V S E B I N A Prof. ing. Svetko Lapajne: DIMENZIONIRANJE OJAČENEGA BETONA PROTI STRIGU. - Ing. Marko Breznik: VARNOST STAVB OB POTRE­ SIH - Prof. ing. Janko Sketelj: ANALIZA ČISTILNE NAPRAVE ZA PITNO VODO V RIŽANI — Ing. France Dolničar: ClSCENJE ODPLAK V OKSIDACIJSKIH JARKIH — Slika na naslovni strani: Gradnja II. podetape koprskega pristanišča. U REJA UREDNIŠKI ODBOR. - ODGOVORNI UREDNIK ING. LJU D EV IT SKABERNE. - T ISK A TISKARNA ČASOPISNEG A P O D JE T JA »DELO«. - REV IJA IZH A JA V D ESETIH ŠTEVILKAH NA LETO. - LETNA NAROČNINA ZA NEČLANE 10.000 D IN A RJEV . - UREDNIŠTVO IN U PRAV A: LJU BLJA N A . ERJAV ČEV A 15, T EL .: 23-158 GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE ŠT. 75-76 LETO XI - 1960 P r o f . i ng. S v e t k o L a p a j n e Dimenzioniranje ojačenega betona proti strigu I z v l e č e k Uvod obsega ponovitev klasičnih formul dimen­ zioniranja, izvedenih na dva načina: iz glavnih nape­ tosti v nevtralni osi in iz nadomestnega paličja. Kratki račun nam nudi pravilo, da nam — pri (predpostavki stalne obtežbe — !/y-ti del po momentni liniji sproščene armature vedno in popolnoma zado­ šča za kritje striga; po teh izvajanjih postane račun strižnih napetosti in poševne armature odveč. Solidno sidranje nuteznih armatur v tlačni coni samo nam že zajamči varnost proti strižnim razpokam in rušenju. Tri posebna poglavlja obsegajo navodite, kako' se te izsledki prilagode za sledeče slučaje: a) Nosilec z izpremenljivo višino (po klasični for­ muli) . b) Nosilec z dodatnimi osnimi silami (pritiski ali nategi). c) Vpliv položaja bremena na nosilcu: obremeni­ tev na zgornji površini, na stranskih površinah v sre­ dini ali obešenje bremen na spodnji strani. Posebno poglavje obravnava rezultate Chamband- ovili poskusov, pri čemer so važne sledeče ugotovitve: V elastičnem stanju so uspešne le poševne armature, najboljše .pod 45°; vertikalna stremena so v tem sta­ nju neuspešna. Nadalje je važno, da se lahko odreče­ mo poševnemu krivljenju armatur le pod pogojem, da primerno podaljšamo glavno armaturo' preko točke teoretske sprostitve pri 'dobrem sidranju. Posebni diagrami Chambaiud-a nam kažejo pogoje, kdaj je za strižno porušitev merodajna tlačna trdnost betona, kdaj prešibko stremenje. Tudi pri strigu se pojavlja adaptacija, ko trajektorije glavnih napetosti preha­ jajo iz prvotnega elastičnega stanja v stadij rušenja. Vgrajeno stremenje stopa v nosilno funkcijo šele v zadnji fazi. Analogija pri armiranju torzije priporoča, da se pri velikih strižnih obremenitvah odpovemo vzdolž­ nemu im vertikalnemu armiranju, ter uporabljamo izključno poševne 45°-ske vložke. V 'Zaključku je prikazana prispodoba med vodnim tokom in tokom napetostnih silnic: analogija je v maticah tokov (glavne armature) in v pretočnih poljih iz ene konkave v prihodnjo preko plitvine med pro­ dišči. Lapajne: Design of Reinforced Concrete against Shearing S u m m a r y The article deals with the problem of design con­ structions of reinforced concrete against shearing. The introduction contains the repetition of classic formulas of the design derived in two ways: from the principal stresses in the neutral axis and from an equivalent truss. A brief calculus gives us the rule that — assuming a dead loading — a '/Mb part of the reinforcement released from the bending moment diagram, always and completely meets all the needs for covering the shearing stresses; according to this deduction the design of shear stresses becomes need­ less. A reliable anchorage of the tension reinforce­ ment in the compression area guaran'tes against shear cracks or rupture. Three special chapters contain instructions how to adapt the stated results to the following special cases: a) Beam with a varying height (according to the classic formulas). b) Beam with additional axial stresses (compres­ sion or tension). c) Influence of the position of the load on the beam: the loading of the upper surface, of the lateral sur­ face in the middle height or the hanging of the loads on the lower surface. A special chapter ideals with the result of M. Cham- baud’s experiments giving the following important conclusions: In the elastic stage am inclined reinforcement only, best at 45° type is efficacious; while vertical stirrups in this stage are completely useless. It is further of great importance that one can avoid the inclined bars provided that one accordingly prolong the main reinforcement beyond the release-point with a good anchorage. Chambaud’s special diagrams show the conditions, when it is the resistance of the concrete and when the weak stirrups that are decisive for the rupture. An adaption appears also in shearing when the main-stresses-lines pass from the primary elastic stage to the stage of rupture. The existing stirrups enter into their bearing function only in the last phase. The analogic with the reinforcement against torsion recommends to give up the longitudinal and vertical reinforcement tor high grades of shear loading and to use exclusively inclined 45° bars. In the conclusion a comparison between a water- flow and a stress-flow is given; the analogy refers as well to the stream-threads (principal reinforcement) as in transflowing-fields from one concave bank to the other over the shoal between two sandbanks. Lapajne: Le dimenzioniiement du beton arme con- tre l’effort tranchant. R e s u me L’article traite des problemes du dimensionnement et du renforcement des elements du beton arme contre Peffort tranchanit. L’introduction reproduit des forma­ les classiques du dimensionnemant, decrivees de deux fapons: Pune par les efforts principaux dans d’axe neutre et l’autre par un treildis equivalent. Un court calcud nous domne la regie que — sup- posamt un poiids immobile — la IP-eme part de 1’arma- ture degagee selon la ligne des moments suffit tou- jours et entierememt ä eouvrir des efforts tranchamts; suivant cel article devient le calcul des efforts tran- e hunts et des armatures obliques inutile. Un ancrage solide des armatures tendues dans la zone comprimee nous garantit — ä lui meme — la securite contre les fissures fines de cisaillement et contre la rupture. Trots chapitres separes contiennent des instructions comment adapter ces resultats aux cas suivants: a) Une pou tre a v ec u n e h au teu r variable (suivamt les form ales classiiqueis). b) Une poutre soum ise ä des efforts ax iaux (com­ pression ou tension). c) L ’influence de l’em plaeem ent du poids su r ,1a poutre: le chargem ent su r la su rface suiperieure, sur les surfaces la tera les au m ilieu, ou le chargem ent sus'pendu su r la surface in ferieu re . Un chapitre special tra ite les resu ltats experimein- taux de M. C ham baud ce qui nous am ene aux im por­ tantes constatations su ivan tes: Dans le ta t elastique ce sant lies a rm atu res obliques, le m ieux ä 45° qui somt efficaces; les e trie rs v e rticau x sont done inu tiles dans cet etat. 'En outre, id est tres im portant, qu’on puisse se passer du recourbem ent ob lique des arm atures, mais sous la condition qu ’ on allonge convenablem ent 1’arm .ature prim cipale au delä du po in t de degagem ent theorique p a r nil ancrage solide. Les diagram m es speciaux de M. C ham baud Lndiquent les conditions, quand la resistance du beton com prim e e t quand les etriers trop faibles sont decisifs p o u r la rup tu re . Q uant au ciisaidement, l ’adapltation des efforts p rinc ipaux se produ it aussi, quand les tra jec to ries des efforts p r in ­ cipaux passent de Letat e lastique ä Letat de rup tu re . Les etriers ex is tau ts n ’entreint en action que dans la phase ultim e. L’analogie avec Je renforcem ent contre la torsion nous recom m ande de renon^er aux arm a­ tures longitudinales et v ertica les pour eouvrir les grands efforts de cisaililem ent et d ’u tilise r exclusive- m ent des renforcem ents ob liques (soiuis 45°). En conclusion L au teu r donne u ne com paraison ent re le couran t dum fleuve e t le flux des tensions: les a n a ­ logies se rappo rtan t aussi b ien a u x ta lw egs (les a rm a­ luras principates) q u ’ aux cham ps de versem ent de Lean d ’un lit concave ä 1 a u tre ä travers le passage en tre les d eu x bancs de sable. Lapajne: Bemessung des Stahlbetons gegen Quer­ kräfte A u s z u g D er A rtikel is t m it seinem In h a lt dem Bem essungs­ problem des S tahlbetons gegen Q u erk rä fte gew idm et. Die E inleitung en th ä lt die W iedergabe vom k lassi­ schen Bemessungsformelm m it deran A usführung auf zwei A rten: aus den H aup tspannungen in der N eu tra ­ lachse und auis einem Ensatzifachwerk. Eine K urze Regel b ie te t uns d ie Regal d ass bei ständ iger B elastung der IR-te Teil d er, nach d er M am entlinie fre igew orde­ nen B ew ehrung im m er u n d vo llständig fü r die D e­ ckung der auftrettemdein Schubspannungen genügt. N ach diesen A usführungen w ird eine B erechnung der Schubspannungen und S chubbew ehrung unnötig. Eine zuverlässige A nkern ng in d e r D ruckzone allein b ü rg t schon die S icherheit gegen Schubrissen u n d Schub- bruch. D rei S onderkap ite l b ie ten A nleitungen, wie diese A usführungen fü r fo lgende Sonderfälle an g e­ w andt w erden: a) Träger mit veränderlicher Höhe (nach klassi­ schen Formeln). b) T räg er m it zusätz lichen A chsialkräften (D ruck­ oder Zugkräften). c) E influss des B elastungspunk tes am T räger: Be­ lastung auf der oberen Seite, in der Seitenflächenm itte, od er A ufhängung an der u n te re n F läche. Ein besonderes K apitel b eh a n d e lt d ie V ersuehsre- sulltate C ham baud’ s w obei folgende F eststellungen von B edeutung sind : Im elastischen Z ustand ist n u r eine schräge, am besten 4ö0-dige B ew ehrung erfo lgreich ; v e rtik a le Bü­ gel s in d in d iesem Z ustand nutzlos. W eiters ist die T atsache, dass m an ein schräges A ufbiegen der Be­ w ehrung n u r u n te r d e r B edingung d er en tsprechenden V erlängerung d e r H aup tbew ehrung über den th eo re ­ tischen B efre iungspunk t m it einer gu ter Ankerumg e rsp a rren Ikamn, w ichtig. Besondere D iagram m e C h am baud’s geben d ie Bedingungen, wann für den Schubbruch die D ruck festigkeit des Betons, w ann die zu schw ache B ügelbew ehrung m assgebend ist, an. Auch bei der S chubbeanspruchung erschein t eine A daptierung der Spannungen, da der Fluss der Spam- liungstra jek to rien aus den ursp rüng lichen alias tischen Zustand in den B ruchzustand übergeht. D ie v o rh an ­ dene Bügel tre tten e rs t in der le tzten Phase in ihre T ragfumktion ein. Die A nalogie be i d e r T orsionsbelastung em pfehlt, dass bei hoher S chubbelastung au f Längs- und Bügel­ bew ehrung verz ich te t und n u r auf schräge, 45°-dige Bew ehrung zuverlassen w ird. A bschliessend w ird eine G egenüberste llung des Wasiserstroiines zu r K raftlin ienström ung dargeste llt: D ie A nalogie bestellt so in den Hauptström,ungern (H auptspannungen), w ie in den Ü b erlau ffe ld em aus e iner K onkave in d ie andere zw ischen zwei Geschie- bebänke. Uvod Prvo p re d a v a n je o navedenem problem u d i­ me, nziioniranju o jačanega betona p ro ti s trig u je im el av to r že le ta 1939. Na povabilo D ru štv a gradb. in žen irjev iin tehnikov je sinov ponovno predelal, jo dopolnil z novejšim i d o g n an ji ter tako podal v p re d av an ju jesen i 1. 1959. T a tem a je še vedno ak tualna . D okaz za to so težave, kii j ih im ajo n e k a te r i ko leg i pni pripravil tehniške dokum entacije za rev iz ijsk e kom isije p ra v glede natančnosti o b rav n av an ja strižn ih napetosti. Na d rug i s tran i j e n e k a j svetovne Literature, kii se bavi s tem i v p ra šan ji: v m islih im am kn jigo Aindre-a P ad u art-a in č lanke C ham banda v Arnna- lih Imstiitut-a za gradbeništvo. Še zan im ivejši pa je p rim er, k i se je dogodil na kongresu m edna­ rodnega D ru štv a za m ostove ,iin k o n stru k c ije v C am bridgern, o k a te rem nam je poročal naš te ­ d an ji rek to r prof. dir. K u h e lj: N eki francoski udeleženec je sprožil trd itev , d a tan g en c ija ln ih napetosti sploh ni, tem več eksistira jo le glavne napetosti. R azvila sie je seveda dolga debata (5 u r če se p rav spom injam ), v k a te r i m ožu niso m ogli dokazati, da n im a na svoj način svoj p rav . P ri homogenem g rad iv u so gotovo glavne napetosti odločilne za obliko d efo rm iran ja elem enta in za sm er in velikost razpok. S trižne (tangencijalne) napetosti so le n ek ak raču n sk i pripom oček za izračun g lavnih napetosti. V endar p a obstoje teo­ r i je ru še n ja ’, p r i k a te r ih se tolm ači velika dukti- ldteta p ra v s s trižn o popustljivostjo m ateria la . O jačen i beton m orem o sm atrati v splošnem kot hom ogeno g rad ivo , čeprav trna sm er v g ra­ je v a n ja tudi; svo je prednosti. Vse p re isk av e k a ­ žejo, d a se p rve razp o k e razv ije jo ’ vedno' v sm eri trajek to irij tlačn ih napetosti, to je pravokotno na sm er g lavn ih natezn ih napetosti. Vsa lite ra ­ tura, k a k o r tud i m išljen je strokovn jakov (po­ sebno P aduart-a) si j e edina v tem, da bi vzorno d im enzioniran je zah tevalo ugotovitev vseh tra- je k to r ij natezn ih napetosti te r položitev potrebne airm ature po sm eri in velikosti točno v lin ije teh trajek to irij. Le kom plic iranost im do lgo tra jnost tega postopka nais siili k temu, da se om eju jem o na prib ližne m etode, s k a te rim i določamo po treb ­ no količino a rm a tu re le na mestih, k i se dajo sorazm erno enostavno p reračunati. Ta m esta so spodinj i in zgo rn ji rob nosilcev (atlii p lošč), v k a te ­ rih so le osme napetosti b rez strižn ih napetosti. N a d a ljn ji prerezi, k i se računsko zasledujejo , so prerezi v n ev tra ln i osi, p ri k a te r ih nastopajo same strižne napetosti b rez osnih sil. Z n av ed en i­ mi k r ite r iji , k i za prakso vseskozi zadoščajo, pa še mi rečeno, d a niso bollj n ev a rn i m orda nek i p rerez i m ed arm atu ro in nev tra lno osjo , k a te rih pa nism o k o n tro lira li. P a d u a r t dokazu je v svoji kn jig i, da so p ra v v te j coni mogoči m aksim um i, k i so v išji od strižn ih napetosti v n ev tra ln i osi im k i zah tevajo večjo količino diagonalne a rm a­ tu re ko t izračun po napetostih v n ev tra ln i osi. P r i d im enzion iran ju o jačenega beitoma n a upo­ gib ločim o v b istvu dva ek strem n a načina k o n ­ tro le nosilnosti: 1) Nosilnost p rereza v elastič­ nem stan ju z upoštevan jem na tezu ih napetosti betona. Za način p re računa bi b il nekako m ero­ d a jen za m ejo , p r i k a te r i se začno p o jav lja ti p rv e razpoke. 2) Nosilnost pio p re lom ni m etodi, k i računa z mejimo nosilnostjo b e to n a n a p ritisk po izvršitv i p lasti lik a oij e in z nosilnostjo je k le ­ ne a rm atu re na meji. razteg ljivosti, Ta nač in je m erodajen za porušitev p rereza. Piri računu o ja ­ čenega betona n a upogib se poslužujem o doslej takozvane k lasične m etode, k i p re d s ta v lja kom ­ prom is: osnova je sicer teo rija elastičnosti z za­ konom preimosoirazmeirnosti napetosti, toda za­ nem arjajo ' se natezme napetosti betona, čeprav dejansko ek sis tira jo in .razb rem en ju je jo jek lo v velik i m erit T ud i za račun istrižmiih napetosti te r a rm iran je p ro ti s trigu imamo v b istvu dve m eto­ di: 1) M etoda elastičnosti nam d a je za rezu lta t napetosti elastičnega betona te r k r i te r i je za a r ­ m iran je, k i jam či p ro ti n as tan k u razpok. 2) Me­ tode porušitev ipa raču n a jo z nosilnostjo betona tik pred porušitv ijo . P red porušitv ijo p a se izvrše • v betonu določene preouientaoije napetosti, tak o ­ zvana »adaptacija« betona, k:ii sam odejno raz- bremend vse šibke točke k o n stru k c ije te r izkoristi evemtiuelne rezerve. Č lanek obsega v p rvem delu ponovitev k lasič­ nega nač ina d im enzion iran ja po M örsehu. Način je dopo ln jen z iz v a ja n ji form ul za a rm ira n je b e ­ tona p ro ti s trig u pod poljubnim kotom (ameriška, priporočila ACI). V n ad a ljev an ju so obravnavani' posebni slučaji: vpliv dodatn ih osnih sil, vpliv izprem enljiive višine nosilcev, te r vp liv po ložaja akc ij in reak c ij. V zadnjem delu č lan k a so n a ­ vedeni rezu lta ti C ham baudovih p re iskav te r n a ­ čet problem striga p r i to rz iji. P r im e rja v a nape­ tostnih silnic z lin ijam i vodnega to k a nam nudi .nazorno predstavo rezultatov. N a tem m estu se najlepše zah v alju jem kolego­ ma ing. D anetu S m rek arju in ing. D an ilu J e j­ čiču za pomoč in nasvete p r i izb e ri lite ra tu re . ■Klasični načini dimenzioniranja proti strigu P rv i j e uvedel te načine raču n an ja striga prof. dr. Mörsch. Načina sta dva: P rv i način ugo tav lja glavne maitezine napetosti v n ev tra ln i osi te r iz n jih po trebno količino arm ature . Če v te j osli ne nastopajo niiikake dodatne olsine napetosti miti v osi n iti p ravokotno n a os nosilca, ted a j povzro­ ča strig nastanek g lavnih napetosti pod naklonom 45°. Vse te inatezme napetosti -pod naklonom 45° m ora prevzeti natezna poševna arm atura , k i bo tu d i n ak lo n jen a pod 45°. v I St . . . ročica n o tran jih sil 1 T A x 1 oa v V2 . ••(D Če polagam o samo v ertik a ln a strem ena brez poševne arm ature , ted a j računam o po k la ­ sičnih teo rijah tako, d a od sile, kii v lada v te j arm atu ri, le kom ponenta v sm eri d iagonale uspeš­ no p rispeva k zav aro v an ju p re reza p ro ti prečnim silam. F as l . p . A X 0 a V • 1 . . . (2) D rug i način k lasičnega nač ina računan ja , k i ga je tu d i uvedel prof. Mörsch, je način z nado­ m estnim paličjem . Pni nadom estnem p a lič ju p re d ­ s tav lja tlačn i pas betona tlačno p asn im palič ja , natezna a rm a tu ra v betonu naitezini pas paličja , tlačn i pasovi pod naklonom 45° tlačn e diagonale, poševna a rm a tu ra pa natezne diagonale. Za teo­ retsko izv a jan je se voli enojno paličje, p ri čem er je z dano ročico n o tra n jih sil že določen razistoj palic. K olikor je d iagonalna arm atu ra v irealni1 izvedbi gostejša, to lik o m an jši p rerez im a posa­ mezna palica. R ezu lta ti tega načina so isti, k o t re zu lta ti sp re d n jih izv a ja n j po p rvem načinu. Račun poševne a rm atu re pod 45° naklona Za razstoj poševne a rm atu re 2 v: 1 Fad = — T V2 0.1 Form ulo za količino poševne a rm a tu re pod pol jubnim, kotom sem ob jav il že 1. 