Za ples in predpust : Pc lica }e vQavana, tla so namazana €)d (eroga do rapa pod lipo, od furntansieega baia do ìemhetvoica - Mratefc sprehod po xgodovini in po naših dneh - (Predpustno veselje nefeda} in 2tda} Pustni — ali predpustni — čas je čas veselic in zabav od 7. januarja do pe- pelnice. S tujo besedo rečejo pustu kar- neval, ki ga izvajajo iz latinskega: Car- ne vale — Uživaj v mesu! V raznih ob- likah so se pustni običaji ohranili kot dediščina prvega pomladnega praznika iz davnih dni. Ples je umetnost, ki daje duševnim razpoloženjem in dogodkom vidnega iz- raza z ritmičnimi telesnimi gibi. Ples je najprvotnejša izmed vseh umetnosti, pri starih narodih so prvi glasbeni in pesniški poizkusi izšli iz nje. Primitivni narodi so pri plesu od kraja uporablja- li samo bobne in tamburine, da so si ž njimi dajali takt. Šele na višjih stop- njah razvoja se je glasba mimo plesa uveljavila kot samostojna umetniška panoga. (Iz leksikona.) €)d (eroga do plesa Koliko Slovencev s slastjo in v miru po- čo. Da je pustni ples v resnici ostanek spravlja pustne, velikonočne in božične do- j verskega obreda, najdemo potrdilo še v brote, ne da bi razglabljali, zakaj speče go- spodinja potico v lepi obliki malega sonca ali meseca, zakaj ima še hlebec kruha za vsak dan svojo določeno okroglo obliko. Oblika prstana, uhanov, zapestnic bi nam bila tuja, če bi ne bilo vse lepo zaokrože- no. Steklene korale nanizamo na vrvico in jih otroku obesimo okrog vratu, a če bi mu jih obesili od rame do rame, da bi mu bingljale preko prs, bi se nam skoraj še »krave smejale«. Zakaj neki nosijo mate- re otroka okoli krstnega kamna, okoli ol- tarja, okoli cerkve, ko bi bilo vendar pri- pravnejše, če bi lepo obklečale na mestu? Če vse to in še mnogo inačtc dobro pre- misliš, moraš priti do spoznanja, da vse tO nehanje ni le gol slučaj, da je v vsem neka zakonitost. Še laže pa najdemo to zakoni- tost, če si ogledamo primere, ki se ne po- javljajo vsak dan. Ljudska zdravnica na primer preganja očesni ječmenček tako, da kroži s srpom ali z žitnim zrnom okoli obo- lelega očesa in izgovarja lekovite besede. (Glej: Moderndorfer, Slovenska vas na Do- enjskem, stran 44). V ljudskih vražah igra l-rog in gibanje v krogu sploh zelo važno vlogo. Da je ris, v katerega stopi na kres- no noč oni, ki kliče vraga okrogel, ne če- tver okot en ali v obliki elipse, ima globok pomen. Če hočeš kokoši napraviti lisici in ujedam nevidne, naiedi o božiču in o pu- stu okoli kokošnjaka ris, jim pičo vsuj vanj, obkroži kokošnjak in potegni kokoši skozi kolo: tako še dandanes verujejo po oddaljenih hribovskih naseljih pri nas. Iz vsega tega je razvidno, da je krog v pra- davnih dneh pomenil talisman proti vse- mu zlu, kar ga lahko pride od onkraj in od tod. Naše ljubo sonce je po svetem pismu Se samo krožilo po nebesnem svodu, zato ga je za zmago Izraela nad neverniki moral za kratek čas ustaviti svetopisemski ju- nak. Solnce je vir vsega življenja, solnce vodi tek meseca in ozvezdij, v njegovem kroženju je prapodoba plesa. V Zilji imajo Slovenci ohranjeno naj- lepše praslovansko iztočilo — raj pod lipo. V prastarem ritmu tn po prastarih napevih se tam brhke Ziljanke v kratkih krilih su- čejo okrog lipe in ponavljajo tako prasta- ri verski obred — češčenje