKO BAMBIČ \v///////A'> Ž '//////Mt Ž - 12.10 Pri bolgarskih zabavnih ansamblih - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Tuje pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 S popevkami po svetu - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Klasiki zabavne glasbe: Richard Rodgers -18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Melodije slovenskih skladateljev - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slov. zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Andre Jo-livet in Benjamin Britten - 22.50 St. Lee: Nepočesane misli - 23.05 Nočni mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 15.30 Kol. dirke po Belgiji - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Simf. koncert - 19.05 Chopinova balada - 19.15 Človek in družba - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 E. De Filippo: cNon ti pa-go» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Dieta za vse - 22.00 Glasbeni spored. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli: Spoznavanje prirode - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 Egner: Razbojniki iz Kar-demomme - 17.55 Obzornik - 18.15 Filmski pregled - 19.30 Mozartov koncert za flavto - 20.00 Dnevnik - 20.37 Moby Dick — film - 22.00 Poročila. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA V sredo bo pokrajinski svet razpravljal o proračunu za 1967 10 milijonov za popravilo škode na cesti Tržič-Gradež Na svoji običajni tedenski seji preteklo sredo zvečer je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom dr. Chientarolija sprejel sklep, da se skliče prihodnja seja pokrajinskega sveta v sredo, 12. t. m. ob 20.30. Na dnevnem redu so argumenti, ki so ostali nerešeni od zadnje seje. V prvi vrsti gre za proučitev pokrajinskega proračuna za leto 1967 o katerem se bo raz-i vila splošna razprava, ki se utegne tudi precej raztegniti. Po vsej verjetnosti bodo razpravljali tudi o nekaterih predloženih resolucijah in interpelacijah. Na predlog odbornika Bottegara so sprejeli več sklepov za nabavo potrebne opreme in drugega materiala za pokrajinsko umobolnico ; in mladinski zavod «Aosta» v Gradiški. Na predlog odbornika Wal-1 tritscha pa so odobrili več ukre-l pov v korist pokrajinskih uslužbencev. Odbornik Marocco je poročal o natečaju z nagradami za izboljšanje gostinskih lokalov na Goriškem, ki so ga organizirali pokrajinska uprava, EFT in trgovinska j zbornica. Ob tej priliki so imeno-1 vali svoje predstavnike v ocenjevalno komisijo. 1 Po poročilu odbornika za javna j dela o gradnjah, ki so v teku, so 1 vzeli na znanje tudi dražbeno od-; dajo del na cesti Tržič - Gradež, za popravila škode, ki jo je na tej cesti povzročila poplava. Za ta dela bo morala pokrajinska uprava izplačati 10 milijonov lir. Gorica ' VERDI. 1650: «1 tre avventurierri, A. Delon in L. Venture; itaUjan-I ski barvni kinemaskopski film. i CORSO. 17.00: «Operazione diaboli-ca», Rock Hudson in S. Jens; 1 ameriški čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan. | MODERNISSIMO. 16.30: «Colpo i maestro a servizio di Sua Maesta I brittanica», Richard Harrison in i Margaret Lee; italijanski barvni : kinemaskopski film. ; CENTRALE. 17—21.30: «L’assassino conosce la mušica«, Maria Schell in P, Meurisse; italijansko-fran-coska koprodukcija. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 5 17.15—21.30: «Due once di piom- bo», R. Woods in L. Modugno; italijanski barvni kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Per il gusto di uooidere«, C. Hoill in G. Martin. EXCELSIOR. 