1939 po lastn ik izvajan jih , danes je vsesplošno znana te r je v am eriških predpisih. Praktično tolmačenje obrazcev za strižno armaturo Če pogledam o sk rip ta prof. K rala, ali prof. Avsca, a li v kn jig o prof. Š uk ije -ta , te r s i ogledam o način izv a jan ja form ule za velikost s trižn ih na- petosti, bomo h itro uvideli, da p red s tav lja izraz m A x Za po ljubn i razsto j A x : 1 Fad = — T A X 1 Oa, V V2 Račun vertika ln ih strem en: •••(I) Za razsto j strem en v: F as = — T0a Za po ljubni razs to j strem en A x : neko določeno silio: Vzemimo na nosilcu v ra z d a lji A x dva p re ­ reza: p rerezu x 0 ustreza M0, te r rezu ltan ta p ritiskov odnosno nategov S 0 prerezu x i ustreza Mi, te r re zu ltan ta p ritiskov odnosno nategov Si. R azlika: A S = Si - S0 = T — V A S • v = T A X A S - T ^ i V Splošni obrazec dobi obliko: Fad I = A S Fas 1 na To b i se dalo p isa ti tu d i: T Fad = — T — . v a a v j o « 5° 10« 15° 209 25° 30° 35» 40° a j 90° 85° 80° 75» 70" 65" 60" 55» 50» 45» V 1,00 923 ,863 ,816 ,780 ,752 ,732 ,718 ,710 ,707 S t r i ž n a a r m a t u r a j e e n a k a s p r o ­ š č e n i a r m a t u r i k r a t k o e f i c i j e n t (!F) Če zavijem o od sproščene arm atu re 70,7 % pod naklonom 45° navzgor, a li 73,2 °/o pod n ak lo ­ nom med 30° ali 60° poševno navzgor, smo samo- deij.no že k rili vse strižne napetosti s poševno arm aturo . V p ra k s i se ponavadi zadovoljim o s tem, da zavijam o de polovico poševne a rm a tu re navzgor, dočiim k rijem o razliko , k i znaša p ri 45° - ski a rm a tu ri 29,3 °/o p rečne siile, p r i 30° do 60°-ski a rm a tu ri pa 31,7 % prečne sile z vertika ln im i strem eni. T ak a rešitev je popolnom a v sk ladu s p redpisi in navadam i, in nam — k ak o r bomo poz­ n e je videli iiz C ham baud-ovih razp rav •— tudii jam či varnost p ro ti porušitv i; V ertik a ln a strem e­ na p a ne m o re jo n ik d a r polnovredno nadom e­ ščati poševne arm ature , k e r ne n u d ijo skoro ni- kakega jam stva p ro ti razpokan ju . Posebni slučaji V p rak si se p o jav lja v rsta posebnih slučajev, k,i zah tevajo m odifikacijo računa strižne arm a­ ture. Končni re z u lta t : dejstvo da je za a rm iran je p ro ti s trigu m ero d a jn a sproščena a rm a tu ra v do­ ločenem koeficientu , ostane v vseh p rim erih o h ra ­ njeno. Izredno p ažn jo in podrobno matemaitsko analizo je posvetil takim slučajem Aindree Pa- d u art, te r j e rezu lta te š tu d ija o b jav il v zadaj navedeni .knjigi o odpornosti betona p ro ti strigu. N jegovi re zu lta ti bodo p ri vsakem slu ča ju nave­ deni poleg splošnih zakonitosti. Slučaj nosilca z nekonstantno višino Za p re raču n s trižn ih napetosti odnosno strižne arm atu re je v vsakem p rim eru m ero d a jen p r ira ­ stek rezu ltan te p ritiskov , odnosno p rira s tek re ­ zultan te nategov A S a m A S = _ _ U / _ J _ A M M A v A x A x v A x v2 A x R ezultat: Za račun strižn ih napetosti in d iago­ nalne arm a tu re mii odločilna celotna p rečna sila, temveč takozvana »redueirana p rečna sila«. R e­ ducirana prečna sila j e celotna prečna sila, od k a ­ tere se odšteje v ertik a ln a kom ponenta poševne rezu ltan te tlačn ih , odnosno naiteznih sil. N ekaj p rim ero v : Ce im a proisti nosilec, obrem enjen z enako­ m erno obtežbo, obliko parabo le tak e puščice, da ostane natezna sila spodnjega pasu (.odnosno po­ treb n a arm atura) konstan tna, potem ni nobenih strižn ih napetosti. D iagonale tu d i niso potrebne, sicer se nam itak noben a rm a tu rn i vložek ne sprosti. Kontinuirm i nosilec z vu tam i im a lahko tako oblikovana vuto, da ostanejo negativni zgornji a rm a tu rn i vložki v dolgem odseku nad podporo enaki. To se p o jav lja teda j, če sledi višina no­ silca ordinatam momemtne črte. V takem prim eru ni v vati nobenih s trižn ih napetosti, diagonale so nepotrebne, na razpolago tud i ni nobenega sproščenega vložka. Če so vute bolj položne od navedenega slučaja , ostane nekaj pozitivnega striga, na razpolago nam ostane tu d i n ek a j spro­ ščene negativne arm atu re . Če so vute izredno strm e, tako da zah tevajo upoigibni m om enti ob k o ren u vute m anjšo arm aturo , ko t na k ra ju vute, ted a j dobimo celo negativn i strig. D iagonale ob­ ra tn e sm eri se pa ne uporablja jo ', k e r je enostav­ neje, vleči a rm atu ro skozi, d iferenco pa p repustiti prilagoditv i betona. O b ra tn i p rim er nastopa, če se z večanjem upo- gibnega m om enta m an jša k o n stru k tiv n a višina nosilca. V takem p rim eru dobi red u k cijsk i sub­ trah en d negativn i p redznak , s čim er postane re ­ duciran a prečna sila več ja od osnovne d ejanske prečne sile. V tak ih p rim erih naglega porasta pasnih sil j e po trebno močno diagonalno a rm i­ ran je . V .sledečem n av a jam še n ek a j nedosled­ nosti, k i slede iz nepoznavan ja zakonitosti re d u ­ cirane prečne sile: P ri gobastih ploščah računajo naša »Upustva« (Sav. inst. za g rad jev inarstvo , p u b lik ac ija br. 2) z dopustno strižno napetostjo r v obodnih rezih gob, ne da b i upoštevala naklon gobe. D ejansko je v gobah r močno »reduciran«. Cesto kolegi re šu je jo problem strižn ih nape­ tosti v vu tah z n epo trebn im in neokusnim tlo ris ­ nim razširjev an jem nosilcev, ali s plavajočim i diagonalam i. O boje je — sledeč sprednjim izv a­ jan jem — nepotrebno. Amdree P ad u art an a liz ira prim ere izpreimein- ljiv e višine p ro ti k r a ju svoje k n jig e na dva n a ­ čina: na sp redaj k lasičn i način, te r na elem entar­ ni način za re š itv ijo Aiiirvjeve funkcije za k rožni sek to r po po larn ih koord inatah . Rezultati, se u je ­ m ajo s p red n jim i izv a jan ji. Slučaji nosilcev z dodatnimi osnimi silami Osne sile b istveno vp livajo na nevarnost s triž ­ nih .napetosti, k a j t i za razpokan je nosilcev, k ak o r tud i za a rm iran je nosilcev so m erodajne glavne natezne napetosti, k a te re se izračunajo iz kom - b inac ije striga im osnih napetosti po znani form uli: 40 i------------- Ogi=---- 3- + V202 + 162 = — 20 + 26,2 =dt — — 46,2; + 6,2 kg/om2 Ce si izberem o prim er širokega im k ra tk eg a steb ra z osmom pritiskom 40 kg/cm 2 lim strižno na­ petostjo le 16 kg/cm 2 (računano po klasičnem za­ konu hom ogenega gradiva), dobimo rezu ltira jo eo naitezno napetost samo 6,2 kg/cm 2, a rm iran je s tr i­ ga j e nepotrebno. Skica nam p rik azu je , d a gre za poševno tlačno opornico, p r i čem er bi že t re ­ n je med bloki sk o ra j b rez k o h ez ije zadostovalo za v arn i prenos n o tran jih sil. O b ra tn i p rim er nastopi v kom binaciji striga z veliko natezmo silo lin upogibnim i m om enti. P rh m er natezne vezi, p r i k a te r i zah tevajo upogibnii m om enti od lastne teže različne preseke a rm atn re v zgornjem pasu, rešujem o s sistem om izredno po­ ložnega k r iv lje n ja a rm a tn re : P ad u a r t posveča vplivu osnih napetosti ilzred- no pažn jo : N jegova k n jig a obsega v III. poglav ju tabele odvisnosti g lavnih napetosti od strižn ih napetosti za razne točke nosilcev po abscissi in po o d d aljen o sti od n ev tra ln e osti, te r sklice z n a ­ nesenim i vrednostm i na p loskvi. V četrtem po­ g lav ju so p re raču n an i koefic ien ti ¥ za posam ezne točke nosilcev po absoissi in o rd inati, p r i čem er p red stav lja koefic ien t ¥ slično vrednost, k o t v naši označbi sp redaj, vrednost, k i je m ero d a jn a za določitev poševne arm atu re . Absoisise p ri tem niso določene d irek tn o po ra z d a lj i oisii, tem več po razm erju upogib nega m om enta p ro ti p rečn i sili, pom noženi z višino, k e r se s tem dob i bo lj splošno v e ljavna rešitev. Vse navedene tabele in vsi d iagram i so izvedeni v sedm ih varian tah , ozi­ ra joč ise na velikost osne sile: ena v arian ta brez osne sile, dve v a rian ti z osno silo enako p rečn i sili (+ irn —), madaljuii dve varian ti z N /T = + 2 in nadailjni dve z N /T = + 5. Vpliv osnih sil je av to rju obseg dela posedm oril. N apake, k i b i j ih nepoznavan je sp red a j na­ vedenih zakomitoisiti lah k o im elo so sledeče: Nepo­ treb n a zask rb ljenost a li celo nepotrebno a rm ira ­ n je strižn ih silil v p rim erih ugodnega vpliva dodatnih osnih sili. P rešibko a rm iran je naitezno obrem enjen ih elem entov p ro ti strigu ; eventuelno p restrm a položitev d iagonalne arm atu re te r za­ d rega za sproščeno glavno arm aturo . Zakonitost sproščene arm a tu re za k r it je strižnih napetosti ostane v po ln i m eri veljavna. Vzoren p rim er je p rednapeti beton. Če je predmapetost dovolj ve­ lika, da ine bo n ik ak ih natezn ih napetosti v pas- nicah. potem tud i za rad i p re h a ja n ja tlačne re ­ zu ltan te (opornice) iz ene pasnice v drugo in na­ zaj ne m o re jo n a s ta ti tak o velike natezne nape­ tosti, da bi b ile d iag o n ale potrebne. G lavne n a­ tezne napetosti bodo p r i p rednapetem betonu zavzele boilj strm položaj, za rad i oesatr bodo v er­ tik a ln a strem ena m ogla uspešno p risp ev a ti h so­ lidnosti konstrukcije . Vpliv položaja akcije obtežbe odnosno položaja reakcij P ri nosilcih ni vseeno, ali je obrem enitev no­ silca položena na njegovo zgornjo s tran , a li je iprijem ališče obrem enitve v nev tra ln i osli, ali ob­ težba m orda visi na spodnji s tra n i nosilca. T udi ni vseeno, ali je nosilec položen s svojo spodnjo istranjo na ležišče, a li je m orda v g ra jen v p r i­ m arni nosilec en ak e višine. Naše ob ičajne form u­ le za račun striga p red p o stav lja jo , da se re ak c ij­ ske (lin akcijske) sile razdale po p re rezu po d ia­ gram u striga, k i j e p ri p ravoko tn ih nosilcih pa- rabollioan, te r im a svoje težišče v n ev tra ln i osii odnosno težišču p re reza . Če je nosilec pod p rt od spodn je strank nastan e jo dodatn i p ritisk i, od prenosa reak c ije od p rijem ališča do težišča p re ­ reza. R eakcijsk i p ritisk i padajo po priloženem diagram u, te r so odvisni tak o od abscisse — od­ daljenosti od p re reza p rijem ališča ko t od o r­ dinate. H orizon talna razdelitev teh p ritiskov mo­ ra ustrezati A iiryjevi funkciji, te r izgleda p rib liž ­ no kot v skici. N avedeni dodatn i p ritisk i nam v kom binaciji z izračunanim strigom bistveno zm anjšajo glavne natezne napetosti, te r s tem tud i potrebno koll- cino diagonalne a rm atu re v neposredni bližini ležišča, odnosno v b ližin i p rijem al išča zgornje koncen trirane obrem enitve. Plavziibilno razlago za ta p o jav dobimo z nadom estnim palic j e in : Če nadom estim o posam ezne m očne diagonale z dvojnim številom tan jš ih dobimo: nam esto F i .. F 1/2, nam esto F2 . . F2/2 vin e s : (Fi + Faj/i v prvem p rek a tu pa le: F1/4 nam esto F1/2. Na p rv ih % dolžine nosilca b i to re j lahko diagonalno arm atu ro red u c ira li na polovični iznos. Za ugotovitev veličine ugodnosti položaja akcij a li treakaij navajam sledeče v ire : Bechyne: S tavitelstvy b e tonove II del nava ja na str. 527 priporočilo, n a j se strižne napetosti ob osi ležišča zm anjšajo na % te r po prem ici zvežejo z m aksimumom striga v 'oddaljenosti po­ lovice višine. Švicarski predpis za račun striga pod vplivom koncen trirane obrem enitve n av a ja ko t k ritičn i strižn i p rerez zak ljučen i obris, ne tik ob površini obrem enilne ploskve, tem več v oddaljenosti V2 debeline plošče od ob risa obrem enilne ploskve. Ta predpis bi ustrezal priporočilu Bechyne-a, ki im a tud i m aksim um strižn ih napetosti v oddalje­ nosti h/2. Sam sam izvršil p reračun glavnih napetosti piri pogoju, d a se polovica obrem enilne sile (ali reakcije) p renaša p reko nev tra lne osi po d iag ra ­ mu, k i ga da zakon Bioussinesque-a (za zem elj­ ske p ritiske). D obil sem p re tirano dolgo razd e­ litev tlačn ih napetosti, to d a z znižanjem natezalih napetosti v osi p rijem a l išča točno na % kot Bechyne. Padm art je u b ra l gotovo edino eksaktno in prav ilno pot: pot rešitve A iry jev e funkcije za k onkre tne prim ere: 7 različn ih slučajev ob re­ m enitvenih slu ča jev glede na položaj koncen tri­ rane ali enakom erne obrem enitve. R ezultati so p rik azan i v tabelah in d iagram ih napetosti. Za prakso priporoča Padu art, na j se velikost s tisn jen ja , to je dodatn ih p ritiskov zarad i vpliva ležišča izračuna na podlagi p redpostavke triko tne razdelitve na celotno dolžino H, to je h/2 na vsako sitran p rijem ališča. P loskev diagram a m ora dati seveda P/2 odnosno R/2. Iz posebnih d iag ra ­ mov se potem dobi zman j sevalni fak to r za sp re ­ daj om enjeni koeficient 'J'. T , m u iu u m u u , I c J2T I _1__ L Mj z 1 — T T J__ i_i. r r r i Za vsakdanjo prakso, k i zahlteva hitro in eno­ stavno reševan je nadog, se m i zdi uporaba Pa- duart-oviih tab e l iin diagram ov le sorazm erno do l­ g o tra jn a in kom plicirana, za tekoče naloge nam bodo povsem zadostovale sledeče načelne sm er­ nice : 1) N ajvečja strižna napetost se p o jav lja šele v oddaljenosti % višine od p rijem ališča odnosno roba prijem ališča sile. 2) V prvem k v ad ran tu ročice motranj ib sil nam p rak tično zadostuje m anjša d iagonalna arm atura. Sodeč po rezu lta tih skice diagram a, k i ga nud ijo rezu lta ti P aduarta odnosno moj račun po Bous- sinesqueoivi razdelitv i pritiskov, bi mogli diago­ nale p rve dolžine h red u cira ti za 25°/o (na 75°/o), odnosno prv ih % dolžine za 37,5 °/o (na 62,5 °/o) odnosno prvo diagonalo do oddaljenosti h/2 za 50 % (na 50%) norm alnega polnega striga. 3) O blika prvega k r iv lje n ja arm atu rnega vložka naj se prilagodi po teku glavnih napetosti s horizontalno tangento nad ležiščem, p r i čem er se k r ije s tem vložkom tudi del nateznih napeto­ sti n ižje od sk ra jnega robu nosilca. Poznavanje navedenih po javov bo kom struk- te r ju zelo koristilo v p raksi, k a j t i ponavadi nam v neposredni bližini ležišč zm an jk a za k r iv lje n je po trebne sproščene glavne arm atu re . Zgornja iz ­ v a ja n ja pa dokazujejo , da vpirav v teh točkah tu d i diagonale niso toliko potrebne, k e r so glavne natezne napetosti zarad i ugodnega položaja pri- jem ališča zunan jih sil bistveno' m anjše. K ot nesm otrnosti, v vsakdan jem p ro je k tira ­ n ju k o n stru k c ij iiz o jačenega betona zaradi ne­ poznavanja navedenih po javov, navajam sledeče p rim ere : »Plavajoče« diagonale, k i so v N em čiji sploh prepovedane. Keir nim ajo zveze z glavno arm a­ tu ro , ne m orejo vršiti svoje statične funkcije! S labo p rilagod itev p riložk tra jek to n ijam n a ­ petosti. Kot izrazito napako , k i im a lah k o n ep rije tn e posledice, p a je tre b a sm atra ti pom an jk an je po ­ sebnih priložk tam , k je r ugodnega vpliva polo­ ža ja prijem ališča zu n an jih sil ni, k je r j e sekun­ darn i nosilec tak o rek o e obešen na prim arnega, k e r im ata oba isto višino v istem nivoju. V tak ih prim erih se priporoča dodati posebne poševne vešaljke, a li o jač iti strem en je na križišču , ali p redv ideti obe v rs ti o jačen j. Zaključki in avtorjeve izkušnje Iz dosedanjih izv a ja n j sledi, da je izvor s tr iž ­ nih napetosti v n araščan ju a li zm an jševan ju r e ­ zu ltan te tlačn ih odnosno nateziniih sil. Pni o jače ­ nem betonu je to n araščan je p red posta vil j eno z večanjem glavne arm ature. P r i n i e r n o p o v i t j e s p r o š č e n e a r ­ m a t u r e n a t o č k a h s p r o s t i t v e t e r z a - s i d r a n j e t e a r m a t u r e v t l a č n i a l i v s a j n e v t r a l n i c o n i n o s i l c a s a m o ž e p r e d s t a v l j a z a d o s t n o v a r n o s t p r o t i s t r i g n. Bistvo strižnega za v aro v an ja je tako- rekoč v solidnem zasid ran ju a rm a tu re . Računsko o b ravnavan je strižne a rm atu re p r i takem po­ stopku lahko odpade. Po ispredaj navedenih načelih , k i sem j ih prvič objavil 1. 1939 v p re d av an ju pni D ru š tv u in žen ir­ je v v L ju b ljan i, dosledno p ro jek tiram k o n s tru k ­ cije preko 20 let, ne da b i posebej p re raču n av al strig . P ri tem p rilag a jam n ak lo n poševne a rm a­ tu re ob lik i nosilca, od nak lona 5°, 10°, često 30°, a li 45°, pa tu d i 60°. V vsej dobi nisem n ik d ar računsko določal strižne arm ature , te r so m i n a ­ vedeni k r i te r i j i zadoščali. V vsej dobi nisem do­ živel miti enega prim era , k i b i povzročal težave, čeprav je b ilo m oje delo zelo- obsežno: (preko 30 moistov in p reko 30 skeletov). V svoji po le tn i p raksi v N em čiji sem videl način p re raču n av an ja s trig a p ri njiih: oni, se iz ­ redno isitirogo drže svojega p redp isa o računsk i k on tro li strižn ih napetosti, in strižne arm ature. To seveda izredno ob rem en ju je obseg de la na statičn ih računih. Km alu pa sem našel n jihove »bližnjice« p r i postopku: nam esto s trig a na po­ sam eznih p re rez ih se zadovoljijo z ugotovitv ijo vsote vse diagonalne a rm a tu re od ležišča do sre ­ dine nosilca. 