umrlih in dre- vesni kult. Kako se je načelo kroga — v veselje mladim in starim — razraslo v ples je najbolje razvidno iz tega ziljske- ga običaja. Enak kult so naši pradedje iz- vajali o božiču, o novem letu. skoraj tja do treh kraljev, o pustu, o Jurjevem in o kresu, le da se je sčasoma vse zabrisalo in nam je ostal samo še družabni meščan- ski ples, ki posebno o pustu ponori stare in mlade. Pustni ples, devištva grob je bil kamen spodtike od nekdaj in bo ostal. Toda naše ljudstvo živi svoje življenje, ki je tesno povezano s preteklostjo in o pustu se izpleše, kar se da. Pustne šeme vabijo v hišo, da se »zavrte za debelo re- po. lepo korenje in za dolg lan«. Po vsem Dolenjskem nagradijo te obrednike s pust- nimi dobrotami, mesom, poticami in pija- Slovenci še plesali okoli božičnega panja. V današnjih dneh pleše mladina le še oko- li poletnega kresa. odraslejši pa se zaba- vajo s tem, da mečejo »šibe«. Šibe so nare- zani kolobarčki iz okroglega lesa, navadno iz breze, ki so v sredini prevrtani. Ta ši- be so pripravili že prejšnje dni doma. Na- nizajo jih na vrvico, si obesijo ves kolobar okoli vratu in gredo h kresu. Drugo za drugo mečejo šibe v kresišče. Ko je šiba goreča, jo nataknejo na leskovo palico in jo nekajkrat v krogu zavrte v zraku, da šiba odleti visoko pod nebo, pade nazaj in se potem zakotali po strmini navzdol. Ko zažene fant prvo šibo reče: Prva kres- na vrh mecesna! Za njim zažene šibo de- kle in reče: Prva kresna vrh mecesna, kje bo moja sreča resna? Naša mladina se to- rej ni zmerom zadovoljevala s samim vr- ten jem, posnemala je prave meteorje in tako po sinje častila ples solnca in zvezd. Proti plesu imajo starejši ljudje svoje pomisleke, eden izmed njih je, da je ples današnjih dneh pri Bolgarih in obmejnih Srbih. Ti o pustu tudi še kresu je jo; sorod- niki v letu umrlih prispevajo z drvi, vsi S zdravju škodljiv. Bolno dekle pa je modro- - - - - * * " i - — " - - - •• I drugi obiskovalci prinesejo jedače in pi- jače — mladina pa pleše. Svojčas so tudi vaio: Če plešeš umreš, če ne plešeš, tudi umreš — plesala bom! tCC let naxaf: trance (Prešeren na dobrodelnem plesu 'i* - * - u t - / — t —i Prinašamo odlomek iz dragocenega, doslej še ne objavljenega zgodovinskega dokumenta, ki se nahaja v zasebni zbirki našega uredniškega tovariša, znanega zbiralca zgodovinskih in umetniških red- kosti, slikarja-grafika E. Justina. Slika je povzeta po seznamu udeležen- cev plesa ljubljanske gospode, ki se je vršil dne 11. februarja 1839 — v krat- kem poteče torej 100 let — na starem ljubljanskem meščanskem strelišču. Ples je priredilo Damsko društvo za vzdrže- vanje otroškega zavetišča (Damenverein L JUBLJANČAJNE IN POTNIKE ki po opravkih prihajajo v naše mesto, opozarjamo na novost, ki pomeni uvaževanja vredno pridobitev za razvoj našega tujskega prometa. V zvezi s postopno modernizacijo kolodvorskih naprav je bil v restavraciji na glavnem kolodvoru nedavno dograjen ve- lik, elegantno in z estetskim okusom opremljen salon, ki po dalj- šem času spet nudi možnost družabnih prireditev, sestankov in zborovanj, kar bo zanimalo posebej še goste z dežele, ki imajo zmerom radi pri roki svoj vlak. V času predpustnih prireditev, pa tudi v vseh ostalih prilikah, kadar se v Ljubljani