16—22: «Vayas con dios Gringo«, G. Sakson in L. Love; barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: Due assi nel-la manica«, Tony Curtis in V. Lisich. MARCELUANA. 20.00: «La guerra del bottoni« za kineforum; barvni kinemaskopski film. Izgubljeno - najdeno Na uradu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: Dve ženski zapestni uri, štiri moška in tri ženska kolesa, žensko obleko, tri ženske pletene jopice, volneni pulover, otroške hlače, tri volnene ovratne rute, tri pare ženskih rokavic, en par copat, otroško ovratno ruto, en ženski, en moški in en otroški klobuk, dve volneni čepici, 19 ženskih in 2 moška dežnika, en radioapa-rat, zidni zemljevid, štiri pare naočnikov za vid, potovalno usnjeno torbo z raznimi predmeti, dve navadni torbici, dve mali torbici ter denarnico z denarjem, dve denarnici in torbico brez denarja, aktovko iz plastike s šolskimi zvezki, zakoj knjig ter zemljevidov. Obisk delegacije PSIUP v Novi Gorici Pokrajinska delegacija PSIUP za Goriško, v kateri so bili Rdnaldo Rizzi, Agostino Pirella in Gianna Pirella, je bila v torek 4. t.m. na obisku v Novi Gorici, kjer so jo sprejeli predstavniki krajevne sekcije Socialistične zveze Slovenije. Popoldne istega dne je delegacija odgovorila na številna vprašanja, ki so ji bila postavljena od krajevnih predstavnikov o položaju v Italiji in o vlogi PSIUP. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju ter so se razšli z obljubo, da se bodo zopet v kratkem sestali na razgovore. Sporočilo krožka krvodajalcev Zveza krvodajalcev v Gorici sporoča, da bodo jutri, v soboto, v njenem krožku na Komu št. 8 v Gorici ob 21. uri predvajali krat-kometražne filme, ki zanimajo krvodajalce. Zato vabijo vse člane, naj pridejo jutri v krožek k predvajanju. VESTI IZ TRŽIČA Tovarni Solvay grozi okrnitev njene proizvodnje Zborovanje najemnikov ljudskih stanovanj Za notranjo komisijo občinskih uslužbencev Komunistični občinski svetovalci v Tržiču so poslali včeraj županu predlog resolucije s katero se zahteva imenovanje posebnega občinskega odbora z nalogo, da stopi v stik z občinskimi uslužbenci in sindikalnimi organizacijami, da bi pospešili priprave za izvolitev notranje komisije za občinske uslužbence. V drugi interpelaciji pa je govora o nameri, da bi prenesli v tovarno v Rosignanu proizvodnjo kalcijevega klorida, ki ga je doslej proizvajala tovarna Solvay v Tržiču. Ce te govorice odgovarjajo resnici, je rečeno v interpelaciji, bi tak ukrep utegnil povzročit: celo zaporo podjetja v Tržiču; vsekakor pa bi tukajšnje podjetje mnogo iz- IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Hotela je obiskati svoje otroke in je ozmerjala policijsko nadzornico v Prepir med družinami železničarjev v Standrežu . O-proščena obtožbe, da je vzela na delo Jugoslovanko gubilo na svoji veljavi in bi postalo zadnje v vrsti tovarn Solvay. Zborovanje najemnikov stanovanj GESCAL bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Roma v Tržiču. Zastopnik zveze tega združenja bo obrazložil ministrske odloke glede podražitve upravnih stroškov za taka stanovanja, kakor tudi prehod uprave od najemnikov na ustanovo IACP Zborovalcem bodo predložili tudi resolucijo z zahtevami prizadetih najemnikov. Na zborovanje so povabili tudi predstavnike oblasti, poslance in predstavnike sindikatov. Čeprav stavka sodnih zapisnikarjev in tajnikov tudi v Gorici še vedno traja in so se tudi včeraj zapisnikarji vzdržali dela, so imeli pred okrajnim sodiščem običajne četrtkove razprave, ker je vodil zapisnik notar. Sodnik dr. Bassi je