2 Fad = 2 A Fagi • ¥ = W ■ F agi (poz. + neg.) Vsota vse d iagonalne a rm atu re je vso ta spod­ n je :in zgorn je glavne arm ature , pom nožene s koeficientom Posam ezna m esta p o v ijan ja a r ­ m ature se določijo bodisi po d iagram u upogibniih momentov, bodisi po ocemi p ro jek ta n ta . K er je glavne arm atu re piri kointiniuirinih nosilcih nek o ­ liko prem alo, se raz lik a p o k r ije s strem eni, kair je sk ladno tu d i z našim i predpisi. U poštevajoč ta način, p ravzap rav m ed njihovim načinom in našim n i b istvene razlike, če izvzam em o dejstvo, da z navanjem teh dokazov v istatičniih račun ih povečujejo k ilogram sko težo sv o jih elaboratov. Posebne preglavice jim dela k r i t je s tr ig a okrog koncen triran ih obtežb ma ploščah. Te p rim eri so sorazm erno zelo pogosti p ri obrem enitv i tem elj­ nih k v ad ra tn ih plošč s koncen trirano obtežbo stebrov. O ni raču n ajo s trig neposredno po obrisu stebra, te r v lagajo v tak e tem elje znatne k o li­ čine nepotrebne arm atu re samo zarad i striga, k i ga ni. Švicarske form ule so za te p rim ere p rav ilne in ugodnejše. Sodobne tendence, Chambaud-ove preiskave Razvoj teh n ik e v deželah visokega ljudskega standarda strem i za štedn jo človeškega dela, tudii če zah teva to večjo po trošn jo gradiva. Zaželjene so betonske k o n stru k cije z izk ljučno ravnim i, nek riv i j enim i vložki a rm a tu r te r enostavnim , vertika ln im strem enjem . C ilja Chambauid-ovih p re iskav s ta v p rašan je nosilnosti strem en te r mož­ nost u p o rab ljan ja ravnih , neknivljenih glavnih a rm a tu rn ih vložkov. D a si p rim er jasno, p red ­ očimo, p rim erja jm o dva značilna slučaja: L P rv i p rim er s k riv ljen im i arm atu rn im i vložki u streza k lasičn im zahtevam lin izkušnjam . D rug i p rim er im a poševno odrezan zgornji rob, talko, d a ostane red u c iran i strig zelo m aj­ hen a li neznaten, te r diagonale niso potrebne. Skladno z nem škim uzusom strižnega a rm iran ja pa m ora b iti in teg ra l vsega striga v obeh p r i­ m erih enak, vsota d iagonal v obeh prim erih enaka. Jasno je , da se v drugem p rim eru ves strig om eji n a eno samo> b istveno točko: n a s id ran je snopa arm a tu rn ih vložkov v previsnem d e lu no­ silca p rek o ležišča. D olžina tega zasidiranja p ri mais ni predpisana, n iti p ri Nemcih, A m eričani zahteva jo presežek k l ju k e 12 D . O ba nosilca: p rv i in d ru g i sta to re j solidno in varno dim enzionirana. Če p a spodnjem u nosil­ cu dodamio polno enakom erno višino, dobitmioi k lju b tem u, da smo grad ivo le dodali, k o n stru k ­ cijo., k i ne u streza predpisom , k i ni vam a, k e r mi zadostno o jačena p ro ti strižn im silam. Chaim- baind je na podlagi se r ije poskusov, tako svojih, k ak o r zb irke am erišk ih dokazal, da je tu d i ta d ru g a k o n stru k c ija varna, če so izpoln jen i sle­ deči pogoji: a) d a je z zadostnim številom vertik a ln ih s tre ­ m en zagotovljena m ožnost zm an jšan ja nak lona tisnjemih fik tivn ih d iagonal in h) d a je n a tezn a a rm a tu ra v odsekih striga podaljšana, tako ko t kaže sp o d n ji prim er. Prvaopazovainjaiso se v rš ila z nam enom , d a se ugotovi uspešnost v e rtik a ln ih strem en. Poskusi so pokazali, da v e rtik a ln a strem ena v s tan ju e la ­ stičnosti ne nosijo .skoraj nič. Le Cam us n av a ja v p u b lik ac iji: Inst, techn. d u bat. et des trav au x publics Circ. S. F. X. No 27 pod razpravo : »Recher- ches sur le oom portem ent du beton et d u beton arme sounds a des efforts repetes« pri statičnem poskusu pojav prvih poševnih razpok pri nape­ tosti vertikalnih stremen 40 kg/cm2. Pri glavni natezmi armaturi se pojavijo prve razpoke šele pri napetosti vložkov med 600 lin 800 kg/cm2. Pilav- zibilna razlaga za. ta pojav je sledeča: če imamo jekleni vložek točno pod 45° bo dobil naitezmo a napetost n • r, če bo ležal v p ravoko tn i smeri: bo isti vložek deležen tlačne napetosti iste velikosti n • r. Če leži vložek (točno vertika lno a li h o ri­ zontalno ted a j bo na sim etra li din ne bo dobil mikake natezne napetosti, dok ler se ne izvrši ad ap tac ija napetostnega s tan ja , odnosno razpo- k an je betona. Y čisto elastičnem stan ju v e rtik a l­ na strem ena ne prevzem ajo niikakih strižnih napetosti. V ertikalna strem ena m o re jo prevzeti svojo statično funkcijo šele po plastifiikaoiji in ad ap tac iji p rereza, šele po n as tan k u razpok, ustrezno računskem u postopku po prelom ni m e­ todi, Pini n ad a ljn jem s to p n jev an ju obtežbe poskus­ nega tram a ®e je pokazalo , da z navedenim i p r ­ vimi razpokam i pod naklonom 45° nosilna spo­ sobnost še dolgo n i b ila izčrpana. Po prib ližn i podvo jitv i obtežbe so se po jav ile nove razpoke strižnega značaja, k i so im ele m nogo b o lj b lagi nak lon . To pom eni: po n astan k u p rv ih 45° skiih razpok so stopila v e rtik a ln a strem ena v aktivno funkcijo , istočasno pa se je beton ad ap tira l tako , da so tlačne isiilmce za.vz'ole položnejši' naklo'n. V rsta razn ih poskusov C ham bauda je pokazala, da j e m ožen tem položnejši, nak lon tlačnih sil­ nic, čim m očnejše lin gostejše je v ertik a ln o s tre - m enje. Če b i p rešli na k lasičn i način p re raču n a­ v a n ja d iagonal po M örschu, b i im eli pravico za pre lom ni slučaj izb ra ti b o lj položni naklon tlač ­ n ih d iagonal, s čem er se seveda po trebna strižna a rm a tu ra bistveno zm anjša. Skica p rik azu je tram z vrisan im i obemi m režam i razpok, p rve pod 45° in d ru g e b o lj položne. R ezultati C ham band-ovih poskusov so sledeč i: O znake: f i . . cotg n ak lo n a tlačn ih silnic v betonu (> 1) 'Q . . učinkovitost strem en: t. j . povprečna na­ petost v betonu na p ritisk , k i b i ga povzročila strem ena, če bii b ila izkoriščena do m eje razteg ­ ljivosti, e .. odsto tek strem en (po prerezu) od prereza birviice. U gotovitev C ham baud-a: Čim večji je odsto­ tek istremanjemja, odnosno učinkovitost strem en, tem bolj položni nak lon so sposobne p red ru ­ šenjem zavzeti nape tostne silnice. Odnos se ravna po form uli: Če je m eja razteg ljivosti 2500, te r potem C = 2500 dobimo: fj, = 5 — 4(1 — 2 e)s6 Če zahtevam o1 varnostn i fak to r 1,78 z ozirom na m ejo raz teg ljiv o sti te r privzam em o dopustno napetost strem en 1400, nam g o rn ja form ula nu d i za različne odsto tke stremenslke arm a tu re različ­ ne naklone .silnic in različne dopustne strižne napetosti tdop betoma T 1400 e . 1 7 d o p -j — T j r x V ’ b * ib v 100 b v Ce v enačbo vstavim o vsakem u e p ripadajoči li dobimo tabelo: °/o £ 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 11 1,00 2,14 3,15 3,98 4,64 5,00 kg/cm 2 ^dop 0 3,00 8,83 16,70 26,0 35,0 N avedena tab e la pa ne drži brezpogojno: P rv i pogoj j e nu jnost, da se poševni p ritisk i s trižn ih silnic u jam ejo v g lavni natezmi arm aturi, k a r zah teva p o d a ljšan je glavne arm a tu re od m e­ sta sprostitve še za dolžino v ' (v pom eni ročico n o tran jih siil p rereza). Za k o n cen triran o obtežbo - navedbe v C bam baudovih poskusih - zadostujet le polovico te dolžine. Moimeintna ploskev, kii jo je treb a k r it i z glavno arm atu ro se n a obe s tran i poveča iza zgoraj navedeno razdaljo . D rug i pogoj je trd n o st betona na p ritisk , ki ni neom ejena. V k o lik o r im a poševna rezu ltan ta m an jši naklon, tem večji lo k a ln i poševni p ritisk i se p o jav ijo v betonu. C ham haudova form ula se glasi: T r u š ^kocke b • h • n - —- X aui + /li X . . koeficient za obliko nosilca, a0 koeficient prelom ne m etode d im enzioniran ja za oddaljenost n ev tra lne osi do zgorn jega roba. Enačbo lah k o razložim o na plavzilbilen način: D = A X • a • b sin. ß Iz C ham baudovih raziisikav b i mogli zak ljuč iti sl edeče: U poraba nek riv ljene , ravne arm ature z p ra ­ vokotnim i strem eni m ore v pogledu varnosti p ro ti p o ru šen ju uspešno nadom estiti ukriv ljene, tra - jeik torijam prilagođene vložke pod pogoji: a) D a je g lavna a rm a tu ra da ljša od tiste, k i j e po trebna po m om entih črtil, za dolžino p . v na- obe s tran i b) D a je re la tiv n i p resek strem en ustrezen navedeni tabeli (obratno sorazm eren z naklonom silnic /u) c) D a niso p rekoračene poševne tlačne nape­ tosti betona. Izb ran a enostavnejša rešitev je vendar m anj ugodna z ozirom na potek g lavnih napetosti ter dopušča možnosti p okan ja , k e r j e pogoj za nosil­ nost ad ap tac ija napetosti. Zanim ivo je gotovo dejstvo-, da je po trebna količina strem en bistveno m anjša od količine iz računane po klasičnem n a­ činu, in to /i-k ra t m an j (do 3,5 x m a n j!) Chaimbaud sam n av a ja , da se bodo raziskave še nada ljeva le , da dosedan jih rezultatov še ni treb a sm atra ti kot končni rezu lta t, temveč le v in form ativni obliki. T = D sin. ß T = o b v /1 sin.2 ß T _ fj, x ~ b V “ ° Y +]I- Pni porušili napetosti o (za prizmo) dobimo k ritičn i r, za izračun dopustnega r vzamemo za osnovo dopustne napetosti betona. N avedene tabele so p rikazane v spodnjem d ia­ gram u. Ta diagram p redpostav lja , da znaša k o ­ ličina strem enske a rm a tu re : r e = ------- O;i ■ /u 1,00 2,14 3,15 3,98 4,64 5,00 0dop M b300 42 32 24 20 17 16 84 M b220 30 23 17 14 12 11 60 M b160 22 17 13 10 9 8 44 Problem torzijskih napetosti robnih nosilcev stropov Znane so težave statikov z d im enzioniran jem robn ih nosilcev p ro ti to rz ij i zarad i upetih stro ­ pov. Vse teo rije (glej č lanek prof. L ap a jn e ta v G radb. V estniku 1. 47-50 str. 123—126) mam da­ je jo za rezu lta t izredno visoke to rz ijske napetosti v nosilcih. S ta tik i n a to d im enzion ira jo ponavadi p rerez robnega nosilca z veliko količino dodatne vzporedne in p ravoko tne strem enske arm ature . To j e z ozirom n a naše predpise vseskozi p rav il­ no. V endar se vprašam o, a li n i to nenaravno, ne­ gospodarsko a rm iran je , a li nismo m orda v časih, ko nismo znali raču n ati to rz ije , z predpostavko teča jnega ležišča n a robnem nosilcu in ja č jo a rm atu ro stropa dosegali z m anjšo količino a rm a­ tu re večjo varnost? Vsi talko k o n stru iran i s tro ­ povi nam reč tu d i b rez upoštevan ja to rz ije dobro vrše svojo nalogo te r v sv o ji p rak s i še nisem doživel p rim era , da h i n arav a na tem m estu po- kazala ko iistruk te rjem napako v tolmačenju po­ teka sil. Prispevek h tolm ačenju v p rašan ja nam nudi poglavje o Chaimbaudiovih raz isk av ah : V elastič­ nem. s tan ju ne pnisipeva horizorital mo1 ve.rt ikaln a a rm a tu ra h p renosu s trig a popolnom a nič. Doikleir naš robni noisiilee mi pričeli pokati, ne nosi ta dodatna torziijska a rm a tu ra n ič K aj pa, če začne nosilec toirzijsiko popuščati, filigransko pokati? P rične se ad ap tac ija k o n stru k cije , ne le ad ap ta ­ c ija striga obdelana v p re jšn jem poglavlju , tem ­ več adap tacija celega prenosa sil: zm anjšajo se upe tast ni lin torizfijskii nnoimenti, povečajo1 ise po­ zitivni mom enti po lja , tak o k o t srno jilh računali, preden simo obvladali torzijo . Kakšno pa bo verje tn o realno s tan je nape­ tosti v nosilcu? To s tan je bo po vsej verjetnoisitii nek kom prom is delne upe tosti. Znano jie, da je beton podviržen znatnem u lezenju , tra jn e defor­ m acije so povprečno t r ik ra t večje od Ireno trnih. Pod vplivom to rzije bo betoai gotovo lezel, k a jti p ravokotna m reža m u v tem ne m ore n u d iti od­ pora. Istočasno se bo zm anjševal upetoistni m o­ ment, pozitivni m om ent upogiba v p o lju pa bo naraščal. Z lezenjem betona, bo n a rav a sama uravnovešala lokalne prenapetosti. Č isto gotovo nam v varnostnem pogledu več k o ris ti p o jačan je pozitivne arm ature po lja , k o t fo rsiran je itorzijske upetositi z k v ad ra tn o m režno armaturo!. Razvoj časa nam bo gotovo p rin ese l v naše predpise tudi toleranco adap tacije v om ejenem obsegu, s čemer bo veliko potez d an ašn jih s ta tik o v tud i vskiade- nih s predpisi. Uspešno torzi jsko arm iran je se m ore .izvršiti le z sp iralno a rm a tu ro 1 pod p rim er­ nim naklonom , k a r pa je v operativn i izvedbi včasih nerodno, včasih nemogoče. Primerjava toka napetostnih silnic z vodnim tokom Za lažje p re d s ta v lja n je to k a napetostnih sil­ nic mi dovolite p rim erjav o z vodnim i curk i vo­ dotoka: Pogled liz višine na tok Save m ed Tacnom in Ježico nam nud i sliko zap o red ja vijug. M a­ tica toka š poglobljenim žlebom se bo v ila vedno ob konkavnem obrežju , pni čem er boi naveden i žleb n a j g lob lji v s red in i kon k av e , prodi iinflek- sijsikiim točkam savske struge pa se bo zm anj­ ševal. Na konveksn ih s tran eh se bodio p o jav lja la prodišča. Prehod vodnih cu rkov iiz ene m atice v d rugo m atico na im flek siji struge se dizvršii p reko široke p litv ine v o b lik i zap o red ja m anjših c u r­ kov. Ti curki se cepijo na m anjše vejice, te vejice se d ru ž ijo v move, sotočne curke nasprotne m atici toka. S lika vodnih curkov nu d i presenetljivo po­ dobnost s lik i napetostn ih silnic, vodni curk i nam k aže jo tak o rek o č pot, po k a te r i n a j se vlagajo v beton a rm a tu rn i vložki. M atice toka so na jveč je zgostitve a rm a tu rn ih vložkov nad podporam i zgo­ ra j in v po ljih spodaj. Inflekistijska točka nosilca je prehodna p litv ina , na k a te r i se zak lju ču je jo vložki eine m atice teir s id ra jo vložki druge m atice arm atur. A dap tacija betoma v sm islu .položnej­ šega naklona tlačn ih siln ic zarad i p rečn ih sili, b i im ela posledico po jav dveh natezn ih coin na p re ­ rezu inflekisijske to čk e z vm esnim i p r itisk i v nev tra ln i osli. T ud i ta p o jav v betonsk ih k on­ stru k c ijah ni neznan, v endar sem zgrešil l i te ra ­ turo , v k a te r i je b il om enjen. P ri vidnem to k u imamo polno ana log ijo : Na prevojnem p re rezu vodnega to k a borno ugotovili ponavadi dve šibki m atici, na vsakem o b re ž ju eno, vmes pa plitvino s pretočnim i curki. Bistvo adap tac ije betona je v tem, da se na- tezne sile p re lag a jo v jek len e vložke na m estih, k je r so t i v ložki zasid ran i (če so' dobro zasidrani), v beitouu sam em pa se sitvarjajo oboki ustreznega naklona. LITERATURA: Bechyre St.: Stavitelsitvi betonove. II del 1938. Paduart A.: Resistance du beton arme ä 1’ effort tranchant. 1943. Chambaud R.: La rupture par flexion et par effort trainchamt dans lies poutres en beton arme. Annailes de P Institut techn. du bäiiment et des travaux publics 1937, feivr. No 110. Le Camus M. B.: Recherches sur le comportement du beton et du beton arme sounds a des efforts repe- tes. Institut techn. du bätimemt et des travaux publics. Circul'aire Ser. F No 27 1946. 4e.me Session du Čamite du beton — Rome Avril 1947. Rapport d’ activates de la Commission effort tranchant. I n g. M a ir k o B r e z n ii k Varnost stavb ob potresih Raziiii: d e li S lavonije, predvsem pa L ju b ljan a , so znana potresna ozem lja. K er se g ra d i p r i nas v edino več visokih sta vib, n a k a te re je vpliv po tresa m očnejši in k e r sm atram , d a se vp raša­ n je varnosti p ro ti po tresu p ri nas p rem alo upo­ števa, želim v prašan je sil, d im en zio n iran ja stavb in 'intenzitete potresov p r i nas nekoliko podrob­ neje obdelati. 1. Mehanizem potresa Potresn i sunek se širi iz po tresnega središča ko t p rim arn i in k o t sekundarn i val. 1.1. P rim arn i val potuije skozi zem eljsko sredino ko t kom presijsko valovanje, k i povzroča zgosti­ tve in razredčitve m ateria la . Ko se tak kormpre- sijsikii val iz n o tran jo s ti zem lje p rib liža zemeljska površini, sproži na n je j trid im enzionalno valo­ vanje. Ta p o jav se izv rši v tis ti globini, k je r p r i­ tisk kom presijskega vala p rem aga težo površin­ skih plasti. 1.2. S ekundarn i val p o tu je po zem eljsk i površin i ko t trid im enzionalno valovanje, k i je slično sinu- sovem u valovanju . Na večino gradbenih ob jek tov u č in k u je po­ tres ko t trid im enzionalno va lovan je tem eljn ih tal, k i se p ren aša v tem elje in povzroči) vsiljeno n ih an je ob jek ta . Samo na globoke ru d n ik e in predore u č in k u je potres s kom presijskim valo­ vanjem . Zato se občuti potres v ru d n ik ih v g lav­ nem le k o t bobnen je in ne ko t »tresenje«. 1.3 P ri d im enzion iran ju ob jek tov m oram o upošte­ vati vertika lno in horizontalno kom ponento po­ tresnega sunka. V ertikalna kom ponenta po tres­ nega sunka n i nevarna, k e r so o b je k ti ha v e r ti­ kalne sile dim enzionirani. P r i p o tresu IX. s topn je n a j b i bil, po češk ih podatkih , vpliv vertika lne kom ponente po tresnega su n k a v tem , d a se obre­ m enitve v v ertik a ln i sm eri povečajo za 10 %>, k a r p a k o n s tru k c ija zlahka prenese. Neugodna je v ertik a ln a kom ponenta samo p ri ob jek tih , kii so obrem enjen i v horizon taln i smeri (na pr. vodni nasipi) in k je r je tre n je v tem eljn i ploskvi potrebno za stab ilnost o b jek ta . Pod vplivom n a­ vzgor u sm erjene v ertik a ln e kom ponente po tres­ nega sunka o b je k t nekako poskoči in v tem t r e ­ n u tk u se tre n je močno zm anjša. Večina poškodb na stavbah nastane za rad i horizontalne kom po­ nente po tresnega sunka, k e r so zgradbe v h o ri­ zontalni sm eri slabo odporne. 1.4. V elikost po tresn ih sil je odvisna od razm erja med pospeškom potresa in pospeškom prostega pada. Pospešek prostega pada je znan, pospešek potresa je m ožno m eriti, ozirom a izračunati. G o r­ n je razm erje im enujem o koeficient potresnega sunka. Za posam ezne intenzitete potresov, k i so po­ dane v M erca lli-Can can i-Sieberg-ovi skali (M. C. S. stopnje ali stopinje) je , po enotnih podatk ih lite ra tu re , horizontaln i pospešek potresnega sun­ ka b za m agm atske kam enine sledeč: Tabela I. Intenziteta ipotresa Pospešek b Opis M. C. S. mm/sek2 Nooibčuten I 2.5 Zelo slab II 2.5 — 5 Slab III 5 — 10 Zmeren IV 10 — 25 Doka j močan V 25 — 50 Močan VI 50 — 100 Silen VII 100 — 250 Delno rušilen VIII 250 — 500 Rušilen IX 500 — 1000 Delno uničujoč X 1000 — 2500 Uničujoč XI 2500 — 5000 Katastrofalen XII 5000 — 10000 K oeficient potresnega sunka b pospešek potresnega sunka g pospešek prostega pada nam že poda velikost horizon taln ih sil ob po­ tresu. Koeficient e izražen v °/o nam poda horin zonitalno silo v odsto tk ih v ertik a ln e teže. iZa m agm atske kam enine je koeficient sunka podan v tabeli II. Tabela II. Intenziteta potresa e (M. C. S.) (%>) VI 0,5 — 1,0 VII 1,0 — 2,5 VIII 2,5 — 5,0 IX 5,0 — 10,0 X 10,0 — 25,0 XI 25,0 — 50,0 XII 50,0 — 100,0 1,5 G o rn je in ten z ite te v e lja jo za skalnato pod­ lago, strogo vzeto za neporušane m agm atske k a ­ m enine. V površinsk ih p lasteh se in tenziteta po ­ tresa bistveno sprem eni. In tenzite to po tresa v m agm atskih kam eninah im enujejo »pravo in te n ­ ziteto potresa«, in tenz ite to v površinsk ih p lasteh pa »navidezno intenziteto«. (Za »navidezno' in ten ­ ziteto«, k a k o r jo im enuje lite ra tu ra , b i po pom e­ nu b o lj odgovarja l naziv »lokalna intenziteta«.) V tab e li III. iso podane sprem em be in tenzite te po tresa v površinskih p lasteh na.pram »pravi in ­ tenziteti« v tistem k ra ju . Tabela III. Opis zemljine Intenziteta prod, pesek, glina Po Siebergu povečanje za i stopnjo M. C. S. šota povečanje .za 2 stopnji M. C. S. nasut material povečanje za 3 stopnje M. C. S. močvirje, barje povečanje za 4 stopnje M. C. S. Po češki literaturi skalta in ipreiperima nosilnosti 3ikg/cm2, debeline do 10 m premočen pesek in slabo nosilna tla nasilnosti do 1,5 k.g/cm2 plast, ki pokriva skalo in ima nosilnost nad 3 kg/cm2 ter debelino mad 10 m intenziteta normalna povečanje za 1 stopnjo M. C. S. zmanjšanje za 1 stoipn jo M. C. S. V zvezi z zgornjim i ,povečan ji ,in tenzitete se jiekolikokrat povečajo koeficien ti potresnega sunka iin s terni horizontalne side. Sieb er go v a po­ večanja intenzitete so, po m ojem m nenju , p re ­ ostra, za prib ližno 1 s to p n jo M. C. S. Vpliv sestave zem ljišča dm oddaljenoisitii od sre­ dišča po tresa je viden iz it eh priimeinov: a. P ri velikem po tresu v s re d n ji Japonski 1923 le ta je b ilo središče po tresa v zalivu Sagami 15 km pod m orsko gladino. Koeficienti udarca e so podani v tabeli IV. Tabela IV. Kraj Oddaljenost (km) Podlaga e (°/o) Idzu 35 terciarna ali vulkanska skala 10 Kamakura 45 terciarna sikala 8 Kamakura 45 aluvialni sedimenti 40 Jokohama 62 trda diluviaillna glina 20 Tolkio 92 aluvialni sedimenti 10 Tolklo 92 trda diluvialna glina 30 b. P ri po tresu 1906 v San F ran č išk u je bil koeficient su n k a m ed 2°/o v g ričev ju in 30°/o v ravn in i, k i je z m ladim i sed im enti zasut m orski zaliv. c. P r i l ju b ljan sk em p o tre su 1895 leta so b ile v T rnovem iin K rakovem težk o poškodovane p r i ­ tlične stavbe, tem eljen e n a barjan sk em svetu, ob vznožju G radu pa so ostale s ta re večnadstrop­ ne stavbe, tem eljen e n a skalil, skoro nepoškodo­ vane. V b ližn ji okolici so bill e hudo poškodovane Koseze in Vodice, k je r so stav b e tem eljene na glini. d. In tenz ite ta po tresa v M eksiko C ity, ju l i ja 1957, j e ocen j ena na VII. s topn jo M. C. S. N avi­ dezna in tenzite ta p o tresa je b ila vsekakor m no­ go večja , k e r je bilo po rušen ih mnogo solidno g ra je n ih stavtb v poslovnem cen tru mesta. Tako je b ila n. pr. popolnom a porušena 8 le t stair a, 6 nadstropna žeilezobatonska poslovna stavba, ki je b ila plitvo tem eljena. Le za rad i ugodne ure, potres je bil ob 3. u r i z ju tra j, ko je bil poslovni center m esta skoro prazen , je bilo le nekaj sm rt­ nih žrtev. C en ter m esta leži na 34 m debeli plasti vulkanske, ben tonitu slične gline, kii vsebuje ve­ lik procent vode. Velike poškodbe v cen tru m esta si lahko tolmačim o s tem, da je tak a zem ljina vzvalovila ob po tresu skoro k ak o r tekočina. N a­ videzna in tenzite ta p o tresa se je v cen tru m esta povečala za neko liko stopenj M. C. S. napram p rav i in tenziteti potresa. 2. Dimenzioniranje gradbenih objektov 2.1. »Klasičen« način d im enzioniran ja z (upošte­ van jem potresa je obrem enitev o b jek ta s h o ri­ zon talnimi i silam i, k i so podane s koeficientom potresnega sunka. K oeficient sunka je podan z navidezno in tenziteto potresa, upoštevati je to re j tre b a sestav zem ljišča n a katerem je stavba temeljema. 2.2. »Klasičen« sta tičen račun potresa teoretično ni neoporečen, k e r ne upošteva po javov n ih an ja . D o k ler so stavbe n izke din je n jihova las tn a n i­ ha ln a doba k ra jš a od n ihalne dobe potresa, n ih a­ n ja ni treb a upoštevati. N ihan je lahko postane nevarno p ri viisokiih v itk ih objektih* k je r bi se lahko n iha ln i dobi o b jek ta in po tresa p rib li­ žali, tak o da b i lah k o p rišlo do resonančn ih po­ javov. Z aradi p reg lednosti pod ajam nekoliko po« datkov o n ih a ln ih dobah. Za ozem lje San F ra n ­ čiška ra ču n a jo s periodo po tresn ih sunkov 0,1 — — 2,5 sek. Periodo najm očnejših lju b ljan sk ih po­ tresov cenim n a 1,0 — 2,0 sek. Za enonadstropne opečne stavbe sta F. G ereeke iin A. Ram speck s poizkusi izm erila lastn o nihalno dobo 0,1 — 0,5 sek. P ri visokih s tav b ah so d irek tn a m erje n ja las tn e n ihalne dobe skoro nemogoča za rad i ve­ likosti n ihajoče m ase, k i b i b ila potrebna, da bi v stavbah vzbudili n ihanje. Račun n ih an ja je kom pliciran din vezan na vrsto supoizicij, tak o da po literatunniih podat­ k ih ni zadovoljivo rešen. N ajnove jša am eriška lite ra tu ra pa že p o d a ja em pirične enačbe za iz­ račun lastne n ihalne dobe stavb. 2.3. Vpliv po tresa je večj i na visoke stavbe tudi za rad i ra z lik e v abso lu tn i velikosti pom ikov. Po­ vršinsko potresno valovanje , k i je slično splo- šeenem u siiurasovemu valovan ju , povzroči v te ­ m eljih stavbe pozitivn i in negativni zasuk. A bsolutna velikost pom ikov, povzročenih zaradi teh zasukov, je več ja v zgornjiib n ad stro p jih stavbe k a k o r v spodnjih . Podobno k ak o r imia p r i la d ji v rh jam b o ra naj večje absolutne po­ m ike p ri sicer istem zasuku celotne lad je . Za l ju b lja n sk i potres 1895 le ta poroičajo kronisti, da so b ile poškodbe stavb iin posebno pohištva mnogo večje v drugem n ad stro p ju k a k o r v p r ­ vem. P rav tako je potres porušil več go rn jih vogalov stavb, n. p r. g o rn ji del jugozahodnega vogala bivše K azine, k a r naj b i b il tip ičen znak začetka resonančnih pojavov. M nenja sam, d a vp livajo na tak e poškodbe b o lj v eč ji pozitivni in negativni pom iki v gorn jih n ad stro p jih k ak o r pa resonančni po jav i. 2.4. V deželah, k i im ajo sodobne p redpise za d im enzioniran je stavb v po tresn ih ozem ljih, -upo­ števajo vpliv n ih an j tako, da za visoke stavbe zvišajo koefic ien t sunka in s tem horizontalne sile. Nemški p redp isi n. p r. im ajo 100 °/o pove­ čan je koefic ien ta sunka za stavbe s 6 in več n ad stro p ji in za zgradbe v ob lik i stolpa. I ta li­ jan sk i p redpisi o m e ju je jo višino stavb n a 4 n a d ­ stro p ja ozirom a n a višino 16 m. 3. Predpisi za dimenzioniranje V izv lečku navajam o jugoslovanske, češke, nem ške du ita lijan sk e predpise za g rad n je v po­ tresu ih 'ozem ljih; 3.1. Jugoslovanski p redpisi Jugoslovanski p redpisi so podani v »P riv re­ m enih tehničk ih p rep isih za o p te rećen je zgrada« iz le ta 1948. Jugoslav ija je razdeljena v t r i seizmološke cone a. Cono .m ajhnih poškodb (in tenziteta VII) b. Coino velik ih poškodb (in tenziteta VIII) c. Cono k a tastro fa ln ih ru šen j (in tenziteta IX in X) Po ocenitvi je 40°/o ozem lja Jugoslav ije v coni VII in tenzite te , 10°/o v coni VIII in tenzite te lin 5°/o v coni IX in X intenzitete. V S loveniji je L ju b lja n a z okolico :im sred n je Posavje m ed Laškim in B režicam i v coni IX in X, L ju b ljan sk a kotlina , sredn ji d e l Soške doline m ed K obaridom in Gorico, M ariborskio-ptujsko polije te r del S lovenskih goric v coni VIII. H orizontalne sile so podane v % v ertika lne obtežbe in sicer za celotno sta ln o te r polovico ko ­ ristne. G lej tabelo V! Tabela V. Horizontalne sile (e/o) Konstrukcija stavbe intenziteta intenziteta V lil IX in X Masivni, zi'dovi in masiv,n,i stropovi (streha) Masivni zidovi in lahki 1,5 2,0 stropovi (streha) 1,8 2,4 Lahki zidovi in stropovi 2,25 3,0 Priijemališče horizontaln ih siil je v vsakem n ad stro p ju v višini .stropne k o n stru k cije . 3.2 Češki predlog Istočasno z izdajo seizm ološke k a r te č e š k o ­ slovaške rep u b lik e je o b jav ljen članek o vplivu potresov na stavbe v ČSR. V tem članku je tud i predlog za d im enzion iran je stavb v po tres­ nih ozem ljih. ČSR je razd eljen a v dve coni. a. Cono in tenzitete VI do VII M. C. S. b. Cono in tenzitete VIII do IX M. C. S. Po ocenitvi je 10 °/o ozem lja republike v oonii VI do VII in 3 °/o v coni VIII do IX. Edina tri. ozem lja V lil do IX in tenzitete so' n a Slovaškem. Seizm ološka aktivnost v ČSR je mnogo m anjša k ak o r v Jugoslaviji. T ud i tu k a j p red lagajo račun s horizon taln im i silam i, k i n a j bodo določene z razm erjem po­ speška potresnega sunka in pospeška prostega pada. Za cono VI do VII je upoštevan b = = 25 cm/isek2, za cono VIII do IX pa b = 50 cm/isek2. Ti v rednosti odgovarjata, po čeških podatkih, g o rn ji m eji pospeška za intenziteto VII oziroma VIII M. C. S. V tabeli VI so podani koieficienti potresnega sunka. Tabela VI. Koeficient sunka (%) Temeljna tla VI. — VII VITI — IX M. C. S. M. C. S. Namočen .pesek, sla.bo nosilna temeljna tla _ z dopustno obremenitvijo do l,5kg/cm2 Skalna ipodlaga, z izjemo velikih tektonskih porušitev, 'nosilna ipreperina in 2,5 sedimenti s <3a0p == 3 kg/em2 .in debelimo plasti do 10 m Nosilni sedimenti s ddop 3 kg/cm2 ipri plasti, t ki je debelejša od 20 m H orizontalno obtežbo je t.reiba redu čira, tii v statičnem iračunu ,od 100 °/o vrednosti v n a jv iš jem n ad stro p ju 'do 0 °/o v višini tem eljev . Posebno po ­ zornost je treb a posvetiti učinku velik ih ak tivn ih tek tonsk ih lin ij v b liž in i k a te r ih se lahko in ten ­ zite ta p o tresa n ek o tik o k ra t poveča, poleg m ožno­ sti d irek tn eg a pom ika zem eljske sko rje vzdolž tek tonsk ih lin ij. 3.3. Nemški predpisi N em ški p redp isi D IN 4149 iz 1957 le ta so podani k o t sm ernice in niso obvezni za investi­ to rje . V N em čiji (vzhodni din zahodni) sita v po tres­ nih ozem ljih dve coni. a. I po tresna cona in tenzite te do VIII stopnje M. C. S. b. II po tresna cona in ten z ite te do VII stopnje M. C. S. Po ocenitv i je 2°/o ozem lja v I. coni, 5°/o pa v II. coni. P o tresna 'Ozemlja so okolica Aachen a, tek tonsk i ja re k ob zgornjem to k u R ena in ozem ­ lje j užno S tu ttgarta . V tab e li VII so- podani k o e ­ ficienti po tresnega sunka, kii določajo hoiniizom- ta ln e sile na k a te re n a j se stavbe dimenzioiniirajo. 10 5 2 Tabela VII. I potresna cena — intenziteta VII Koeficient sunka (%) Temeljna tla za vse objekte in stavbe do 5 na-d-s-t. za -stav-be s 6 nad. in stolpom slične objekte Skata, prod, grob pesek, trdna vezlljiva tla 5 10 Srednji pesek, polčvrs-ta vez-1 jiva tila 7,5 15 Težko ginetna veizljiva tla, -objekti na pilotih 10 20 Na-s-uta tla, objekti na bregovih Gradnja je dopustna le, če se izvrše posebne mere -opreznosti II po tr esna con a — in ten z ite ta VII Koeficient s unka je 50% v red nosti, tabele VII. Za vertikalno obrem enitev je treb a upoštevati celotno lastno težo, te r 50 % prom etne obtežbe in vetra. Pini d im enzioniran ju z upoštevan j eirn gorn jih dodatnih obrem enitev je dopustno povečanje d̂op železa in je k la po posebnih predp isih , b e ­ tona in arm iranega zidu za 100 %, ostalih g rad ­ benih m ateria lov za 50% t e r povečanje dopustne obrem enitve tem eljn ih ta l in pilotov za 50 %. K onstrukcijsko izo b lik o v an je : V I po tresni coni naj iste om eji višina zidanih stanovan jsk ih sitavb na 3 n ad s tro p ja , v II ooinii na 5 nadstrop ij. U porab iti je tre b a podaljšano malto. Za ja v n e zgradbe vseh v rs t posebno šole, d a lje veleblagovnice, nebotičnike in in d u s trijsk e stavbe priporočajo , d a so nosilni elem enti v železobe- tonu, je k lu ali v arm iranem zidu. S tavbe m orajo im eti veliko togost v horizon­ ta ln i smeri. Posebno pozornost je tre b a posvetiti b rezh ib ­ nem u fundiirainju. P ri v e lik ih stavbah m ora b iti zveza m ed tem eljem in stav b o s ig u rn a p ro ti strigu. Posam ezni tem elji m o ra jo b iti povezani z železobetoinsko m režasto k o n stru k c ijo a li z železiOibetoniskoi ploščo. K er se -z neugodnim i tem eljn im i pogojil po­ tresn a nevarnost poveča, j e po trebno v po tresnih ozem ljih strokovno m n en je o fu n d ac iji taim, k je r p redv idevajo slabe tem eljn e p ogo je im sicer za sledeče o b jek te : a. jav n e iln in d u s trijsk e zgradbe b. stavbe ikjer se zb ira veliko l ju d i — nebo­ tičniki, hoteli, cerkve, veleblagovnice itd. c. stolpe, visoke vodne rezerv o arje , tovarniške d im nike d. mostove, tunele , k an a le , jezove, pregrade, h id ro cen tra le din d ru g e in žen irsk e o b jek te e. u rban istične n ač rte , tra se železnic, cest, k a ­ nalov in več jih cevovodov. Pio predpisih je tre b a opustiti: a. te m e lje n ja -na rah lo nasu tih tleh , posebno v ta ln i vodi b. tem e ljen ja na m e ji dveh različn ih k a ­ m enin c. tem eljen ja n ad še ak tivn im i prelom nicam i. 3.4. Italijanski predpisi Ita lijan sk i p redpisi so v »Tehničnih norm ah za zgradbe s posebnim i predpisi za k ra je , k i so podvrženi potresom «. K ot zakon so izšli 1937 leta, 1957 lo ta je bill izdan 7. ponatis. Posam ezni k ra j i v po tresn ih ozem ljih so raz ­ d e ljen i, z ozirom n a seizmološko ak tivnost v 2 k a teg o riji. Za vsako- k a teg o rijo so k r a j i poim en­ sko našteti, seizm ološka k a r ta predpisom ni p r i­ ložena. O b jek te d im enzion ira jo ina dodatne v e r­ tik a ln e in horizon ta lne potresne sile» Koeficient po tresnega su n k a je p-odain v % od lastne teže + 1/s k o ristne teže v tab e li VIII. Tabela VIII. Koeficient sunka (°/n) Dodatne potresne sile I. -kategorija II. kategorija Vertikalne 40 25 Horizontalne 10 5 V raču n u ni tre b a upoštevati istočasnega de­ lo v an ja horizon ta ln ih in v ertik a ln ih potresnih sil. P ri železobetoinsfcih k o n stru k c ijah je ddop n a ­ vadne arm a tu re 1400 kg/cm 2, spec. pa 2000 kg/om2. Višina stavb je om ejena na 4 etaže, oziroma 16 m v coni I. -kategorije in na 5 -etaž, ozirom a 20 m v ooini II. kateg o rije . V posebnih p rim erih se lah k o dovo lijo zgradbe z več etažam i, vendar se obravnava vsak p rim er posebej. P o predp isih so prepovedane novogradnje na robovih cest, n a vznožju pobočij s heterogeno strukturo-, na sip inah in na področjih , k i so pod­ vržena udoroma. V inovib nase ljih m orajo b i t i ce­ ste n a jm an j 10 m široke, v h ribov itih naseljih pa n a jm an j 6 ni. Kom stru k oi jisko izobliko vanje: Zidovi m orajo b iti zidani iz opeke ali iz na­ rav n ih ozirom a um etnih blokov pa-ralelepipedne oblike. Za zgradbe do dveh nadstrop ij v I. kafe- gonij'i in do treh nadstrop ij v II k a teg o riji je dovo ljena tu d i uporaba zidov liz lom ljenega kam ­ na, vendar m ora h iti tak zid povezam na vsakih 60 om višine z 12 cm debelo horizontalno p lastjo opeke a li blokov parale lep ipedne oblike. V zg rad ­ bah z eno etažo, a li v g o rn ji etaži večnadstropnih stavb je debelina opečnih zidov 40 cm (30 cm) in zidov iz blokov 50 cm (45 cm). (P odatk i v o k le ­ p a ju so za II ka tegorijo ). V vsaki n iž ji e taž i se debelima zidov poveča za 15 om. Če j e višima etaž m anjša od 3 m j e debelina zidov v g o rn ji etaži 30 cm ozirom a 45 om (30 om oiz. 45 cm), v vsaki n iž ji etaži p a 15 cm več. Debelima zidov m ed p ritlič jem im tem elji m ora b iti za 20 cm večja od debeline zidu v p ritlič ju . G lavni zidovi se m orajo k riža ti a li b iti m ed seboj povezani vsakih 6 m (7 m), ozirom a m orajo b iti o jačeni s slopi debeline zidn vsakih 5 m (6m). V višini p odstrešja im višini stropa so obvezne že­ le zob atomske vezi višine 20 cm z a rm atu ro 4 0 16 mm im strem eni 0 5 mm n ajveč 30 cm narazen. Lesene k o n stru k c ije so dovoljene samo p r i zg rad ­ bah višine do 8 m. Z idani oboki so d o v o ljen i samo v k le ti. P ripo roča jo železobetomske stropove. O b­ loga stropov m ora b iti iz lah k eg a m ateria la , me iz ometa. P repovedane so enostransko vpete stop­ nice, razen v železobetonskih stavbah , in stopnice na opečnih obokih. Kot p rev isne k o n stru k c ije so dovoljen i samo balkoni, zidni in strešn i napušči. Največjii dovo ljen i previs balkonov je 1 m, na- puščev pa 80 cm. O strešja ne sm ejo p renaša ti horizontaln ih sil n a zidove. 4. Intenziteta in pogostost potresov In tenz ite ta potresov p r i nas je podana v dveh u rad n ih p u b lik ac ijah 4.1. V PT P je L ju b lja n a v coni potresov IX in X stopnje, 4.2. V Seizm ološki k a r ti Jugoslav ije je L ju b lja n a v coni IX stopnje. P o tresi IX dmtemzritetne stopnje n a j bi bili. v L ju b ljan i 12. VIL 1509, 1510, 6. III. 1511, 24. VII. 1511 in 15. VII. 1897. Z nani l ju b ­ ljan sk i po tres 14. IV. 1895 n i om enjen. V erjetno je s potresom z dne 15. VII. 1897 m išljen Ijub - ljanfci potres z dne 14. IV. 1895. V p u b lik ac iji je verje tn o pom ota v datum u, k e r je b il potres 1897 leta šibkejši od potresa 1895 leta . V Zagrebu maj b i b ili po tresi X stopn je 23. III. 1502, 16. IV. 1590, 11. II. 1699, 11. — 12. XI. 1836, 9. XI. 1880 im 1. I. 1906. 4.3. O po tresu 1895 le ta je b ilo napisan ih več člankov, najpopo lnejše pa je delo geologa du ­ najskega G eološkega zavoda D r. F . Suess-a »Das E rdbeben vom Laibach am 14. A pril 1895«. V tem časm M. C. S. sk a la in tenzite te potresov še n i b ila znana, tako da av to r ni ocenjeval in tenzitete po­ tresa po te j skali. V k a rti, k i obsega ozem lje m ed Logatcem, K ran jem in C eljem je in tenziteta po tresa v posa­ m eznih k ra jih opisana. P odajam opis posledic potresa po te j k a r ti in oceno in tenzitete po M. C. S. skalil In tenz ite ta ocenjena IX. O pis: Skoro vse slab ­ še g ra jen e stavbe so m orale b iti porušene; tud i stavbe m oderne k o nstrukcije so b ile težko po­ škodovane; večina stanovanj, posebno v gorn jih nadstrop jih , je m orala b iti zarad i varnosti izpraz­ njena. K ra ji: L ju b ljan a , Vodice. In tenz ite ta oce­ n jen a VIII. Opis: Zrušemje štev iln ih ostrešij, po­ žarn ih zidov itd. Mnogo slabše zg ra jen ih stavb je neup o rab n ih zarad i poškodb. C erkve in mnoga d ruga poslopja so m orala b iti porušena. K ra ji: S tudenec p r i Igu, Lavrica, Č rn a vas, Ilovca, H ru ­ šica, P o lje , Koseze, D rav lje , Šentvid, V ižm arje, Ježica, Crmuče, Sv. Jakob, Dom žale, Jarše, M en­ geš, Skaručna, Zapoge, Moste. In tenz ite ta ocen jena VII—VIII. Opis: Poruše- n je slabo g ra je n ih obokov v stanovan jsk ih hišah in hlevih. Posamezne zgradbe je b ilo treb a po­ rušiti. K ra ji: Brest, M atena, Ig, Babna gorica* Škofljica, V rhnika, Zaplana, L igonja, Zaizair, Za- k lanec, Polhovgradec, č r n i vrh , D obrova, S tran ­ ska vas, Dolinice, Podutik , Vič, R akovnik, Bizo­ vik, S tep an ja vas, Šiška, S m art no, Tomačevo* Stožice, Savlje, Kleče, Zalog, Baričevo* Podgorica, D ragom elj, Brdo, Kraše, Št. Vid, V ir, Rodica, Homec, K riž, M laka, K ap lja vas, Breg, Lahovče, S idraž, C erk lje , Šenčur, S ta ra Loka, Škof ja Loka* Reteče, T rbo je, Sm lednik, Z bilje, Medvode, T a­ cen, Šm artno, K andrše, Z agorje , L itija , Sv. Mi­ hael p r i Laškem. In tenz ite ta ocen jena VII. O pis: Močne razpo­ ke v sk o ra j vseh zidovih, padec številn ih dim ni­ kov. K ra ji: V išnja gora, Z gorn ji Ig, Strahomeir, Landše, P rese rje , Podpeč, R udnik , H orju l, B re­ zovica, Podsm reka, K a ta rina , K ašelj, Dolsko, Kresnice, K am nik, T u h in j, T unjoe, D ru lovka, Šm artno p r i L itiji, T ro jane , M edija, T rbovlje , H rastn ik , Rimske Toplice, Laško, C elje, Žalec, Šentpavel, Vransko. 