med drugim obravnaval zadevo 36-letne Angeline Vogrič, ki je po rojstvu iz Srednjega v Beneški Sloveniji ter živi sedaj v Gorici, Ul. Faiti 46. Obtožena je bila, da je žalila in zmerjala nadzornico ženske policije Mariangelo Casiratti, ko je bila pri njej zaradi službene dolžnosti. To se je zgodilo dne 15. septembra 1966, ko je Vogričeva hotela obiskati svoja dva otroka, ki so Ju sprejeli v pokrajinski zavod za o-troke, ker so ugotovili, da ju je mati zanemarjala. Ker so ugotovili, da je bila v času, ko je žalila Casirattijevo, Vogričeva vinjena in torej ni bila v celoti odgovorna za svoja dejanja, kar je ugotovil tudi njen branilec dr. Battello, ki je še dodal, da je prišlo do inciden- ta zaradi tega, ker je Vogričeva hotela obiskati svoja otroka, pa ji policijska inšpektorica tega ni dovolila. Sodnik je obtoženko oprostil zaradi nezmožnosti razsojanja v tistem trenutku. Pri drugi razpravi so sd morali zagovarjati 52-letni železničar Alojz Lipanje iz štandreža, Mihaelova ulica 71, njegova žena 47-letna Vida, dalje 53-letni železničar Danijel Leban in njegova žena 43-letna Marija, ki stanujejo v isti hiši v Standrežu. V obtožnici je rečeno, da so vsi štirje zmerjali in žalili železničarja Giuseppa Olivierija, ki tudi stanuje v isti hiši ter mu tudi grozili. To se je zgodilo dne 27. februarja in 19. maja lani, ko je odhajal po stopnicah da gre v službo, odnosno ko je zalival r.a vrtu. Ker pa sodišče včeraj ni imelo na razpolago vseh elementov za presojo, je razpravo odložilo. Obtožence je branil odv. Pedroni. Pri tretji razpravi se je morala zagovarjati 56-letna Marija Buttolo iz Gorice, ki ima bar v Ul. Ascoli niuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Ronke 1 RIO. Zaprt. EXCELSIOR. 19—22: «DarUng», D. Bogarde in L. Harvey. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «SORANZO», Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Z avtom je treščil v platano ob cesti pri Vipavi Oba potnika.goriška trgovca, sta bila ranjena - Nesreča učenca pri igri Včeraj popoldne ob 14. uri so z rešilnim vozom Jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico dva goriška trgovca, ki sta bila žrtev prometne nesreče pri Vipavi. Prvi Je 25-letni trgovec Aldo To-madin iz Gorice, Ul. Locchi 5, ki so mu zdravniki ugotovili zlom LEKARNA V TR2ICU , ra sisarflsa; vetu ui. 57-ietni Ferruccio Pizzul iz Gorice, Ul. Codelli 5, ki so mu ugotovili zlom desne noge, udarec na lobanji ter pretres možganov. Ostal je v bolnišnici s pridržano prognozo. Tomadin Je povedal, da sta se DE2URNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkar odprta lekarna «AUa Sta zione«, dr. Matitti v Vermeglianu, I Drevored Garibaldi 3, tel. 75046. odpravila zjutraj po poslovnih zadevah v Slovenijo z avtom NSU Prlnz 1000, ki ga je vozil Tomadin. Na povratku je vozač zaradi mokre ceste izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil s ceste in treščil v platano ob njej v bližini Vipave. Mimoidoči so obvestili rešilni voz JRK, ki ju je pripeljal v goriško bolnišnico. Za 30 dni so pridržali na zdravljenju 11-letnega dijaka Luciana Fa-scino iz Gorice, Ul. B. Pavia 97, ki so mu ugotovili zlom desne ključnice. Dijak je povedal, da se je ponesrečil v veži šole v Stražicah, ko se Je igral z drugimi učenci, pa mu Je spodrsnilo in je padel po tleh. 24. V obtožnici je rečeno, da je vzela na delo za hišne posle in za delo v baru jugoslovansko državljanko Ružo Car, ne da bi imela za to predpisano dovoljenje policije in urada za delo. Obtoženka je zanikala, da bi imela omenjeno žensko na