4.4. V sami L ju b lja n i se je in ten z ite ta potresa močno sprem injala . Te sprem em be so b ile posle­ dica različn ih tem eljn ih tal. N a osnovi opisa po­ škodb stavb podajam oceno in tenzite te po tresa za posam ezne dele m esta. M estno področje je bilo mnogo m anjše, p reb ivalcev j e bilo 32.000. Mesto je b ilo v grobem om ejeno z Župančičevo ulico na zapadu, s P ražakovo in S trossm ajerjevo ulico na severu , z M etelkovo ulico n a vzhodu te r z Rimsko, Em onsko cesto im T rnovem na jugu . O cen jena in ten z ite ta po tresa za ožje področje m esta: X — IX stopnja: T rnovo IX stopn ja : Krakovo, E m onska cesta, R im ska cesta, okolica K rižank, Gosposka ulica, K ongres­ ni )trg, Žabjak, C an k arjev o nabrežje , oko!|iica Tromoistovja, T ru b a rjev a ulica, P o ljan sk a (ulica, Roška cesta. IX — VIII stopn ja: T itova cesta, M iklošičeva ulica, severni del m esta p ro ti kolodvoru, Šempe­ ter, G ra jsk a planota. VIII — V il stopnja: obrobje G radu, to je pod­ ročje med K arlovško cesto, Floirijansko ulico, Starim tugom, M estnim trgom din Streliško ulico. Potres je porušil, ozirom a je bilo treba nak ­ nadno porušiti, 10 % obstoj eoili zgradb. 4.5. Pogostost potresov Za oceno ekonomičnosti d im enzioniranja stavb na potresne sunke je zelo važna pogostost ru ­ šilnih potresov. U radna pu b lik ac ija o pogostosti potresov, katero je napovedal Seizmološki zavod FLRJ še ni izšla. Večina podatkov je iiz pub lika­ cije F. Seidla, nek a j pa iz analogne češkoslova­ ške publikacije. Rušilni potresi v S loveniji, predvsem v L ju b ­ ljan i: 792 leta Valvazor: » ... silno močni potresi na K ranjskem , Koroškem in Furlanskem . 21. III. 1000 Valvazor » . . . grozovit potres v L ju b lja n i . . . « 1201 »Hudo zazibalo po š ta je rs k i in Koroški« 25. I. 1348 »Strahovita k a tastro fa na Koroškem in Furlanskem . Porušeno m esto B e l j a k . . . velik udor z D obrača zajezil Ziljiioo . . . na Koroškem ubitih 5000 ljud i. M enda je b il ta k ra t razdejan M aribor in ne 25. I. 1342 k ak o r poroča k ron ika. Na G orenjskem je m orda ob tem potresu gora Korošica zasula sta ri Tržič« 1491 »Na K ranjskem velik potres« 1502 » ... na H rvaškem . . . « 1508 » . . . močno poškodoval L jubljano« 12. VII. 1509 V L ju b ljan i IX stopnje (4. IX. 1509 V L ju b lja n i IX stopnje. 1510 V L ju b ljan i IX stopn je 6. III. 1511 V L ju b lja n i IX stopnje. N ajm oč­ nejši znani potres v L ju b ljan i. » . . . Poškodoval Celovec, porušil Bled, Tržič, R adovljico, Škofjo Loko, Kam nik, L ju b ljan o in T u rja šk i grad. Po­ d rl Tolmin, razvali! g rad basberškii (pri P lanini) in postojnski. Hudo razd e ja l Gemono, Videni, Go­ rico, T rst, M ilje ,., zrušilo 26 m est večinoma po slovenskih deželah . . . ru š il hilše v Olomucu . . . ponav lja l noč in dan je d e n mesec ali celo pol leta« 24. III. 1511 V L ju b lja n i IX stopnje. 1575 » ... m očen potres v L jub ljan i« 1590 « . . . zo p e t. . . po tres . . . 20. II. 1615 1621 1622 » . . .p r e v r n i l m nogo dim nikov v L ju b ­ ljan i . . . m nogo hiš porušilo na D u n a ju . . . sesula polovica Kaniže . . . « 1625 » . . . hud potres n a K ranjskem « 1628 » . . . K rško hudo trpelo . . « 1632 » . . . grozni dogodek za K rško zopet po­ vrnil« 168 » . . . v L ju b l ja n i . . . padlo mnogo dim ni­ kov . . . « 4. XII. 1690 » . . . Celovec mnogo hiš in cerkva zelo p o šk o d o v a lo ... od le ta 1348 naj h u jš i na K oroškem . . . « 1691 » . . . stolp Sv. Jakoba cerkve hudo počil« 1776 » . . . na Furlam škem porušil mnogo hiš . . « 1784, 1786 « . . . močna na K ranjskem . . « 6. II. 1794 šibkejši k ak o r 14. IV. 1895 1840 » . . . v L ju b lja n i razpočili zidovi po ne­ k a terih hišah . . . « 1845 » . . . v L ju b lja n i zidovi počili . . . 50 d im ­ nikov padlo« 1870 « . . . ka tastro fa len sunek v K la n i . . « ru ­ šilen potres v Ilirsk i B istrici 14. IV. 1895 znani lju b lja n sk i potres 15. VII. 1897 šibkejši k ak o r 1895 le ta D eta jlno je F. Seidl obdelal obdobje 1851 do 1886. V tem času so b ili v L ju b lja n i nasledn ji potresi: I. stopnje niso reg is triran i, k e r ni seizm ografa II. stopnje 2 po tresa III. stopnje 65 potresov IV. stopnje 16 potresov V. stopnje 3 po tresi VI. stopnje 3 po tresi VII. stopnje 2 po tresa B elar m eni v svoji razp rav i o lju b ljan sk em potresu 1895 » . . . v L ju b ljan i vsako s to le tje po več potresov, vsako d rugo sto le tje pa se ponav­ lja jo k a tastro fa ln i p o tre s i . . . « .Sm atram , da ta ugotovitev dobro k a ra k te r iz ira seizmološko ak tivnost našega ozem lja. 5. Zaključek 5.1. Sm atram , da so horizontalne sile za statičen račun ob jek tov v po tresn ih ozem ljih, k a te re po­ d a ja jo P riv rem eni tehn ičk i propisi iz 1948 leta, p rem ajhne. Z arad i p rem ajh n ih p redp isan ih ho­ rizontaln ih sil so v zadnjem času lahko nastale razne k o n stru k c ije , k i so slabo odporne p ro ti po­ tresnim sunkom . T ako n. pr. nadzidava 3—4 nad­ stropnih opečnih stavb z lesenim i stropovi v 6 — 7 nadstropne stavbe. D a lje je povišanje okenskih in vratn ih odprtin , k i segajo v n ek a te rih novih stavbah od ene stropne k o n stru k cije do druge, razrezalo stene, k i so najodpornejšii k o n s tru k c ij­ ski elem ent p ro ti potresom , v vrsto slabo pove­ zanih visokih slopov. Togost tak ih stavb je v horizontaln i sm eri močno zm anjšana. 5.2. P redlagam , da n a j bodo horizontalne sile za statičen p re raču n stavb v L ju b lja n i in v d rug ih k ra jih , k je r je in ten z ite ta potresov IX — X stop­ n je- za n iž je stavbe 5 — 10% im za visoke stavbe 10— 15 % v ertik a ln ih sil. P rocent v ertik a ln ih sil n a j se sp rem in ja z ozirom na sestavo tem eljn ih tal. D opustne napetosti m ateria la naj se povečajo za raču n s potresnim i silam i za 50— 100 %. Po­ sebno pozornost j e treb a posvetiti k o n s tru k c ij­ skem u izo b lik o v an ju stavb, predvsem togosti v horizontaln i sm eri in izb iri gradbenega m ate­ riala. 5.3. Pogostost potresov je p ri nas tolikšna, da m oram o stavbe, z ozirom na njihovo ž iv ljen jsko dobo, d im enzionirati na potresne sile. 5.4. Zaradi predlagainiiih povečanih dopustnih n a ­ petosti m ateria la , b i b ila g ra d n ja z upoštevanjem večjih horizon taln ih sil, p ri izb iri p rim ern ih ko n ­ strukcij le za m alenkost d ražja . D odatna prednost stavb, k i b i b ile k o n s tru ira ­ ne z upoštevanjem horizontaln ih po tresn ih sil, je n jihova velika odpornost p ro ti navadnim in atom skim zračnim napadom , k e r poruši večtirno stavb zračni nad- itn podpritisk . LITERATURA Belar, 1896. Beiträge zum Erdbeben vom Laibach am 14. und 15. April 1895. Mitt. d. Ver. Univerzitet in Wien. (Cit. po Rakovcu, 1935.) DIN 4149, 1957. Bauten in deutschein Erdbebein- geibieten. Richtlinien für Bemessung und Ausführung. Dvorak, A., Zatopefc, A., 1958. K zemnotresnemu ohroženi staveb v Ceskoslovensku. Geofysiikailni isfoor- nik 1957, Praha. Gerecke, F., Ramspeck, A., 1933. Boden- und Ge- bäudeschwingungetn in Rastatt nach Erdbeben vom 8. Februar 1933. Zeitsch. für Geophysik, 1933, Braun­ schweig. Grüniig, G., 1959. Erdbebenschäden in Mexico City. Bauingenieur 1959, Berlin. Jung, K., 1938. Kleine Erdbebenkuinde. Berlin. Karmilk, Y., Michal, E., Molnar, A., 1958. Erdbebeo- kaitalog der Tschechoslowakei bis zum Jahre 1956. Geofysikalni sibornik 1957, Praha. Kossmat, F., 1913. Die adriatsche Umrandung in der alpinen Falitenregion. Miti. geol. Ges. Wien. Norme tocniehe di edilizia oon special! presori- zioui per le localitä eotlpite dai terremoti, 1957. Mini- stero dei Lavori Publici, Roma. Ogrin, G., 1935. Ljubljana pred itn po potresu. Kro­ nika slov. mest, 1935, Ljubljana. Privremeni tehnički propisi, 1948. Beograd. Rakovec, I., 1935. Potresi v luči geologije. Kron. slov. mest, 1935, Ljubljana. Seidl, F., 1895. Potresi na Kranjskem in Primor­ skem. Ljubljanski Zvon, 1895, Ljubljana. Seizmološka karta Jugoslavije, 1951. Beograd. Sieberg, A., 1935. Erdbebenforschung und ihre Verwertung für Technik, Bergbau und Geologie. Jena. Sieiberg, A., 1935. Qualitative Versuche über Erd- bebenstösise und ihre zerstörende Wirkung auf Ziegeil- mauerwerk. Gebäudeschäden und ihre geologische Be­ dingtheit beim Oberschwäbischen Erdbeben vom 27. Juni 1935. Beiträge zur erdbebenkundlichen Bau­ technik und Bodenmechanik, Berlin. Stanek, L., 1935. Potres v Ljubljani leta 1895. Kron. slov. mest, 1935, Ljubljana. Suess, F., 1896. Das Erdbebehn von Laibach am 14. April 1895. Jahrbuch der geol. R. A., Wien. Valvazor, V., Ciit. po Rakovcu, 1935. Zatopek, A., 1958. Die Seizmische Karte der Tsche­ choslowakei. Geofysikälini shornik, 1957, Praha. ☆ THE EARTHQUAKE AND THE SAFETY OF BUILDINGS The earthquake produces the agitation of ground, which transfers to the foundation of building. The building iis forced to oscillate. The vertical amid the horizontal component of the earthquake-force is to be considered, but usually the damage on building is caused by the horizontal com­ ponent only. The vigour of the horizontal force depends on the coefficient of the earthquake-chock E in «/*, which denotes the horizontal force in percentage of the weigh of the building. Considering the intensity, the earthquakes may be ranged in twelve degrees M. C. S. The intensity of the earthquake in the same coun­ try is smaller in the rocky region than in gravel, clay or moorland. The calculation of effect of qu arih quake intro­ duces the horizontal forces, determined by the ooef- fioent of earthquake-shock and by the geoilogycal formation of ground. Besides it is necessary to take into account the resonant oscillation of the building. The author gives the summary of Jugoslav, Czeko- slovalkiain, German and Italian regulations of building in earthquake-regions and he describes the intensity and the frequency of the earthquakes in Slovenia. The author concludes, the prescribed horizontal earthquake-forces in the Jugoslav regulations of 1946 underestimated. He proposes 'the following 'horizontal earthquake-forces in Ljubljana and in the places, where the intensity of the earthquake reaches IX—X degree M. C. S. The short buildings should be calculated by consi­ dering the horizontal earthquake-force of 5—10°/» of the weigh aind the tale building with 10—15 %». The percentage should variate according the gco- logycal formation of the ground. The buildings, calculated with the increased hori­ zontal earthquake-forces would resist better the air­ raid and the atombomb. TREMBLEMENTS DE TERRE ET SECURITY DES BATIMENTS Les tremblememtis de terre prodiuisent des mouve- ments du sol qui se tramsmettemt ä la fondation des bailments. En parei'l cas, lies bailments sent forces d’oscilleir. II fant prendre em consideration les composantes verticale et horizontale des tremblements de terre, mails habi'tueilement les bätimenits ne somt eindommia- ges que par la composante horizontale. La viigueiur de la force horizontale depend du coef­ ficient de la seeousse E exp rimee en %>. Si nous oonsiderons Tin tensile, les tremblements de terre se divisemt en douze degres M. C. S. L’intensiite dun tremblement dams nne con tree est mOindre dans les parties rooheuses que clans celles dont le terrain est compose de gravier, d’argile 'On de bourbe. Le cailcul de iPeffet d’ im tremblement de terre introduit lies forces des secousises horizontales, deteir- rninees par le choc et par la formation geologique du sol. D ’autre part, il fant prendre aussi oompte de Toscillation de repercussion d’un bailment relatif. L’auteur nous clonne, en outre, lie sommaire des reglements yougoslaves, tsheooslovaques, allemands et italiens en ce qui oomcerne la construction des bailments dains les oontrees sujettes ä des tremble- ments de terre et il nous decrit l’intensite et la fre- quenee des tremblements en Slovenie. L’auteur oomciut eaifiin que les prescriptions you- gosilaves de 1946 sous-estiment les forces en jeu des secousses horizontales. Il propose de prendre en con- si deration des forces plus importantes pour la contree de Ljubljana et ipour celles dont les tremblements de terre atteignemt IX—X degres M. C. S. Les bätiments bas devraient etre calcuilies ä 5—10% de force horizontale, tamdis que les bätiments eleves ä 10—15%. Ce poureentage idoiit vairier selon la for­ mation geoilog’ique du sol. Les bätiments calcules d’apres des forces de trem- blememt horizon tales piltus importantes ponrrotnt mieux resister ä des raids et ä la bombe atomique. ERDBEBEN UND BAUSICHERHEIT Ein Erdbeben erzeugt die Bödenerschütterung, die sich in den Baufundament überträgt. Der Bau muss dann oszillieren. Dabei muss die vertikale nnd die horizontale Komponente des Erdbebenstosses berücik- sichting werden, aber gewöhnlich wird eine Baube­ schädigung durch die horizontale Komponente hervor­ gerufen. Die Stärke der horizontalen Kraft ist vom Koeffizienten des Erdbebenstosses E (in %), der die horizontale Komponente in Prozenten des Baugewi- ch tes bezeichnet, abhängig. Der Intensität nach können die Erdbeben in 12 Stu­ fen M. C. S. eiugereiht werden. Die Erdbebenintensität in demselben Land ist in einer Felsengegend kleiner als im Kies, Ton oder Moorboden. Die Berechnung des Erdbebeneffektes fuhrt die durch den Koeffizienten des Erdbebenstosses bestim­ mte horizontale Kraft und di© geologische Bodenge- stailitung ein. Ausserdem muss auch die Resonanzoszil» iaition der Bauten in Betracht gezogen werden. Der Autor führt einen Auszug aus den jugoslawischen, tschechoslowakischen und italienischen Bauvorschrif­ ten für Erdbebengebiet an und beschreibt die Erdbe­ benfrequenz in Slowenien. Der Autor schliessit mit der Meinung, die horizon­ tale Erdbebenkraft werde in den jugoslawischen Vor­ schriften ans dem Jahre 1946 untergeschätzit, Er schlägt für Ljubljana und die Gebiete, wo die Erdbe- benintemsität die IX. bis X. Stufe M. C. S. erreicht, folgende horizontale Erdbeben ko mipon ernten vor. Die niedrigen Bauten sollten mit einer 5—10 %-igem Erd­ bebenkraft, die hohen dagegen mit den 10—15 % der­ selben berechnet werden. Die Prozente werden der geologischen Bodengestal­ tung entsprechend variieren. Die mit einer erhöhten horizontalen Erdbeben- komponente berechneten Bauten werden Luftangriffen und einer Atombombe erfolgreicher widerstehen. KONKURS ZA IDEJNO REŠENJE SAOBRA­ ĆAJNOG ČVORA TRGA »BRANI­ LACA BEOGRADA« U BEOGRADU, RASPISAN JE U »SLUŽBENOM LISTU FNRJ« BROJ 49 OD 7. XII. 1960 GODINE. Direkcija za puteve grada Beograda Projektiramo v glavnem stanovanj­ ske stavbe vseh vrst. Specializirani smo za nove gradnje trgovinskih in gostinsko-turističnih obratov ter tudi adaptacije lokalov, ki naj služijo temu namenu. Priporoča se kolektiv PODJETJA ZA PROJEKTIRANJE » R U D N I K « LJUBLJANA, Ižanska c. 2 a tel. 21-159, 22-676 SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA Kidričeva l/III — Nebotičnik Tel. 23-117, 20-816, 23-121, 21-047 z ob ra to m KOPIRNICE v W oltovi ul. 8 te l. 20-695 PROJEKTIRA: Stanovanjske zgradbe vseh vrst, šolske zgradbe, bolnice in zdrav­ stvene domove, industrijske zgradbe in skladišča, rekonstrukcije tovarn, konstrukcije iz prednapetega betona, mestne ceste in kanalizacije. Prof. Ing. J a n k o S k e t e l j Analiza čistilne naprave za pitno vodo v Rižani Rižan-sfci vodovod, kii je del celokupnega n a­ č rta za p resk rb o Isitre z vodo, n a j bii po svoji p rvotn i zasnovi za je l in p re sk rb e l z vodo pod­ roč je m ed obalnim pasom, reko Dragonjo-, rek o R ižano in m ejo m ed Istro in Trstom . Vse to lahko razvidim o s slike 1. To se p a ozem eljsko -skoraj povis-em -krije s področjem slovenske Istre . Le ob sed an ji jugoslovanski-itali-janski mejii na D e­ belem -rtiču p re sk rb u je miiljski vodovod z vodo del tega področja. Vise to področje je s p rik lju č itv ijo k Jugosla­ v iji zaživelo -samostojno, od T rsta -neodvisno živ­ ljen je . K oper k o t sedež o k ra ja , velik vzpon p re ­ hram bene in d u s trije te r d ruge nove in d u strije , še posebej p a neslnten razv o j tu rizm a, sk ra tk a , izreden gospodarski n ap red ek je -povzročil, d a po p rv o tn i zasnovi d im enzion iran i rižan sk i vo­ dovodni sistem ne k r ije več d an ašn jih potreb po vodi v k ritičnem -poletnem času. P r i -tem m o­ ram o om eniti, d a je z vodo p re sk rb lje n a samo n izka cona, to j e obalni pas, n i p a še p re sk rb lje n a visoka cona, k a k o r je -predvidevala p rvo tna zasnova. 1,0 Kratek opis Rižanskega vodovoda R ižanski vodovod izkorišča za vodni v ir R i­ žano n a izv iru . R ižana izv ira iz kredm ih -apnen­ cev, in sicer n a stik u z nepropustn im eocemskim Rišem. R ižana je za je ta na k o ti cca 69,0 m. P-o lita lijanskih podatk ih so najm an jše odtočne m no­ žine R ižane 300 — 3201/s, m edtem ko je pa po m eritvah H idrom eteorološkega za-voda LRS v sušnem obdobju, z značilnim sušnim letom 1947, n a jm an jša odtočna m nožina le cca 2001/s. Od tega je p-o prvotnem p ro je k tu za je tih 9 0 1/s, z ostan­ kom vode pa b i p redvidom a nam akali -del p o lje ­ delsk ih površin. Iz z a je tja od teka voda skozi use­ daln ik — peskolo-v, k je r -se useda pe-s-ek. Peskolov zaščiti p red peskom prib ližno 4,5 km dolg dovodni rov 0 500 mm, k i d o v a ja vodo v čistilno napravo. Ta j e na k o ti prib ližno 66,20 m. V neposredni b ližin i z a je tja n i razpoložljive višine za težnostni -odtok vode skozi elem ente či­ stilne naprave. Zato č istilna n ap rav a ni nam ešče­ na v neposredni b liž in i za je tja . Č istilna nap rava je d im enzionirana n a odtočno množino 901/s. T ik ob čistiln i nap rav i je na k o ti 59,10 glavni vodo­ h ran k o ristne prosto rn ine 2000 m 3. O dtod o d tek a voda v področj-e -potrošnje, k i je višinsko tako razgibano, d a je b ila n u jn a porazdelitev v dve p resk rbovaln i coni, in sicer v visoko cono, k i obseže višinske p redele nad lego glavnega vodo­ hrana, kam o r b i vodo p rečrpavali, in v nizko cono-, k i obseže ves obalni pas z glavnim i po troš­ nima središči Koper, Izola, P iran , Portorož. V nizko cono lah k o d o tek a voda težn-oistno po g lav­ nem cevovodu p rem era 0 400 in 0 300mm. So- razmenno m ajhna razpoložljiva višina, računana od lege glavnega vodohrana, jie narekovala so­ razm erno veiliike prem ere glavnega cevovoda, č i­ gar dolžina od glavnega vodohrana do vodohrana v Portorožu j e nad 22 km. Po skrom no privzetih norm ah potrošn je je b ila p ro jek tiran a čistilna nap rava na 90l/s (poskusno ugotovljeno 'znaša dotok 891/s). O m režje nizke cone je bilo p ro jek ­ tiran o lin preračunano za m aksim alno celokupno po trošn jo 581/s, m edtem k o je b il ostanek 311/s predviden za visoko cono. D o 1. 1937 so zgradili n izko cono z zajetjem , dovodnim cevovodom, čistilno napravo, glavnim vodohranom, z vodohrani za Kopeir, Izolo im P i­ ran din glavni cevovod od čistilne naprave do P orto roža z odcepi te r del razdelilnega om režja. Do izg rad n je visoke cone še ni prišlo. Zavoljo že navedenih razlogov An n jih posledic, to so: povišana potrošnja, povečano preskrbovalno pod­ roč je in razdelilno om režje, miti vsa za je ta vodna m nožina ne k r ije potreb nizke cone in obalnega pasu. Še več! P ri povišani po trošn ji do zm oglji­ vosti čistilne naprave p ri do toku 891/s, pride v nizki coni do zm anjšan ja p ritisk a , k e r je om režje nizke cone za norm alne p ritisk e dim enzionirano samo do m aksim alne celokupne potrošn je 58 1/s, Neposredna naloga R ižanskega vodovoda je , a) d a kair najbo lj izkoristi obstoječo čistilno napravo itn d a doseže n a jb o ljš i in n a jb o lj gospo­ d aren učinek čiščenja b) da z razširitv ijo obstoječih vodilih virov An s p r ik lju č itv ijo novih, k ak o r tu d i s potrebno r e ­ ko nstruikoi jo An z razširitv ijo vsega vodovodnega sistem a, zadovolji že v b ližn ji prihodnosti povi­ šani po trošn ji, k i v k ritičn ih mesecih daleč p re ­ sega obstoječo zm ogljivost R ižanskega vodovoda. P rvem u delu te naloge j e nam en j ena p riču joča štud ija . 2,0 Analiza obratovanja in posameznih elementov čistilne naprave Za p reso jo o b ra tovan ja in po teka čiščenja vo­ de je v n ap rej po treb na vsaj k ra jš a analiza vode, k i do teka v čistilno napravo. To delno kem ijsko analizo je izvršil prof. D r. Ing. R. Modic ob n a­ jin em skupnem p reg ledu o b ra to v a n ja čistilne n a ­ prave. P ri p reg led u smo lahko ugotovili slab po tek koagu lacije p r i sorazm erno b is tr i do te­ k a jo č i vodi, k a k o r tu d i -težkoče p r i obra tovan ju filtrov. Izsledki ite delne k em ijskč ana lize do tekajoče vode so naslednji: Iz izsledkov teh deln ih analiz je p riše l ana­ litik do nasledn jih ugotovitev: a) dotekajoča, že prečiščena voda, im a p rim er­ no pH vrednost za uporabo alum inij e vega su l­ fa ta k ak o r koagulan t b) ugotovljena k arb o n a tn a trdo ta d o v o lju je visoke dodatke k o ag u lan ta a lum in ijevega su lfa ta (skoraj do 200 mg/1 brezvodnega), b rez dodatka kakršnegako li ko rek ti va. c) iz tega sledi, da n iti kem ijske značilnosti vode, n iti u p o rab ljen i koagulan t, niso vzrok za neugoden potek koagu lac ije v dneh, kio je do te­ kajoča, še neočiščena voda sorazm erno b istra . Vzroki občasno slabega poteka k o ag u lac ije in težkoič p r i 'obratovanju filtrov SO' to re j d ru g je . V ta inamen bom o an a liz ira li posam ezne elem ente čistilne nap rave An njiih obratovanje. Pni tem je tre b a upoštevati, d a je celotna čistilna n ap rav a porazdeljena v glavnem v dve polovici, ozirom a ponekod tud i v štiri ob ra tovalne enote. 2.1 D ozirne nap rave za koagu lan t Te naprave so po okvari ponovno zasilno usposobili za ob ra to v an je . V času našega ob iska niso d o d a ja li k o ag u lan ta zavoljo dovoljne b i­ strosti dotekajoče vode. D a bii b ila m ožna prib m o rja va z lab o ra to rijsk im i poskusi koagu lacije z različn im i m nožinam i koagulan ta , so v k lju č ili dozirne naprave. M nožino dovajane raztopine ikoaguilanta smo p ri tem poskusno ugotovili na 20 mg/1, k a r ustreza prib ližno 10mg/1 b rezvod­ nega a lum in ijevega sulfata. 2.2 M ešalniki so težnostne tipe. Voda, k i j i že predhodno dodajo koagulan t, odteka n a jp re j skozi poseben prostor, k i je p rav ilom a izpo ln jen z debelejšim kam e­ njem . N ato o d teka po o d p rtih k o ritih z v g ra je ­ nim i prečnim i stenam i. Te zago tav lja jo prii obsto­ ječ i h itro sti vode zadostno in dobro p rem ešan je koagu lan ta z vodo. M ešalniki povsem ustrezajo ' svojem u nam enu. 2.3 R eakcijske posode Temu nam enu lahko služijo le obodna ko rita , kii so v p rv i celici posam eznega usedalnika. Ven­ d a r t ra ja odtok p ri ocenjen i h itro sti 0,20 m/s kom aj 1,5 m inute. P rim erno in potrebno bi b ilo vsaj d ese tk ra t d a ljše t r a ja n je odtoka. Zavoljo tega se prenese proces koagulacije , to je kosmi- čenje, še v prvo celico trodelnega usedalnika, nam esto da b i se izv ršil že v reakcijsk i posodi. 1. analiza 2. analiza tem p era tu ra vode . . . . . °C 11,9 11,8 prosta og ljikova kislina (CO 2 ) . . . . . . mg/1 17,6 18,5 pH . . . .......................... 7,2 7,2 k arb o n atn a trdo to . . . . . °NT 11,5 11,3 V tem p rim eru bii prišlo že v prvii celici usedal­ n ik a do aidsoirbcije din do živahnega u sedan ja p ra ­ vilno iziobliilkovauih kosmov. To zapoznelo nasta ­ ja n je kosmov smo lahko ugotovili na m estu pni poskusnem obra tovan ju . L ahko sicer uporabim o v ta nam en del usedalnika, ki bodli oprem ljen s fiokulatorjii, ozirom a z ag ita to rji. Tem u prim erno je pa seveda treb a povečati usedaln ik , da p ro sto r­ n in a reak c ijsk e posode ne gre na škodo p ro sto r­ n ine usedalnika. V p rim eru o b rav n av an e čistilne nap rave je zavoljo navedenega poslabšano kos­ mičem j e in o k rn jen o usedanje. 2,4 U sedalniki Če sodimo po celokupni prostornimi, so posa­ m ezni usedaln ik i p reračunan i n a p rib ližn o nekaj m anj k a k o r dveurno tra ja n je odtoka, Č eprav je vsaka posamezna enota usedaln ika tlo risno ugod­ no izoblikovana glede na razm erje šiiiriine p ro ti diolžiini (b/1 = 1 : 6 do 7), je p a istočasno vsaka enota porazdeljena z navpičnim i stenam i v trii zaporedne celice. T aka izvršitev , ozirom a u red i­ tev, je pa seveda usodna za p rav ilen poitek use­ d an j ai, zak a j iiz ene celice od teka voda skoizi odprtino m ed po top ljeno steno in dnom» ise dv iga navpično im odteka čez p re liv n i rob v naslednjo celico. Zavoljo tega p a nastane jo neizkoriščeni prostori, iki zm anjšajo koristno prostornino' use­ dalnika, k a k o r lahko razvadim o s s like 2. doravnem odtoku, se pa pospešeno g ib lje jo v naslednjo celico in končno ob rem en ju je jo filtre. O m enjena porazdelitev usedaln ika na tr i zapo­ redne celice h idravlično ni upravičena. Vzrok za to porazdelitev je b ila mogoča težnja, da bi usimerillii lebdeče tin usedi jiv e snovi in kosm e v dno usedalnika. V erje tn e je pa je šlo za poskus posebne konstruk tivne u red itve usedalnika z razčlenjenim , dnom za bo ljše o d stran jev an je usedlin. Uspeh je negativen. K akor smo že om e­ nili, nastane jo v prvem primerni zavoljo prisilne usm eritve neizkoriščeni p rosto ri v usedalnikih in s tem zman jšan je k o ristne prostornine. O dtoč­ ne h itro sti se sprem injajo , sk ra tka , storilnost u sed an ja se v veiliiki m eri zm anjša. Za drugi p r i­ m er p a je predvideno težnostno zb iran je usedlin po n ak lon jenem dnu in to v posebni poglobljeni žleb. T udi to ni uspešno, zakaj p r i strm cu dna 1 : 6,5 ne d rsijo usedline siame po dnu v poglob­ ljen i žleb. Zavoljo tega m orajo za o d stran jevan je usedlin k lju b vsem u izp razn iti usedalnik iin g re ta k o mnogo vode v izgubo. Istočasno pa vsukiikrait izpade ena o b ra tova lna enoita. P rav bii bilo, če b i p rip rav ili vsaj p rim erno ročno strgalo , kii b i segalo čez vso širino. S s tr ­ galom b i lahko občasno iin to m ed obratovanjem , po tiskali usedline po poševnem dnu v poglobljeni žleb, odkoder bii jii.h lah k o o d s tran jev a li na p re d ­ v ideni način. To pa n i edina slabost te k o n stru k tiv n e u re ­ ditve usedalnika,. Z avoljo sp rem in jan ja sm eri od ­ toka iin zavo ljo sp rem in jan ja odtočne hitrosti, nastane v usedaln iku dodatna tu rbu lenca odtoka, istočasno p a p ride tud i do iz p ira n ja usedajočih delcev. Posledica vsega teg a je , da velika m noži­ na kosm ov v zad n ji celici, še leb d i v vodi, nam e­ sto da b i še kosmii že usedli. Zavoljo te g a p re id e jo ti kosm i z ostalim i lebdečim i snovm i na filtre. To vse simo opazili in ugotovili p r i že om enjenem poskusnem o b ra to v an ju p r i p reg led u čistilne n a ­ prave: D obro izoblikovane koisme sm o opazili šele v tre tji, to je zadn ji zaporedni, celici usedal­ nika. T i kosm i so lebdeli, ozirom a so se gibali v dobro vidnem tu rb u len tn em in celo navzgor usmeir j enem toku. Iz povedanega sledi , d a se usedajo le te ž ji delci iin kosm i, k i jiih vodni tok usm eri v tla . Vsi ostali še leb d eč i delci' in kosmi,, k i b i se sicer še usedali p ri enakom ernem V o - 2,5 Pogoji koagu lac ije in u sedan ja Poskusno o b ra to v an je smo izvršili z dodajo 20 m g/l koagulan ta , k a r ustreza p rib ližno 10mg/l brezvodnega a lum in ijevega sulfata. D a bii ugo­ tovili optim alne pogoje za koagulacijo im za use­ danje, smo z isto vodo izvršili še lab o ra to rijsk e poskuse z zaporedno rastočim i dodatk i koagu­ lan ta po 5, 10, 15, 20, 30 in 40 nig/1 brezvodnega alum inijevega sulfata. Uspeh om enjenega poskusnega ob ra tovan ja smo že opisali. D obro izoblikovane kosme smo v zadovoljivi m nožim lahko opazili samo v t r e t j i zaporedni celici usedalnika. Kosmi so se g ibali v izrazito tu rbu len tnem toku , ki je p reprečeval dobro usedanje. P ri vseh že om en jenih rastočih dodatk ih koa- gu lan ta, so p ri islkirbni p rip rav i uspeli lab o ra to rij­ ski poskusi. Povsem razum ljivo pa je , da smo opazili rastočo h itro st u sedan ja in povečano mnio- žimo usedlin z naraščajočimi dodatkom koagulan- ta, k e r j e temu ustrezno narašča la m nožina več­ jih in težjih kosmov. L aborato rijske poskuse usedanja «mio izvršili v s tek len ih valljiih prostor- niine 1000 ccm, pni višini vodnega stebra pri- bližno 34 om. S torilnost u sed an ja je odvisna od hidravlične velikosti kosimov. Zato se usedajo' d robnejši kosm i počasneje. V k ljub uspeli koagu­ laciji smo opazili pni d o d an ju m anjših količim koagulanta d robnejše kosme. Popolno zh istren je vode pa je nastopilo šele po 12 do 16 urnem tra ­ ja n ju usedanja. Pirii dodatku 40 mg/1 brez vod n ega alum inijevega sulfata se je p ri labora to rijskem poskusu voda zb istrila že po n ek a j u rah (po 2 doi 4 urah) usedanja. Jasno je , d a izsledkov lab o ra to rijsk ih posku­ sov ne m orem o neposredno p ren esli na razm ere poskusnega o b ra to v an ja v usedalniku, k a r ne ustrezajo mili k v an tita tivn i, n i t i k v a lita tiv n i po­ gojih Tako na prim er, so n a s ta ja li pni poskusnem obratovanju z 10 mg/1 b rezvodnega alum in ije­ vega sulfata dosti več ji kosm i v usedaln iku k ak o r pni ustreznem lab o ra to rijsk em poskusu in mirno tega so im eli lu d i večjo h id rav lično velikost. To­ vrstna lab o ra to rijsk a p re iskava je pa lah k o dobro p rim erja lno m erilo, k a r lah k o raz vidimo dlz n a ­ slednjega. N astanek izredno lep ih kosm ov z ve­ liko hidravlično velikostjo , tako' da je prišlo do tako jšn jega in zadovoljivega procesa usedanja, smo p ri lab o ra to rijsk ih poskusih lahko ugotovili pni dodatku n. pr. 40 mg/1 brezvodnega alum ini­ jevega sulfata. Znamo pa je , da drobno dispeir- giirana glina, ozirom a p rim ern a kalnost nasploh, pospešuje koagulacijo . To, da je p r i kaln i vodi uspešnejša koagu lac ija , k a k o r tu d i bo ljše useda­ n je kosmov, so opažali tu d i v čistiln i n ap rav i v Rižarni. D a bi ugotovili im p resod ili vzroke boljšega poteka usedanja , smo v čistiln i n ap rav i im pro­ vizira li poskusno o b ra to v a n je s kalno vodo. Iz sosednjega izp razn jenega u sed a ln ik a smo jem ali usedlino. To smo enakom erno dodaj ali neoči­ ščeni vodi do zaznavne k a ln o s ti v usedalniku. Istočasno simo d o d aja li 10 mg/1 brezvodnega a lu ­ m inijevega su lfa ta k ak o r koagu ian t. Uspeh je bil očiividem. Ko je val tako sk a ljen e vode dosegel opazovalno mesto, smo ugo tov ili v išje štev ila kosmov, k i so b ili tu d i debele jši. In še več. Dobro izoblikovane kosm e smo opaz ili tu d i v predhodni celici. Piri poskusnem o b ra to v an j u pa k v an tita ­ tivn ih sprem em b nism o u g o tav lja li im to zavoljo im provizacije im zavoljo skrom nih p rip rav . Za ta k p rim er pa je ugoden la b o ra to rijsk i poskus. P r i podobni p rip rav i lab o ra to rijsk eg a poskusa smo dodali to liko hom ogenizirane usedline iz use­ daln ika , da je znašala k a ln o st poskusnega vzorca 33 mg/1. Uspeh je b il pom em ben. D obro usedan je in dobro tvorbo kosm ov smo lahko ugotovili piri d o datku 5 mg/1 brezvodnega a lum in ijeva sulfata. Izreden pa j e b il uspeh p r i dodatku 10 mg/1 k o a ­ gu lan ta . P r i tem je p rišlo do popolnega izbistre- n ja vode v poskusnem v a lju še p re j k ak o r v en i uri. Če prim erjam o te izsledke z izsledki lin ugo­ tovitvam i lab o ra to rijsk ih poskusov brez um etno u stv arjen e kalnosti, spoznamo pom em bnost p r i­ m erne kalnosti še neočiščene vode za uspešno b is tren je vode s postopkom used an ja s k o ag u la ­ cijo. P ri p rim ern i k a ln o sti dosežem o večjo h itro st usedanja, liln sicer zavo ljo bo ljšega koismičeujia, zavoljo večje h id rav lične velikosti kosm ov, k ak o r tud i zavoljo več je adsorb c ijsk e sposobnosti k o s­ mov. Vzporedno lah k o ugotovimo p rih ra n ek na koagu lan tu , če povišam o kalnost z dodajan jem usedline ali b o lje rečeno, z delnim vračan jem usedline, k i n a s ta ja v obra tovalnem procesu. Ta usedlina vsebuje že usedle, dobro izoblikovane in sorazm erno težke kosm e, k i s svojo sorazm erno veliko h id rav lično velikostjo , k ak o r tu d i s svojo sorazm erno veliko adsoirbcijsko sposobnostjo, do­ datno pospešu jejo proces b is tre n ja vode. 2,6 F iltr i lin pogoji h itreg a f iltr ira n ja 2,61 N a jp re j prikažem o s k ra tk im opisom in s podatk i značilnosti k o n stru k tiv n e u red itv e fil­ trov. F il tr i limajio dvo jno dno, tak o da lež i vsa filtrima p la s t n ad drugim , v rh n jim dnom, k i je sestav ljen iz perforiiranih k am eninastih plošč; izm ere 50 X 50 cm. N a vsako obratovalno enoto usedaln ika odpadeta dve zaporedno ležeči fiiltrni celici skupne povirš. 2 (3,50 X 6,00) = 2 X 21,00 = - 42,00 m 2, tak o da sio f i ltr i v b istvu razd e ljen i v dve popolnom a zak lju čen i obratovaln i enoti po 84,00 m 2, ozirom a sk u p a j 2 X 84,00 = 168,00 m 2. V endar sio p a m ed posam eznim i podrazdeljenim ii enotam i m ožne razne ob ra tovalne kom binacije. Če preračunam o sed a j površinsko obrem enitev filtrov, ozirom a filtrsk o hitrost, ingotoviimo: pre- računsika odtočna m nožina: q = 90l/s = 324m 3/h; celokupna površina filtrov : F = 168m 2. Sledil da je f iltrsk a h itrost: 1,93 m/h To p red s ta v lja sorazm erno m ajhno filtrsko h itro st za sodobno u re jen o h itro filtr iran je , k je r je h itrost norm alno 5,00 m /h. Po navedbah v p u b ­ lik ac iji »L’acquedotto istriamo« n a j b i b ila m a jh ­ na filtrsk a h itro st pogo jena z občasno visoko k a l­ nostjo. To ipa n i upravičeno, če je predhodno usedan je dobro din p rav ilno urejeno. R azpoložljiva v išina od zgorn jega roba p er- foiriirainega dna do zgorn jega roba odvodnega žle­ ba, k i je nam eščen od vzdolžni steni filtra , je le 0,87 m in j e to re j na k o ti 64,41 + 0,87 = 65,28 m. F iiltm i pasek so v celoti izm enjali že po osvobo­ ditvi. Za p rav iln o p reso jo prikažem o na slik i 3 razpored itev zrnavosti filtrnega peska p re d ob­ novo in po obnovi. Iz te slike raz vidimo , da so po ob no vi nam e­ stili novo filtrn o p last v dveh zrnavostih in da je debelina podpornega f iltra 0,22 m, debelina fill trn e p lasti pa 0,50 m. Toirej je zgorn ji rob fil­ tra© plasti saimo 0,87 — 0,72 = 0,15 m pod robom p re j om enjenega odvodnega žleba, k i j e p re d ­ viden za o d v a jan je p ra ln e vode. Zavoljo tega je nujmo, da p ra ln a voda p ri p ra n ju o d p lak u je fil­ tra ! pesek. PRED OBNOVO zrnavost učinkoviti p rem er znn: d u = d u = 0,59 mm pretežni p rem er zim: d p = deo = 1,34mm (po predpostavki) 1 °/o prem er zirn: d i = 0,20 m m neenakoličnost: d p/du = 1,34/0,59 = 2,27 Slika 3. 2,62 A naliza filtru eg a peska D a bii ugotovili zrnavost uporab ljenega fiiltr- nega peska, je na naš p red log O k ra jn i vodovod Koper poslal v preiskavo vzorec uporab ljenega krem enčevega fiiltm ega p eska Zavodu za p re ­ iskavo m ate ria la iin k o n stru k cij LRS v L ju b ljan i. Izsledki te p re iskave zrnavosti so številčno p rik azan i v n as led n ji razpredeln ic i: sito (mm) presevek (°/o) 4,0 100,00 2,0 99,50 1,0 28,75 0,5 7,00 0,2 1,00 0,12 0,50 0,09 0,32 Iz teh izsledkov p re iskave zrnavosti lah k o ugotovimo', d a zrnavost. nad 2 'mm niii pom em bna (kom aj 0,5 °/o) in je le b o lj slučajna . R avnotako lahko ugotovimo pom an jk ljivo izb iro «lit, k e r mi m ed sitom zanke 1 mm iin 2 mm nobenega vm es­ nega sita, čeprav skoči v item obm očju presevek od 28,75 na 99,50 °/o. To je rav n o v 'območju, k je r je za analizo ,zrnavoisti zelo značilen p re težn i p rem er zrn d©). Zavoljo tega m oram o p redpo­ s tav lja ti po tek k r iv u lje zrnavosti od 0 1 mm do' 0 2 m m kakoir k riv u ljo , k i j e po vsej v erje tn o sti odm akn jena od premice. U gotovljena p resevalna k r iv u lja j e z ostalim i k rivu ljam i, o k a te rih bomo še razp ra v lja li, nari­ sana na slik i 4, diz k a tere labko ugotovimo g lavne značilnosti upo rab ljenega fiiltm ega peska, k ak o r sledi: razm erje m inim alnih zrnavosti: = d i/d u = = 0,20/0,59 = 0,339 P rav iln o s t zrnavosti upo rab ljenega fiiltmega peska lahko presodim o, če za p rv i raizved p rim er­ jam o njegove glavne značilnosti s pretežno upo­ rab ljen im i ozirom a z izkustveno ugotovi j enim i značilnostm i filtrn ih peskov, k i so običajno- v rab i p r i h itrem f iltr ira n ju vode v p itn e mamene. Iz­ redno p reg ledne iitn bogate podatke lahko dobi­ mo v k n jig i Fago: Poi tab iliizz aiziiome delle acque (M oderni m etodi e mezizi) 1936. V razpredelnici, k i j e p rik lju č e n a om enjen i k n jig i, so- p rikazane značilnosti n ap rav za h itro filtriram je vode 48 m est v USA in v K anadi, iin s icer za m esta preko 100.000 prebivalcev. G re to re j za podatke velik ih naprav , k je r je iz redne važnosti p rav ilno o b ra ­ tovan je filtrov. Ko pregledam o' zbrane podatke, liabkio povzam em o n asled n je izkustvene v red ­ nosti: učinkov iti p rem er z rn : idu = 0,35 do 0,60mm neenakoličnost: d p/d u = 1 ,6 1 °/o premier zrn: di = 0,7 do 0,8 du (a = 0,7 —- 0,8) N adalje p o d a ja R. H azen v re v iji JAW W A 1951 podatke o izb ran ih značiln ih čistiln ih n a p ra ­ vah, od koder lahko povzamemo, da je za fiiltrni pesek učinkoviti p rem er zrn v m ejah od 0,4 do 0,65 mm, samo za an tra c it p a v m ejah od 0,6 do 0,74 mm. Z anesljivejšo osnovo nam pa n u d ijo am erišk i »Specifications for filtering m aterial« ozirom a s tandard i iz 1. 