delu, ampak da je bila pri njej le na obisku. Sodnik jo je zato oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik dr. Bassi; državni tožilec dr. Portelli; zapisnikarske posle pa je opravljal notar. Zaključek razdeljevanja bencinskih nakazil Trgovinska zbornica sporoča, da bodo jutri, v soboto, zaključili razdeljevanje nakazil za bencin proste cone, ki so ga začeli 28. marca. Kdor še ni prišel po tako nakazilo naj to stori danes in jutri dopoldne, ker bo sicer izgubil pravico do tega obroka bencina proste cone. Tudi na Goriškem stavka zdravnikov V sklopu vsedržavne stavke so tudi na Goriškem začeli zdravniki po bolnišnicah s stavko za nedoločen čas. Pri stavki zahtevajo ureditev položaja notranjih in izrednih zdravnikov, celotno izplačilo plače in honorarja za izredon delo ter izplačilo bolniških blagajn kar se tiče honorarja za delo zdrav, nikov, Pri stavki veljajo ista pravila kot ob prejšnjih stavkah ter je poskrbljeno za redno nujno službo in za prvo pomoč. KOŠARKA ■ 0B ZAKLJUČKU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Pomanjkanje izkušenj usodno za peterko Bora S častnim tretjim mestom smo lahko zadovoljni Tudi Borovi košarkarji so zaključili svoje prvenstvo. Zasedli so tretje mesto. Gotovo uspeh ni naj slabši, toda, kot se je razvilo prvenstvo, bi od borovcev vseeno lahko nekaj več pričakovali. To se pravi drugo mesto. Oglejmo si na kratko «zgodovino» borovcev v tem prvenstvu. Plavi so po uspešnih predtekmovalnih srečanjih mnogo upali od prvenstva. Marsikdo je že menil na sorazmerno lahko osvojitev končnega prvega mesta. Prva dva uspeha v prvenstvu sta še okrepila optimizem plavih. Spodrsljaj v tretjem kolu proti Servolani pa je neusmiljeno odkril vse napake Borovih košarkarjev. Predvsem pa je prišla na dan najhujša, usodna pomanjkljivost plavih, to je neizkuš-nost, pomanjkanje ((hudobije« v igri, hiba, ki je nato skoro celo prvenstvo spremljala Borovo peterko. Tako si lahko razlagamo nepričakovane podvige plavih (proti Ar-diti, POM itd.) in prav tako nepredvidene spodrsljaje (porazi s Servolano, Edero itd.). Skratka, ekipa je iskala personaliteto, iskala je prisebne igre, bolje, načina igranja, s katerim bi najprej odigrala svoje tekme, poleg tega, da bi skušala ta način igranja vsiliti svojim nasprotnikom. Do tega je žal prišlo le v poslednjih tekmah. Borovci so tako morali «kruto» plačati svojo vlogo novinca. smo pridobili nekaj novih tehničnih elementov.« Zaključilo se je prvenstvo, delno se je s tem zaključil trud skupine ljudi, ki je dala vse iz sebe, da bi v športu dosegla napredovanje v višjo ligo. Ni uspela. Upajmo pa, da ji je uspelo ustvariti tisto prijateljsko sožitje, vzdušje, ki sta nedvomno važnejši od rezultatov in napredovanja. —edson— Holandski pokal zahodne Evrope HAAG, 6. — V tekmi finalne skupine odbojkarskega turnirja za pokal Zahodne Evrope je Italija premagala Belgijo 3:1 (12:15, 15:11, 15:1, 15:6). Italija je premagala tu- di Nemčijo s 3:0 in osvojila 3. mesto. Prvo je pripadlo Holandski pred Izraelom, Italijo, Belgijo in Nemčijo. n,...mnuimmmiMHMiiiiiniiiiuiiiiiiiiniinmiiiimiiiiiiHniiiniMiinimHHinlimillHmmroiuroH*#^ DIRKA PO BELEIJI KOLtSAKSTVO Pustolovščina v Gorici tržaškega učenca Včeraj ob 8. uri zjutraj so pripeljali v goriško civilno bolnišnico z nekim zasebnim avtom 15-letnega dijaka Ferruccia Puccinija iz Tr- j sta, Torre S. Lorenzo 2. Pridržali so ga na zdravljenju za 20 dni ker so mu ugotovili zlom leve noge in druge poškodbe. Deček Je povedal, da se je odpravil prejšnji dan, namesto v šolo, s svojim kolesom po cesti proti Sesljanu. Od tu je nadaljeval pot dalje proti Gorici ter nekje sredi poti pustil kolo pri neki hiši in nadaljeval pot peš. Ko je prišel v bližino goriškega letališča je sedel na kamen ob cesti, da bi kaj pojedel. Med tem pa mu je neki drug kamen padel na nogo in ga ranil. Vedno po njegovem pripovedovanju je ostal vso noč na mestu ter klical na pomoč, pa ga noben avtomobilist ni opazil. Sele včeraj zjutraj se Je ustavil neki kolesar in ko je videl, da Je deček ranjen, je obvestil bližnje financarje, ki so poskrbeli za njegov prgyoz v bolnišnico. Od • tam so obvestili tudi dečkovo družino v Trstu. Važno opozorilo konzorcija čebelarjev Obvezni konzorcij čebelarjev za goriško pokrajino sporoča sadjarjem in kmetovalcem, da je pre-fektumi odlok št. 336 iz leta 1954, ki govori o prepovedi uporabljanja strupenih snovi za rastline v cvetju, še vedno veljaven in da ga morajo zato prizadeti spoštovati, da se izognejo kazenski in | civilni odgovornosti in kaznim, ki jih predvideva zakon. Konzorcij čebelarjev obenem o-pozarja sadjarje in kmetovalce, da jim prezgodnje škropljenje s temi snovmi (arzenikovimi, DDT in drugimi) ne prinaša nobenih koristi, pač pa lahko povzroči celo škodo na plodnosti cvetja tako zaradi neposrednega učinkovanja strupenih snovi, kot zaradi pomanjkanja koristnega in v nekaterih primerih nujno potrebnega oplemenjevanja, ki ga opravljajo čebele. Uporabljanje sredstev za uničevanje mrčesa in rastlinskih bolezni pred cvetjem ali po njem in preventivno uničevanje cvetočih zelišč ob vznožju sadnega drevja, preprečuje škodljivo uničevanje čebel in omogoča racionalno in učinkovito obrambo rastlin proti zajedavcem. Zaradi snežnega meteža 43 kolesarjev odstopilo Italijan Carmine Preziosi še v vodstvu WETTEREN, 6. — Tretja etapa dirke po Belgiji je precej razred-Česa so si v tem prvenstvu po- eiia vrste nastopajočih. 2e pred startom sta odstopila Post in Gi- ' mondi, po 15 km pa je zaradi sne žnega meteža odstopilo nadaljnjih Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 9. aprila ob 16. uri in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13 LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non 6 una cosa seria) komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic v nedeljo od 9. do 12. in od 13. do 15. ure v kavami Bratuž ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. samezniki Bora naučili, kaj jih je najbolj navdušilo, vrline, napake itd. pa smo za mnenje vprašali posamezne Borove košarkarje. Mnenja so si seveda podobna, zato smo izbrali izjave le nekaterih. Seveda najprej mnenje trenerja Sava Spacala. ((Mislim, da je bil najvidnejši napredek pri posameznikih, ki so teh-' nično precej napredovali (Ambrožič n, pr.). Tudi taktično je marsikdo osvojil nove elemente, in sicer, da je spoznal važnost hitrega vračanja v obrambo itd. Ekipno pa smo zadovoljili le v zadnjih tekmah. Po mojem smo imeli najboljše trenutke prav v tekmi z Ar-dito, svojo najboljšo tekmo (kot celota) pa smo prikazali proti Li-bertasu, to je prav v zadnji tekmi. Na'a največja t,akt!čr.a pridobitev pa je bila v tem, da se znamo po služiti vseh igralcev, medtem ko smo v začetku pmenstva v glavnem sloneli na osebnih podvigih tega ali onega igralca. Vtisi o prvenstvu? Vse ekipe razvijajo podobno igro, to je consko obrambo, v napadu pa se pogosto poslužujejo meta z razdalje. In prav ta način igranja nas je v začetku precej zmedel, kajti mislili smo, da bomo naleteli na obrambe, ki bi bile ranljive le s prodori. Zato smo dali le malo važnosti metu z razdalje. Sele v zadnjih tekmah smo v večji meri metali z razdalje in tudi temu lahko pripišemo naš uspeh v 7ndn'ih tekmah. V začetku smo tudi lahko računali samo na pet stan. dardnih igralcev, v teku prvenstva na smo pridobili tudi nekatere mlade, ki so se že solidno uigrali z ostalim1, predvsem Fabjan. Sancin in Babuder.