1950. V teh specifikacijah so n aveden i pogoji za prim erno iin učinkovito porazdelitev zrnavosti za filtrn i pesek, iin sicer: a) 1 °/o zrnavost mi m an jša k ak o r 0,5 k ra t 10 °/o zrnavost b) 60°/o zrnavost naj ne preseže 1,7 k ra t 10% zrnavost c) 99 °/o zrnavoist naj ne preseže 2 nuni a li 4 k ra tn o vrednost 10°/o zrn a v,osti; upoštevamo m anjšo vrednost. Mimo (tega pa po teh standardih nasploh razdelim o peske v tr i skupine: dnobno- zrnavi fiiltrni pesek, sred n jez rn av i in debelozr- navi. Porazdelitev in obm očja om enjenih fiil trn ih peskov razvidimo iz nasledn je razpredelnice: Zrna vosi . . . mm litev zrna- vositi ‘»/o dr-obno- zrnavii s redni j e- zrnavii debello- zrnavii mm max mm max mdai max 1 0,26 0,32 0,34 0,39 0,41 0,45 10 0,35 0,43 0,45 0,55 0,55 0,65 60 0,53 0,75 0,68 0,91 0,83 1,08 99 0,93 1,50 1,19 1,80 1,46 2,00 Grafično smo prikazali omenjene porazdelitve fi:ltrnih peskov na sliki 4, in sicer v logaritmilčno — verjetnostmi mreži. Preseval,no krivuljo upio- vosit ni brila pravilno voljena. Še bolj izrazito razberemo neprimerno zrnavost uporabljenega filtrnega peska z grafičnega prikaza na sliki 4. M edtem ko doseže zrn a vosi 30°/o preisevka, vrednosti 60°/o p resevkov debeloizirnavih fiiltirnih peskov po om enjen ih specifikacijah , pa padejo p resevk i n iž je zrnavosti daleč izpod spodnje m e­ je droibnoizrnavih peskov. O dtod izredno n ep ra ­ vilne vrednosti za neenakoličnoist d p/du in za razm erje a = d i/du Res je , da o b sta ja v splošnem težn ja , u p o rab ­ l ja t i debelozrnati filtrmi pesek z učinkovitim prem erom tud i do d u = 0,60 mm, vendar m orata ustrezati tu d i značiln i vrednosti di in dp in to v dan ih m ejah . Za p rim er n a j navedem o čistilno napravo v C hicagu (1946), k i im a celo du = 0,62 — — 0,70, zato p a neenakoiličnosf d p/du = 1,50. In ne samo to! Debelioizrnavi fiiltrni pesek je dopusten le, če je p redhodno čiščenje z usedanjem resnič­ no in istalno dovršeno te r da ne stavim o n a jv iš jih zahtev na kakovost filtr iran e vode. N asprotno pa zago tav lja drobnioizirnavii pesek k a r najm anjšo kalnost f iltra ta 'tudi p ri slabšem predhodnem či­ ščenju. V saki zirnavosti filtrnega peska p a je rab ljen eg a filtrnega p eska smo v risa li na isto sliko k o t k riv u ljo , k e r tak o n ak azu je jo izsledki p r eiisk a ve zrna vosih Iz p rim erjav e značiln ih vrednosti zirnavosti u p o rab ljen eg a filtrn eg a peska s p re j om enjenim i izkustvenim i podatk i lah k o ugotovimo', da zrma- treb a prilagod iti postopnost, tra ja n j e in jak o st p ran ja , s to p n jo ra z ra h ljiv o s ti peska lin višino od ­ vodnih žlebov, obra tovalno dobo filtra , posebej pa še debelino filtru e p lasti in debelino podpor­ nega filtra,. K er vp livajo vsi ti m om enti na go­ spodarnost čistilne naprave, zato ni čudno, d a o b ra tu je večina čistiln ih naprav za p itno vodo s sred ri jezrnaviimii fiiilitranimi peski. V zporedno s težn jo po upo rab i debelozrnaviih peskov so ustrezno tan jša li debelino filtrn e p la ­ sti, k i ise pa v večini p rim erov g ib lje v m ejah od 60 do 70 om, čeprav je p re j dosegla tu d i 76 cm lin celo več. Nič onanj važna pa mi u red itev podpornega filtra . Piri lobiravnavamem filtru (glej sliko 3) je podporni fill te r iz dveh plasti. V rhn ja plašit dima zrnavost 3 do 10 mm in debelino 10 cm, spodnja p last p a zrnavost 15 dio 30 mm lin debelimo 12 cm. Skupna debelina je to re j 22 cm. P re j om enjen i am eriški »Specifications ...« podrobno ob ravnavajo tu d i podporne filtre , k i so p rav ilom a iiz več plasti. Za podporne filtre v e lja jo n as led n ja d o loč ila : a) v vsaki p lasti bodi prodec (pesek) dobro razpore jen b) zrnavost v rh n je p la s ti n a j ne bo m an jša od 1,6 man im ne večja od 4,8 mm, z iz jem o p r i po­ roznih ploščah, k je r naj bo n a jm an jša zrnavost ta lne p lasti 19 mm ali več. c) n a jm an jša zirmavost n iž je p lasti n a j bo en a­ k a naj večji zrnavesti sosedn je v rh n je plašiti. V posam ezni p lasti n a j ne bo n a jv eč ja zrnavost več k ak o r d v ak ra tn a n a jm an jša , v inobemem primeru, pa ne več k a k o r tr ik ra tn a n a jm a n jša zrnavost. P ri tem naj ne bo debelina posam ezne p lasti m an j k a k o r 5 om, ozirom a ne m an j k a k o r d vo jna debe­ lina n a jv eč je zrnavosti v te j p lasti. U poštevam o višjo vrednost. P ri tem m oram o z debelino talne plaisti iz rav n a ti vso talino drenažo. č) debelina podpornega f iltra n ad ta ln o d re ­ nažo naj ne bo m anjša k a k o r p rib ližno 30 om, z izjem o pri poroznih ploščah, k j e r zadostu je ena plast (debeline 7,5 do 10 om), v k o lik o r še te ne izpustimo. d) za ugotovitev porazdelitve zrnavosti po glo­ b in i p lasti (podpornega f iltra p red lag a Bay'lis enačbo prem ice, k i jo dobi, če v semiilogariitmični m reži zveže m ejne vrednosti zrnavosti p r i p re d ­ postav ljen i debelin i posamezne plasti podpornega filtra . Po vsem tem , kair smo povedali, volimo n. p r. tem ensko p last podpornega filtra zrnavosti od 2 do 4 m m din debelino te p rv e plasti n. pr. 80 'man. Po opisanem postopku dobim o enačbo H = 265,75 ilg D — 80 H = globina pod tem enom podpornega filtra (mm) D = p rem er zrna (mm) V tem p rim eru ostane razp o red itev zrnavosti linearna. Volimo 4 plasti po 80 m m in dobim o 320 mm ozirom a 32 om debelo plast podpornega filtra z naslednjo razpored itv ijo zrnavosti: debeilina pilasti cm zrnavost mm 1. plast 8 to i 2. iplast 8 GO1 3. plast 8 8 — 1 6 4. plast 8 16 — 32 Po vseh prikazanih kriterijih nas sedaj zani­ ma, kaj vpliva na slabši uspeh filtriranja. Od­ govornim© lahko z naslednjim: a) zrnavost filtru ega peska ni p rim erna in to še posebno ne v bistvenem obm očju razporeditve zrnavosti. b) tu d i porazdelitv i zrnavosti podpornega fil­ t r a je treb a posvetiti vso pozornost c) debelimi filtrne p lasti in podpornega filtra sta p rem ajh n i, čeprav g re ta p rem ajhna debelima obeh plašiti na račun p ren izke lege odvodnih žlebov za pralno vodo, K ljub temu, da so že s pom ožnim i u k rep i dv ignili preliivne robove od­ vodnih žlebov, je po trebno še nadajm je bistveno zvišanje, da b;i n jih višina ustrezala vsaj mini­ m alnim zahtevam u red itv e filtrn e plasti. Te so: m in im alna debelina podpornega filtra . . 0,32 m m inim alna debelina filtrn e p lasti . . . 0,60 m 40°/o naizrahljivosit piri p ra n ju 0,40 X 0,60 0,24 m 33 % rezerva (irač. od 0,60 + 0,24 = 0,84) . 0,28 m Višina roba odvod, žleba nad fiiltr. dnom 1,44 m S edan ja ko ta filtrnega dna je 64,41 m. Po­ treb n a ko ta roba odvodnega žleba je 64,41 + + 1,41 = 65,85 m. Če upoštevam o sedanjo koto roba odvodnega žleba 65,28 m, je potrebno zvi­ šan je tega ro b a za 65,85 — 65,28 = 0,57 m. N asploh pa je treb a p ra n ju filtrov posvetiti doisiti večjo pozornost v rižansk i čistilni napravi. Zavoljo p ren izk e lege robov odvodnih žlebov p rid e do odplavil j an j a filtrn eg a peska p ri p ra n ju filtrov. N epravilen in sunkovit potek p ra n ja pa še pospešuje odplavljam je . P ri rižanski čistilni n ap rav i so p redv ide li p ra n je filtrov s stisnjenim zrakom, im s protitokom p ra ln e vode. Zavoljo om enjenih nedostatkov je potrebno postopno razrah lja in je filtrn e plasti. N a jp re j m o­ ram o postiopoana in počasi do v aja ti stisn jeni zrak do p rim ern e raz rah lj ivosti peska, nato pa p r i ­ k ljučim o p ra n je z vodo s počasno in postopno naraščajočo jak o stjo p ra n ja in to do končne j a ­ kosti. P r i sed an ji u red itv i filtrn e p lasti in v išin­ ske lege odvodnih žlebov, m oram o pač piran j e filtrov p rilagod iti obstoječim prilikam . P reprečiti m oram o odplavljam je peska in p a porušitev pod­ pornega filtra , saj se sedaj p r i p ra n ju izpeirejo zrn a podpornega f iltra celo na površino filtrne plasti. P rav gotovo pa je s tem tud i povezana velika p o tro šn ja p ra ln e vode in zraka. P ri dobro u re jen ih filtrih je po izkustvenih podatk ih p ri opisanem načinu p ra n ja po trošn ja p ra lne vode im zrak a 10—J5l/s.ni2. O d tega je z rak a 5—101/s.m2, vođe pa okoli 5 1/s.m2, p ri t r a ja n ju p ra n ja 5 do 10 m inut. T ra ja n je p ra n ja v čistilni naipravi v Rižarni p a t r a ja predolgo. Nii nam reč mogoče p rivze ti k rite r ija , da je filltm a p last prim erno očiščena tak ra t, ko o d tek a ra b lje n a p ra ln a voda b istra. To p rav gotovo mi gospodarom Po izku­ stvenih podatk ih povzam ejo, d a lah k o menimo, da je p ran je filtrov zadovoljivo!, če kalnost od­ tekajoče p ra lne vode ne p reseže 150 — 200mg/l. Ta k r ite r i j je n a jp rim ern ejši. Za razved pa nam lahko služijo podatk i d o b ro ob ra tu jo č ih naprav s p recej enakom erno lin sta lno kalnostjo , k je r je uporaba pralne vode v sred,njem okollii- 2 %> ali n ek a j več. Glede na vse specifične pogoje p ra n ja filtrov in kakovosti vode, se p a m ejn e vrednosti po trošn je p ra ln e vode g ib lje jo v p recej širokem območju. 3.0 Pripombe k načinu obratovanja čistilne naprave P ri o b ra to v an ju čistilne n ap rav e v Rižarni, se je u sta lila navada, da p r ila g a ja jo storilnost n a ­ p rav e obstoječem u vodosta ju v glavnem vodo­ hranu . P ri tem pa je tre b a upoštevati, d a je dotok še neočiščene vode p rece j stalen. T orej gre vsaka p re k o m e rn a 's to r itev vedno n a račun nahiire v usedaln iku in nad filtri. S tem ,se pa lahko v ,znatni imeni sp rem in ja k o ris tn a p ro sto r­ nina usedalnikov, k a r k varno vpliva na po tek in n a učinek čiščenja, tak o p r i u sedan ju , k a k o r p ri f il tr ira n ju vode. Povisiem razu m ljiv o je , d a je enakom erna d n ev n a s to ritev pogoj za dober učinek čiščenja. 4.0 Zaključki 4.1 K em ijske značilnosti vode iz izv ira Rižarne so povsem p rim ern e za uporabo a lum in ijevega su lfata za koagulan t. K arb o n a tn a trd o ta še neočiščene vode d o v o lju je uporabo do 200mg/l alum inijevega su lfata za k o ag u lan t b rez vsakega dodatka korek tiva . 4.2 Za zbo ljšan je p o tek a k o ag u lac ije in u sedan ja je p ripo roč ljivo enakom erno d o d a ja ti še neoči­ ščeni vodi usedlino iz usedaln ika . U sedlina vse­ b u je mirno usedliih m in era ln ih delcev tu d i kosm e Al (OH) 3 , k i im ajo veliko ad so rb cijsk:o sposob­ nost. S tem b istveno pospešim o in o jačim o učinek usedan ja te r zm anjšam o p o tro šn jo koagulant,a. 4.3 R azporeditev zrmavoisti filtrn eg a peska ne ustreza p rvotn im navedbam . To d o k azu je pire- sevalma k riv u lja . R avno tako p a resnična razpo­ red itev zrmavoisti po presevalnii k r iv u lj i v svojem bistvenem delu me ustreza norm alnim in izk u ­ stveno preizkušenim razpored itvam zcmavosti. Posebej igre tu p o u d arek 1 °/o z rn u in meemalko- ličnosti. T udi zrmavost podpornega filtra , za k a ­ te ro ne obsto ja preseval,na k r iv u lja , j e treb a sk rb n o ured iti. G lede debeline fiitrne p lasti in podpornega f iltra je treb a pripom niti, da sita obe p rem ajhn i. R avnotako so p a tu d i odvodni žlebovi za p ra ln o vodo nam eščeni pren izko . Za sedanjo ured itev filtrnega d n a je po trebna p reu red itev s povišanjem robov odvodnih žlebov. Zavoljo sorazm erno m ajhne p reosta le višine po m ore­ b itn i p reu red itv i filtrov in odvodnih žlebov, b i bilo treb a še posebej paziti na enakom ernost obra tovan ja in na piotek zaraščan ja filtrov. Vse p re j navedene višinske ko te ,so za razved. P ri norm alni izvedbi bi p renesli f iltr i višjo obrem e­ nitev, do 5m /h. 4.4 D osedanje odp lak o v an je filtrnega peska la h ­ ko preprečim o z že om enjeno višinsko p re u re ­ d itv ijo odvodnih žlebov, s pravilno, razporeditv ijo zrmavositi filtra,e p lasti in podpornega filtra . V glavnem p a z v sk la jan jem postopnega vp ihava­ n ja z rak a iiin d o v a ja n ja p ra ln e vode. S tem po­ stopno u re ju jem o jak o s t p ra n ja in dvižno h itrost p ra ln e vode teir jo p rired im o debelini f iitrn e p la ­ sti din višini odvodnih žlebov. S prav iln im k r ite ­ rijem za uspešno izvršeno p ran je filtrov lahko dosežemo gospodarno tro šen je p ra lne vode. 4.5 B rezpogojno p a je tre b a vzdrževati enako­ m erno ob ra tovan je ozirom a obrem enitev usedal­ nikov in filtrov. Vsako sunkovito u re je v an je od­ točnih m nožin ne sm e i t i na račun izkoriščanja nabiire v u sed a ln ik ih iiin nad filtri. S p rem in jan je po trošn je lah k o p revzam ejo samo vodohrani. ☆ Analysis of the cleanin device for dringing water at Rižana The article contains a short analyses of single elements of the cleaning device amid describes their constructive and operating deficiencies. The author gives a more detailed description of filters and com­ pares them with the characteristics of the quick- filtering devices as well as with the corresponding American standard of the year 1950. In conclusion the results and the measures necessary for a good opera­ ting of the cleaning device for drinking water at Rižana are briefly stated. Analyse de Installation d’epuration pour eau potable a Rižana L’artidle nous đon ne une breve analyse des diffe- rents elements de l’instaillation d’epuration en faisant paraMefieuient la constiatation de lews defauts du point de vue construction on service. L’aiuiteur traiite en detail des filtres tout en comparamt ileurs caracteri- stiques avec celles d’une serie d’kistaillatioms de fil- trage rapide et avec las normes amerdeaines corre- sipondantes de 1950. L’artliicile se termine par las oon- statations et mesures necesisaires ä prendre an vue du bon fonotionmement de l’instaillation d’epuraiion pour eau portable ä Rižana. Analyse der Reinigungsanlage für Trinkwasser in Rižana Der Artikel enthält eine kurze Analyse einzelner Elemente der Reinigungsanlage und stellt ihre Kon- struktions und Betriebsmängel fest. Der Autor be­ spricht die Filter ausführlicher und vergleicht sie mit einer Reihe der Scbnelllfilterainlagen sowie mit den entsprechenden Amerikanischen Normen aus dem Jahre 1950. Zum Schluss sind die Ergebnisse und die Massnahmen, notwendig für einen einwand­ freien Betrieb der Reinigungsanlage in Rižana, kurz angegeben. Ing. F r a n c e D e l n i č a r Čiščenje odplak v oksidacijskih jarkih N ekako z 1. 1954 so se po (predlogu Nizozemca Pasveeira začeli gradiiti enostavni oksidacijsk i ja rk i (O -jarki) za popolno biološko čiščenje m anjših kom unaln ih (hišnih) in ponekod tu d i n e ­ k a te rih tehnoloških odplak o rganskega izvora. iPasiveer je ugotovil, da ostane p r i večdnevnem ozračevan ju o rgansk ih snovi % injihove količine ko t sušima. P ri č iščen ju odp lak po m etodi oživ­ ljenega kosm ičenja (aktivacije) so v m edsebojni povezanosti p redvsem onesnaženje, d a lje zmno­ žek iz dnevne količine odplak Q lin k o n cen trac ije c BPK5 in končno organizm i v oživljenem b la tu m po teži v isnšini. Ce je V ozračevalna p ro sto r­ nima, bo specifična p ro sto r n inska obrem enitev Q . c : V v kg BPK5 n a 1 m 3 dnevno. Snovna ob re­ m enitev bo k = Q . c : (V + m) v kg BPK5 na 1 kg sušine dnevno. Snovna obrem enitev n a j bo k o n ­ stantna, da bo zagotovljen stalno enakom eren ra z ­ voj organizm ov. Zato n a j bo k = 1; tak o 1 bo po­ tem prosto rn ina O -ja rk a V= Q . c : m. P r i m = c/3 p a bo V = 3 Q. Za m an jša nase lja se upošteva po tro šn ja vode 100 l/o dnevno in 54g/o BPK5, tak o d a je ozirače- valni volum en 300 1/E ä 54 g BPK5. D a lje je v 1 m 3 za m = c/3 in k = 1, m = 180 g BPK5 dn ev ­ no. Iz izkušen j je znano*, da se doseže ustrezna de ln a o ksidac ija (m ineralizacija) o rgansk ih snovi p ri isnovni obrem enitv i k = 50 g BPK5 n a 1 kg sušine dnevno. T u bo potem količina sušine m = = 180 : 50 = 3,6 g/1. Končno je bistveno važna še vrednost O C/ioad, k i n a j bo 2:1. To pom eni, da je treb a v določeni časovni eno ti d o bav iti od ­ p lakam d v a k ra t to liko k isik a k o t znaša obrem e­ nitev z BPK5. P reg led osnov je sestav ljen v na k o leb an ja (fluktuacije) v kakovosti in k o li­ činah odplak. O zračevaln ik (K essenerjev valj) o b ra tu je p r i tem periodično. II) O-ja rk i s prekinjenim obratovanjem ; tu se vrši p re to k odplak skozi napravo v d a ljš ih časovnih presledkih lin tem u se p rilag a ja tu d i o b ra to v an je stro jev . V tem sestavku so v to sk u ­ p ino uvrščen i sam o O -ja rk i, k i o b ra tu je jo z za jez itv ijo odplak. IA) je najenostavnejši tip O -ja rk a , k i je zgo­ ra j naznačen. O dplake dotekajo vanj bodisi g ra ­ v itacijsko ali s črpanjem , od tekajo pa čez stabilen jez. V ja rk u j e m ontiran K essenerjev ozračevalnii v a lj (K-ozračevalnik) iz kotnikov, s ponorom ca. 7 cm, k i omogoča pretočno h itro st odplak ca, 40 cm/s. O zračevaln ik p o g an ja elektrom otor z m očjo do 5kW . O dplake k rož ijo v ja rk u 2,5 do 3 dni. Piri tem p era tu rah pod 0° C p reneha biolo­ ška presnova, ja re k služi k o t usedalnik in gnii- lišče. O dplake so po biološkem očiščenju b istre, vendar vsebujejo , za