« Rudež: «Ekipe v tem prvenstvu res niso bile izredne in bi zato lahko napravili mnogo več. V treh 20 kolesarjev, po 50 km pa še 10. telji izbrisali iz seznama nastopajočih nič manj kot 43 udeležencev. Današnja etapa na 218 km dolgi progi od Wellina do Wetterena se je končala z zmago domačina Franka Melkenbeecka, medtem ko je Italijan Carmine Preziosi ohranil prvo mesto v splošni lestvici. Vrstni red na cilju današnje etape je naslednji: 1 Frank Melkenbeeck (Belg.) 6 ur 40’30” (z odbitkom 6.40’) 2. Vanderberghe (Belgija) z odbitkom 6.4015” 3 Van Looy (Belg.) 4. Huysmans (Belg.) 5. Bocklant (Belg.) 6 Coppens (Belg.) 7 Denaim (Belg.) 8. Brands (Belg.) z zaost. 13” 9. Vandenboosche (Belg.) 16” 10. Wrifeht (VB), 11. Ottenbros (Hol.), 12. J. Guiot (Fr.), 13. Mar-carini (Fr.), 14. Godefroot (Belg.), 15. Neulant (Belg.) 16”. Vsega skupaj so morali priredi- 2. Janez Šuster (Jug.) 1’15”66 3. Miro Urbikan (CSSR) 1'18”20 4. Mark Chmielewski (Polj.) 1T8”7» 5. Milan Mayer (Jug.) 1’18”88 itd-Zenske 1. Alena Preborovska (CSSR) 1’28"66 2. Liliane Roethlisberger (Švica 1’36”11 3. Krystyna Progulska (Poljska) 1’36”83 4 Maria Teresa Cattoir (Belgija) 1’40”34 5 Anna Dubrawska (Polj.) 1’45”® 6. Anna Luzzatto (It.) 1’46”27 itd lil mmviAnmmšm SONDRIO, 6. — Italijan Alberto Nicolello, urednik dnevnika La Stampa, je danes po ostri borbi osvojil prvo mesto v veleslalomu V GORICI Pokrajinsko tekmovanj« w I u r dijakov v odbojki V Gorici so pred dnevi zaključil pokrajinsko tekmovanje dijakov 7 odbojki. Udeležili so se ga iniiiHiBIHiii!HW:::im::!!iiaiUiUi:::i:iUiaiSiSiiiiH i:::::::.:::::::::::::::::::: Morda je jesen naredila vse obraze tako enolične ali pa sem videl že preveč podobnih prizorov v jutrih raznih evropskih mest. In čemu bi se ti prizori na Norveškem odvijali dru-gače? Vlak za vlakom se izvija iz objema gozdov, brezoblična človeška reka pa se nato razlije l>o predmestjih, kjer stoje tovarne Gospodje, uradnice, učitelji gledajo za spoznanje bolj zaspano in se bodo nekoliko kasneje vživeli v ritem dela, za delavce pa je dovolj, da premaknejo ročico pri stroju. Vsak pozna svojo natančno začrtano pot, vsak gib in postopek m vsak nadaljuje svoje delo tam, kjer ga je prejšnji dan zaključil Vsak dan se ponavljajo iste besede in obrazi. Zazdi se ti, da se življenje za hip odvija počasneje ali pa Je to le nemir, ki ostane v nas po dolgi poti in je vsako postajno poslopje kot kletka, ki uklepa odmev prevoženih kilometrov. Nato ujameš na sebi prvi, drugi pogled, začutiš, da si znova med ljudmi in tedaj se prične tudi tvoj dan, začutiš, da se bo mesto znova prebudilo. __ Bil sem prvič v Oslu in sem povsem na slepo prečkal trg pred železniško postajo in se nato napotil po ulici, ki se mi le zdela največja. Poslopja so se mi zdela skoro preskromna za prestolnico in prvi trenutek sem pričakoval od Osla več. Ko sem kmalu prišel do velikega trga in se oziral po mogoč-nih palačah, sem se spraševal, če ni to morda že središče mesta Sam trg pred palačo Arbeidbladeta je bil popolnoma zdlo- t,u pr c. »juii sadje, zelenjavo in žen s stojnicami, na Katera) cvetje. Le malo kupcev se je v jutru sprehajalo med stojnicami in vpitja, ki je značilno za podobne kraje drugod po svetu, sploh ni bilo slišati. Nekaj