sp re jem nik sicer neškod lji­ ve kosmiče, k i se j ih po potreb i lahko zadrži v naknadnem useda ln iku s k ra tk o dobo usedan ja n ek a j m inut. BPK5 očiščenih odplak znaša od 15 do 30m g/l. Karakteristika; O b ra to v an je je enostavno. D el izkosm ičenega k a la o d tek a v sp rejem nik . N aprava je zelo o b ču tljiv a na preobrem enitev. O dplake m orajo c irk u lira ti v ja rk u 3 dni, k a r p a ni izpolnjeno, če je specifična količina več ja ko t 1001/E dnevno. IB) V O -ja rek je na odtoku v g ra jen prečno čez ja r e k Emšerskii žleb in im a funkcijo naknad- pregledno tabelo; P rosto rn ina O -ja rk a 0,3 m 3/E ä 54 g BPK5, k je r j e E O C /load 2,0 ekv iv a len tn a enota K oličina k a la (usedline) 150 cm3 v 11 po 30’ u sedan ja Indeks k a la v cm3/g 30 — 501. j . vodenost k a la 96,7 do 98% po 30’ u sedan ja Sušina (izparilni ostanek) 3,6 g/1 O brem enitev z BPK5 a) 50 g/kg sušilne dnevno b) 180 g/m3 prosto rn ine dnevno O -ja rk i se g rad ijo v ovalni ob lik i, razv ita dol­ žina je m aks. 110 m, p ri čem er so* prem e dolge največ 45 m. P rečn i p re rez im a ob liko trapeča m okre površine ca, 3 m2; širima d n a je 1,0 — 1,5 m, globina vode 1,0 m, n ak lo n b režin 1 : 1,5, polm er k riv in za sred ino ja rk a 3 — 5 m. P red odtokom iz ja rk a se nam esti poševno čez p ro fil ponoirna ste­ na za zad ržan je p lavajoč ih snovi. D o sedaj sita znani 2 sk u p in i O -ja rk o v lin siicer: I) O -ja rk i z neprekinjenim obra tovan jem , skozi k a te re p re te k a jo odplake stalno, ne glede nega usedaln ika, v k a te rem se zad ržu je kal. V b istvu s ta to 2 poševni ponorni steni, segajoči nad gladino vode. O dp lake vstopajo skozi rego p ri dnu in o d tek a jo skozi odtočne žlebove v sten i n a vodni površini. Karakteristika: Z arad i p rep litvega ja rk a se n e doseže skozi usedaln i žleb navpičen p re tok s po­ trebno neznatno h itro stjo . Zato u h a ja k a l skoizi odtočne žlebove in d a lje v sprejem nik . T ore j ni dosežen p ostav ljen i cilj, d a h i se ob k o n tin u ­ iranem obra to v an ju zadržal v ja rk u presežni kal. R azvojno gledano pomeni ta tip ja rk a korak n a­ zaj. IC) K O-jairku je p rig ra jeo naknadni usedal­ nik, k je r se v m iru usede presežni!, kal, k i pa ga je treb a — p ri kontinu iranem obra to v an ju Ozira- čevalniika — stalno p rečrpavati nazaj v ja rek . Karakteristika: Pni te j u red itv i se povečajo strošk i naprave za 20 — 25 °/o. P r i danem n a k ­ nadnem usedalniku je otežkočeno m orebitno po­ večanje ozračevalne naprave, k e r bo treba h k ra ti tu d i povečati n aknadn i usedalnik , alii pa se po­ slabša učinek čiščenja. Ce ob p rilik i povečave ostanem o piri enojnem ja rk u , j e treba vgraditi n a d a ljn ji ozračevalnik, pni čem er pa nastanejo težave z obratovanjem . Raz voj O -ja rk a v -sine ni, d a b i s-e pni k o n tin u ira ­ nem obra tovan ju zadržal tud i presežni kal, je p r ip e lja l naza j h »klasičnemu« načinu čiščenja odplak z oživljenim kosm ičenjem (aktivacijo). T ore j tu d i to n i napredek . ID) Na mesto nak n ad n eg a usedaln ika se k O -ja rk u lah k o p rik lju č i u in ir je valni ja re k . a) sl. 1: O -ja rek je tu razd e ljen v 2 polovici, k i o b ra tu je ta izm enom a, odvisno od tega, v k a ­ tero sm er se v rti ozračevalniik. Med vsako sp re ­ membo sm eri o b ra to v an ja je vk ljučeno 20 do 30 m inu tno usedanje kala , k o o b ra to v an je počiva. S l . 1 O zračevaln ik je sam o eden, t. j . v g lavnem j a r ­ k u . O dplake od tek ajo izm enjalno iz obeh strun ­ sk ih ja rk o v , v odtoku mi, kosm ičev. Karakteristika: K er j e in s ta liran samo en ozračevalniik, je om ejeno število p rik lju čen ih enot, to re j tu d i prostorn ina O - ja rk a . I z teg a sled i m ajh en otok naprave in ostre krivdne v ja rk ih , k a r o v ira pretok odplak . D a bi, se dosegle p rav ilne pretočne smerni, je bilo treb a v ja r k a vgraditi 2 usm erjevaln i, v rtljiv i loputi, b) sil. 2: Ta tip je nasta l iiz p re jšn jeg a tako , da je b il okrog li -otok razv it v dolžino. Nova oblika omogoča p rik lju č itev večjega štev ila enot, p ri čemer prevzam e g lavni O-jairek 4/°, s tran sk a Sl. 2 ja rk a pa po 7" skupine prostornine. V glavnem ja rk u je in s ta liran 1 ali 2 ozračevalnika, v s tra n ­ skih pa po 1 ozračevalnik . O ba ozračevaln ika v g lavnem ja rk u o b ra tu je ta stalno, v stransk ih ja rk ih p a izm enjalno . V vsakokratnem m iru jo ­ čem stranskem ja rk u se useda k a l lin o d tek a jo iiz n jega biološko očiščene odplake. Tudi tu sta po­ trebn i 2 usm erjeva ln i, v r tlj iv i loputi. Karakteristika: P rik lju č iti je možno večje število enot, vendar so p o treb n i vsaj 3 oaračeval- niki, ne glede na število enot. D a lje sta po trebni 2 usm erjevaln i loputi. U činek čiščenja je zelo dober. c) sl. 3: D a bii se čim bolj .omejile s tro jn e n a ­ prave, se je .oblika pod b) razv ila v dvojimi ja re k , k je r sta .samo 2 oizračevalnika in inii podvodnih loput. O ba ja rk a sla m ed seboj povezama s 'ka­ nalom. Ko o b ra tu je ozračevaln ik levega jainka, odteka dotoku ustrezna ko ličina iizkomiisčemih odplak v desinii ja re k , k je r se k a l usede., očiščene odp lake pa .odtekajo v sp rejem nik . Po p re tek u n ek a j uir se iz razdeli ilcem p reu sm eri viok odplak iz leivega v desinii jaireik, h k ra ti se u stav i levi ozračevalniik, d a se usede k a l v 'levem ja rk u . O dpre se odtok iz levega ja rk a , zapre orni liz des­ nega ja rk a in v k lju č i ozračevalniik desnega j a r ­ ka. N akazani postopek se ponav lja . Karakteristika: P o trebna sta le 2 označeval- mika, pni tem pa o b ra tu je vedno le eden, usm er­ jev a ln ih lopu t mi. Jainka s la kraitka, o zračevan je je zato intenzivno, ma dnu ja rk o v loinej m alo ali nič sedim enta. IIA) Ta sistem je uporaben za p rim er, k je r se odplake prečrpavajo.. Z birajo se v enpalnem bazenu. Bredino dosežejo v n jem majvišj.i vodo­ s ta j, se v O -ja rk u izk ljuč i ozračevalnik , odplaka se um irijo , k a l .se usede na dno. Pni maj višjem vodostaju v črpalnem bazenu .se vključi, črpanje, g ladina v O-jank.u se dviga, m akar se p r i dolo­ čenem vodostaju vk ljuči natega. Skoznjo od te­ čejo v sp re jem nik .očiščene odplake, v k a te rih n i kosmičev. Ko se č rp an je .odplak avtom atsko izključi, d e lu je natega še tako dolgo, d o k le r ni dosežen prvotni, znižani vodostaj v O -janku. Nato se zopet v k lju č i ozračevalniik in postopek se po­ navlja. Karakteristika: Prednost tega .sistema je eno­ stavna na lega za odtok; v o d toku n i kosmičev. Ce je do tok m ajhen , je to kom cen triran sušni dotok i.n ta se za rad i dolgih prem orov v č rp an ju dolgo označuje, kair j e pravilno.. N asprotno je ob deževju k ra te k prem or v č rp a n ju dn zato. tudii k ra jše označevan je . P ri tem n ač in u je to re j dose­ ženo, da se označevanje avtom atsko p rilag a ja stopnji onesnažen ja odplak, česar n i p r i ostalih sistemih. IIB) P re je opisani postopek j e treb a m odifi­ cirati,, če d o tek a jo o dp lake grav itacijsko . D ote­ kajoče odplake dv igajo gladino, ozračevaln ik ob ra tu je , odtok je zaprt. P ri določenem n aj- višjem vodostaju ,se ozračevalniik avtomatsko, iz ­ k lju č i, kal se usede na dno. Po 20 do 40 m inutah usedan ja se odpre odtok in očiščene odplake, v k a te rih mi kosm ičev odtekajo . P r i določenem n iz ­ kem vodostaju se zapre odtok in v k lju č i ozra- čevalniik, ves postopek se ponav lja . 'Karakteristika: Tako k o t zgoraj, j e tud i tu možno ob ra tovan je p rilagod iti k o leb an ju vodnih količin i.n s topn ji onesnaženja odplak . S p restav ­ ljan jem pomornih e lek trod se lah k o m en ja v išina zajezitve ihn is tem globina usedalnika. N adalje je možno po potrebi spremim jati. dobo usedanja tako, da se re g u lira o d p iran je odtoka. V odtoku ni kosm ičev in razk ro jn ih snovi. Bo izkušnjah obstaja nevarnost, da po zimi zam rznejo e lek­ trode in odtočne naprave, zato j ih je treb a pred tem zaščititi. Brežine naj bi se v paisu fluk tuac ij za jezitve tlakovale, k e r se trav n a te površine p re ­ več nanašajo s kalom , k a r k v ari videz. SPLOŠNA OPAŽANJA PRI O-JARKIH Usedline se tv o rijo povsod tam , k je r pade pretočna h itrost pod 0,1 m/s. Zlasti se to dogaja neposredno pod K-ozraioevatniikom in na k riv inah ja rk a , ne p a v .premah. Zato je treb a prim arno pretočno h itro st u re d iti s poizkusi (.menjanje po ­ nora ozračevallmika iin njegove obodne hitrosti ipd.). O b pravilnem o b ra to v an ju se praktično na d nu ja rk a ne useda k a l in ga miti ni treba perio ­ dično p razn iti iin čistiti. Penjenje se p o ja v lja na g lad in i iz zunanjih im n o tran jih vzrokov. Med zunan je vzroke bii. šte­ li lastnosti in sestav .odplak, z lasti n. pr. primes detergentov v odplakah , k i povzročajo v vseh čistiln ih napravah močno p en jen je in druge n e­ všečnosti. N o tran ji vzroki pa so tesno povezami s količino ustvarjenega ak tiv iran eg a kala. Če je dovolj tega ka la ni p en jen ja , a se odplake močno pen i jo , k a d a r ga ni. Iz tega bi sl edilo., da deluj a oživ ljen i k a l bodisi k o t adisorbems a li pa ko t sred ­ stvo p ro ti p en jen ju . Ako k lju b m očnem u dotoku odplak sploh mi p en jen ja , pom eni to., da je n a ­ p rav a preobrem enjena. Zmrzovanje ohrom i biološko, čiščenje iin piri tem p era tu rah pod 0° C d e lu je 0-ja.re.k le ko t usedalnik . P red zaledenelostjo je treb a zavaro­ va ti zlasti g ib ljive im pa obču tljive dele, k o t so ozračevalnik, ponarne elek trode, cevi, zatvornice, p re to k i ipd. Zaključno se lahko reče, d a bi b il glede na doslej p ridob ljene izk u šn je p rim em ta le b on ite t­ ni v rs tn i red O -ja rk o v : ID c in IIA-B, d a lje IC , m anj primermi. pa sio' IA, IB im IDa. Tehnološke odplake, k i se čistijo v O -ja rk ih so zaen k ra t tiste iiz m lekarn , p ivovarn , k lavn ic in, neka te rih podobnih obratov. Vse te odplake se zadovoljivo č istijo v O -ja rk ih v sklopu hišnih odplak. Z načelnega stališča presojamo., bo m ožno v O -ja rk ih biološko čistiti odplake m nogih in d u ­ s tr ijsk ih panog, p ri čem er pa bo treb a upoštevati n jihove lastnosti in p a posebnosti p ro izvodn je dotičnih obratov. Vprašanje kala v O -ja rk ih mi čisto iden tično s tistim p ri »klasičnih« bioloških čistiln ih n a p ra ­ vah. Zato se to v p rašan je stalno p rouču je n a do sedaj zg rajen ih tip ih O -ja rkov . Čim v eč ja je označevalna prostornim a, tem več o rganske s.ušine je m ožno p red e la ti v n je j b rez zunanjega prispe^ vainja. Iz po teka procesa p re sn av lja n ja je m ožno sklepati., d a bo piri nek i določeni prostornim i na razpolago dovolj kilsika za popoln ra zk ro j o rg an ­ skih snovi in se k a l v tem p rosto ru sploh ne bo kopičil. O -ja rk i niso tak o j od začetka ruik j e r proračunsko polno obrem enjen i, zato je tre b a iz n jih tud i o d stran jev a ti presežni kal. Je pa to oživ ljen i kal, k i se dobro zgošča v pnimennem ob­ je k tu in naglo suši n a gredah, 'tako da je spo­ soben za razvažanje k o t dobro gnojilo . T ak kal tud i ne širi sm radu. Razčiščen ni še način o d stran jev an ja p resež­ nega kala. Na Nizozemskem nam eščajo v O -jairke Em šerske žlebove kot lorvdllce k ala ali p a g rad ijo naknadne usedalnike. V endar pa n im ajo 'razčišče­ nega vprašanja, v kak šn ih časovnih p resledk ih n a j se o d stran ju je presežni k a l, ali večkrat dnerv- no, a li avtom atsko, a li priložnostno a li mesečno. Zato se odstrainjevainje k a la p rilag a ja možnosti za njegovo izkoriščanje. Splošne zaključne smernice, k i iz h a ja jo iz tega k ra tk eg a p reg leda velevajo, d a n a j bo ra z ­ v ita dolžina O -ja rk a 110 m. Pni te j dolžin i se da tok ov ladati z enim isamiiim ozračevalnikom . Posam ezni ja rk i n a j n e borio g ra je n i za več ko t 800 enot. Za večje nap rave se priporoča d v o jn i ja re k tipa IDc, n a k a te reg a se lahko p rik lju č i do 2500 enot. Piri p ro je k tira n ju je tre b a raču n a ti z m ožnostjo kasnejše razš iritv e naprave. T ako n. pr. se lahko -za p rv o fazo zgrad i ja re k t ip a II; k n jem u -se kasn e je p r ik lju č i d ru g i te r nastan e tako nap rava tipa IDc. Po po treb i se n a d a lje ta nap rava poveča tako, da nastane tip ID b, p.ri čem er bosta oba p rv o tn a ja r k a postala s tran sk a ja rk a , g lavni pa se -dogradi. Poleg A. Pasveera se udejstvujejo -na področju raz­ voja O-jarkov še J. Muskat, J. K. Baars, F. Leopold- seder, K. Offha-uis, H. K. Metzner, W. Hend-d ricks, F. in W. Pre-uss in -drugi. Literatura: Gesun-dheits — Ingenieur 1960-H 1 Oldenbourg, München ☆ Cleaning of waste water in oxidizing ditches The article describes the development of oxidizing ditches and their design principles. The stretched out length of the ditch must not exceed 110 m, the curva­ ture radius of the profile center shall be 3—5 m, the wet section about 3 m2, and water depth 1 m. The author specifies the single so far known systems of ditches and their characteristics, as well as the expe­ riences gained by using them. He also explains advan­ tages and disadvantages of various systems. On basis of these experiences he proposes the following arran­ gement: The double ditch IDc, to which up to 2.500 units can be connected; the piling ditches IIA-B with aera­ tion automatically adjusted to the fouling degree and variation of the waste water quantity; the IC with a settling tank to retain mud. The designs IA, IB and IDa are less favourable. Epuration de l’eau residuelle ä l’aide de fosses d’oxydation L’article desrit le developpement des fosses d’oxy­ dation et leurs princ-ipes d’oxydation. La longueur eten- due des fosses ne doit pas depasser 110 m, le rayon de la courbure du milieu du profil doit avoir 3—5 m, la coupe transversale mouillee envirion 3 m2. et la profon- deur de l’eau 1 m. L’auteur specifie individuellement les systemes con- nus jusqu’ä present et desrit leurs caractenistiques ainsi que les experiences obtenues par leur utilisation. II ex- plique aussi les avantages et les desavantages des divers systemes. A la base de ces experiences, il propose la disposition suivante: la double fosse IDc, ä laquelle on peut joindre plus de 2500 unites, les fosses d’accumula- tion II A-B ä aeration ajustee automatiquement en ce qui concerne le degre de malproprete et la variation de la .uantite d’eau souillee, le Systeme IC ä reservoir d’epuration servant ä retenir la fange. Les executions IA, IB et ID sont moins favorables. Abwasserreinigung in Oxydationsgräben. Im Aufsatz wird die Entwicklung der Oxydations­ gräben kurz beschrieben und die Entwurfsgrundlagen angegeben. Die gestreckte Länge des Grabens soll 110 m nicht übersteigen, der Krümmungshalbmesser der Pro­ filmitte soll 3 bis 5 m betragen, der nasse Querschnitt soll um 3 m2 sein und die Wassertiefe 1 m. Die einzelnen, bisher bekannten Systeme der Gräben werden angeführt und ihre Karakteristik gegeben. Es wird über Erfahrungen an erbauten Anlagen und über Vor- und Nachteile der verschiedenen Systeme berich­ tet. Auf Grund der bisherigen Erfahrungen wird fol­ gende Gütereihenfolge vorgeschlagen: Der Doppelgraben IDc, an den bis 2.500 Einheiten angeschlossen werden können; die Aufstaugräben IIA-B, bei denen sich die Lüftung automatisch an den Ver­ schmutzungsgrad und an Abwasserschwankungen an­ passt; IC mit dem Nachklärbecken zum Zurückhalten von Schlamm. Die Bauarten IA, IB und IDa sind we­ niger günstig. POPRAVKI K ČLANKU: Ing. Roman Steip-ainčič: »Pregled in analiza izvršenih preiskav ppeanlih izdelkov v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana v ob d ob j u 1953—1958. Gradbeni vestnik št. 71—74. leto XI — 1960. Stran 41: desni stolpič: Izza tabele pre-d c) je nada­ ljevanje nia -strani 42, levi stolpič: zadnja dva odstavka. Stran 41: desni stolpič: Za a) sledi b) iz strani 42, -desni stolpič. Stran 42: -levi .stolpič: f) 3 odstavki do »Iz prednjega j e ...«, nato stran 42, desni stolpič »Žaganje ope­ ke ...«. Stran 43; desni stolpič: Spodnja tabela: namesto »upor­ nih -trdnosti«, treba: upogibnih trdnosti. Sirarn 44: manjkajo številke k naslovom slik: 1, 2 iin 3 po vrsti od spodaj navzgor. Stran 49: spodnja -tabela: namesto »pod M-150, pod M-150, pod M-200« treba M-150, M-150, M-200. Stran 50: zgornja tabela: namesto: »opeka je: odporna neodporna« treba: opeka je: (odporna) : (neod­ porna); nalesto: »pod M-150, pod M-150, pod M-150« treba: M-200, M-150, pod M-150. Stran 50: levi stolpič: V zgornji tabeli a) četr-ta šte­ vilčna kolona: namesto »dolžina«, treba dolžina nosa, zadnja kolona: namesto »debelima nosa: ostale zahteve; »treba: ostale zahteve: namesto »14 mm itd.«, treba: debelina nosa 14mm, nos je .. . itd. V -zadnji koloni za 3. stiskani -strešnik: namesto: »-vi­ šina-nosa min. 2 mm« itre-ba: višina nosa mlin. 12 mm. Stran 50: -desni stolpič: v zgornji tabeli a) namesto »dolžina«, treba: višina. Stran 50: spo-dnja tabela »a) dimenzije so nihale« ter tabela »Število -preiskav, -ki ni ustrezalo predpi­ som« iz stran-i 51, spada na stran 51 levi -stolpič za stavkom: V primerjavi z veljavnimi predpisi dobi­ mo sledečo sliko: Projektira in izvršuje vse vrste inženirskih zgradb V O S N 3 A K O V A U L I C A 8-a AZA ATELJE ZA ARHITEKTURO LJUBLJANA, CANKARJEVA CESTA 5/III Telefon 22-274 do 22-276 0 AZA izdeluje načrte za šole, stanovanjske 0 zgradbe, industrijske zgradbe, 0 zdravstvene domove, kulturne domove 0 itd., kakor tudi načrte za vzidano in 0 ostalo opremo PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA Cankarjeva 1 /V, te l. 21-569, 20-847 PROJEKTIRA po svojih arhitektih, inženirjih in tehnikih vse vrste industrijskih zgradb, vse vrste objektov družbenega standarda, urbanistične zasnove celotnih naselij, zazidalne načrte za posamezne investicijske objekte, hidrotehnične in komunalne zgradbe za vse to izdeluje kompletno dokumentacijo od programske zasnove z ekonomskimi analizami do idejnih in glavnih projektov z arhitektonsko in konstruktivno rešitvijo statičnim proračunom, predračuni in z vsemi načrti notranjih in zunanjih instalacij ter pomaga investitorjem s tehničnimi nasveti in nadzorom gradbenih del.