starcev je slonelo ob ograji zgoraj na cesti. Na ozki Totgatan je med enonadstropnimi hišami z majhnimi okni še mnogo lesenih pročelij. Kazalo je, da sem zašel na rob starejšega dela mesta. Stopil sem po ozkih lesenih stopnicah v prvo nadstropje starikave hiše, kjer je bila restavracija. V podolgovati sobi so ob oknih sedeli na ogu ljenih sedežih starejši možje, čitali jutranje časopise, pili kavo in prlgrizovali slaščice. Včasih je stopil v sobo delavec v modrem pajacu, popil kavo, preletel časopis in odšel. Spodaj na cesti je na nasprotnem pločniku urar odprl delavnico in skrbno pometel pločnik. Na oknu nad lokalom je izza zastora včasih pokukala ženska s cigareto v ustih. Starke z mrežami hodijo na trg. V delikateso so pripeljali posušene ribe in jih zlagajo v izložbeno okno. Šolarke imajo knjige in zvezke spete z usnjenim trakom. Kolesarji pa imajo na kolesih pritrjene košarice in torbe. Bežno sem si ogledal prospekt mesta in se spraševal, katero izmed približno petdesetih naštetih znamenitosti naj si ogledam. Muzeji. Palače. Galerije. Parki. Spotoma sem si po prodajalnah ogledoval zbirke razglednic in po najlepših motivih, ki so se vztrajno ponavljali, so se že vtisnile v spomin najbolj vabljive točke. V velikem mestu te že sam promet skoro nezmotljivo pripelje v središče, prej ali slej se znajdeš na magistrali, najbolj prometni cesti, v katero se zlivajo vse ulice nekega mesta. Na to ulico se opreš, ko si ogleduješ mesto, navadno je že v njej mnogo zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati in sem te vedno znova odloži promet. V množico pa se vračaš tudi potem, ko že poznaš mesto, kaj"ti vseh obrazov ne moreš nikoli preleteti. Taka živahna magistrala je v Oslu Ulica Karla Johana, ki poteka v ravni črti od železniške postaje vse do kraljeve palače. Ulica Je v bližini kolodvora ozka in se ne loči od ostalih cest, nekje pri polovici, pri palači parlamenta pa se razširi, obda s parki in kipi. Ob njej se vrste najpomembnejše zgradbe dežele: parlament, narodno gle- dališče, univerzitetno poslopje in za njim narodna galerija in zgodovinski muzej. Ta poslopja že stoje ob robu parka, kjer je privzdignjena nad okolico, tako da se vidi z vse zgornje polovice ceste, kraljeva palača. Pred vsemi temi poslopji in v parkih stoje kipi slavnih Norvežanov. Dramatika Henrik Ibsen in Bjomstjeme Bjornson. Pisec komedij Ludvik Holberg. Komponist Johan Svendsen. Slavni matematik Niels Henrik Abel. Svedsko-norveški kralj, ki je vladal v preteklem stoletju — Karl Johan. V presledkih med palačami Ulice Karla Johana opazite v smeri proti morju dva visoka oglata stolpa temne opečnate barve, na katera so se v jutru ujeli prvi sončni žarki. Po meglenih in deževnih dneh na severu Norveške se obeta prijeten sončen dan. Ljudje hodijo po cestah v samih srajcah in le kak angleški turist nosi v borši dežnik. V obliki pahljače se zlivajo kratke, široke ulice proti pristanišču in mestni hiši. Vse nosijo imena slavnih mož norveške zgodovine in po vrsti si slede: Cesta Haakona VII., Cesta Roalda Amundsena, Trg Pridjofa Nansena, Tordenskjoldova ulica, imenovana po znamenitem admiralu. Na zapadnem pročelju mestne hiše ponosno Jezdi eden izmed zadnjih vikinških kraljev Herald Har-drade, kateremu pripisuje legenda ustanovitev mesta Oslo. Na kraju, kjer stoji danes mesto, je bilo manjše naselje verjetno že pred letom tisoč. Zlata doba Osla je nastopila pod kraljem Haakonom V., ki Je preselil dvor lz Bergena v Oslo in zgradil novo palačo, trdnjavo Akerhus nad pristaniščem. Po smrti Haakona V. Je Norveška delila kratek čas kralja s švedsko, nato pa si Norvežani dele kralja z Danci cela štiri stoletja. Pod danskim kraljem Christianom IV. je Oslo leta 1624 opu-stošil velik požar. Christian IV. je zgradil pod zidovi Akerhusa novo mesto, ki ga je imenoval Christiania in glavno mesto je obdržalo to ime celih tristo let. Po napoleonskih vojnah je bila Norveška v zvezi s švedsko ln je imela svojega ministra pri kralju v Stockholmu. Toda z gospodarskim razvojem — mlini na rekah, razvoj lesne Industrije, ladjedelništva, gradbeništva, pomorstva, lova in ribolova v Arktiki — Je Norveška čutila zvezo kot vedno večjo oviro in konflikti so se vrstili "j S8 končno zaostrili v resno krizo leta 1905. Narod se je ted« na plebiscitu odločil za prekinitev zveze s švedsko in Par*Jj ment je nato povabil na prestol danskega princa Karla, ki J® postal norveški kralj in si nadel ime Haakon VII. Glavno n18 sto pa so leta 1924, potem ko se je tristo let imenovalo CW stiania, preimenovali v Oslo. Pomembne dogodke iz norvešK zgodovine in motive iz ljudskega življenja in dela so umetI)j ki upodobili v reliefih, kipih in freskah v mestni hiši. Pole’ zgodovinskih dogodkov najdete tu še nekatere motive iz s** re mitologije. V poslednjih petdesetih letih so norveški urn*; niki poleg mestne hiše okrasili s freskami še vrsto pomeih8 nih Javnih poslopij, med drugimi tudi šole, univerzo in štev9 ne tovarne. Tako imenujejo danes Oslo mesto fresk. Svetovi1 znani slikar Edvard Munch ima svoje slike razstavljene v P8 sebnem muzeju — Munchov muzej, njegovo zbirko hrani rodna galerija, največje Munchovo dekorativno delo se nal’8' ja v univerzitetni avli. V čokoladni tovarni Freia pa kr#*® Munchove slike delavsko kantino. , Na ploščadi pred mestno hišo se poganjajo v vodnjak*, kvišku curki vode in v soncu izvabljajo iz ljudi pravo pornl*: no razpoloženje. Morje v fjordu je sinje, iz njega živo izstop jo ladje v pristanišču, zelenje okoli trdnjave Akerhus in b*1 jadra, ki Jih raznaša rahel veter. Oslo — najbolj sončno m®8, severa z intenzivnim utripom na ulicah in v parkih, piš® . prospektu, Oslo — mesto, ki ima v letu več sončnih ur K® Pariz ali Dunaj. Ob pomolu čakajo številne turistične ladij da povedejo turiste na sprehod po fjordu. Pred njimi sto) dekleta v narodnih nošah, prijazni turistični vodiči, ki naJ8^ jo za vsakega pojasnilo in prijazno besedo Ko se peljem PrJ ti Bygdoju in se izvijemo iz neprekinjene vrste hiš v zel®®) ln cvetje predmestja, se v daljavi pokaže velikanka-smučar®1^ skakalnica v Holmenkollnu, ki Jo še prištevajo k mestnim nimivostim, čeprav Je oddaljena od mesta kakih dvajset W1,r metrov. (Nadaljevanje sledi) ——— -----”— --------H TELEFON 93-808 ln 94 638 - PuStnl predal 559 — mimuzNU. *. uukiva: unča it maggiu Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — vnapljJ UREDNIŠTVO: rRSTni~pfpp 4 400 lir celoletna 7 700 lir - 3FRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoč’ račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ' ^ 94 638 - PoStni predal 559 - POORU2N1CA; GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L gSSa i? SS £“"Tn Narodni bank, v Ljubljani - 501.3-270/, S l: AD1T, DZS, Lij i Dijana, oian o* ->< ........ nrt _ v«>h rirturth rrkralin Italiie 1 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — OGI.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglati vseh drugih p< krajin Italije pri »Socletš Pubbllcltš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tr'p k--a osa Prsi 40 lir beseda — Oglasi triašk«, ____________ A