razgiblje trohi- ca nočnega življenja, je priljubljena navada, da se Ljubljančan za zaključek in oddih zateče še v kolodvorsko restavracijo, ki se re- dno odpira že ob 4. zjutraj. Restavracija nudi zmerom svež golaš, vampe, pa tudi kislo juho in vse, s čimer si človek dušo priveze: lusko pivo, izbrana vina, najboljši cviček, sloveči župski črni bur- gundec Rekord, pristen kraški teran itd. Za obisk in naklonjenost se priporoča CIRIL MAJCEN, restavrater. i zur Erhaltung der Kleinkinder-Bewahr- Anstalt in Laibach), katerega predsed- nica je bila gospa baronica Schmidburg (Freyinn von Schmidburg, geborene Fre- yinn von Born), soproga enega najodiič- nejših predstavnikov tedanje deželne gosposke. V uvodno besedo nabiralne pole je gospa baronica zapisala željo, »naj bi ta subskripcija zares obilno uspe- la, da bodo mogli tudi nebogljeni malčki iz predmestij, v katerih marljivi starši pač zaslužijo svoj preživitek, a ne zmo- rejo, da bi bdeli Še nad preskrbo svojih otrok, uživati dobrote te ustanove«. Pola je bila izstavljena dne 1. febru- arja 1889, ko je bilo do plesne prireditve same le se 10 dni. listi čas so si bili ljubljanski meščani najbrž še zelo na jasnem o tem, koliko jih spada skupaj in s kom lahko človek računa, kadar gre za kakšno javno, recimo, dobrodelno stvar:' dandanes začenjajo prireditelj že nekaj- mesecev poprej reklamo, na- zadnje pa po navadi nikoli ni tolikšnega uspeha, kakor ga je izkazal pred 100 leti ta ples. V polo, ki je krožila po Ljubljani, so meščani, ki so se namera- vali udeležiti plesa, zapisovali samo svoja imena, število vstopnic, Id jih žele, in vsoto, ki jo plačajo zanje: preplačila so se, razume se, hvaležno sprejemala. Vpi- sane zneske pa je sprejemal trgovec Banzinger na Glavnem trgu št. 3. Prvi se je v polo vpisal baron Schmid- burg, ki je naročil 5 vstopnic za 5 forin- tov, a poleg njega je v seznamu še vsa izbrana elita tedanje Ljubljane. Bazen Prešerna, ki mu skromni dohodki niso dopuščali, da bi se bogatim fevdalcem stavljal ob bok, in je odrinil samo kupno ceno za vstopnico, 40 krajcarjev, se je v polo vpisal tudi njegov najboljši prija- telj Smole in njegov zmagoviti rivai Vesel-Koseski, za njima pa še cela vrsta takratne duhovne in zemljiške aristo- kracije: župan dr. Costa, Prešernov šef dr. Crobath, učitelj Crobathove hčerke Petruzzt, baron Zois, baron Codelli, baron Baumgarten, grof Balbo, grof Auers- berg, trgovec Seunig itd. Dne 13. februarja je bil sklenjen obra- čun, ki je izkazal 504 forintov 40 kraj- carjev dohodkov in samo 84 forintov 48 krajcarjev izdatkov, tako da je ostalo za dečje zavetišče 419 forintov 52 kraj- carjev čistega prebitka. Obračun je pod- pisal trgovec Josef Karinger, oče slove- čega slikarja Antona Karingerja. Bazen o tem, da so bili ljubljanski meščani že pred sto leti družabni in dobri ljudje, nam ta dokument izdaja še drugo omembe vredno posebnost: da je bila Ljubljana takrat zelo, zelo demokratično mesto, ki so mu bili tuji prepadi med duhovno pa fevdalno in finančno aristo- kracijo. &urmans(ci ples nJega dni frCerodna, pa venda* vesela xgodha 2 gospe dom generalnim dir a (c t or t ent Vevče, 29. januarja. Furmanstvu, kakor je bilo razvito na cesti med Vevčami in Zalogom, ko vev- ške papirnice še niso imele svojega in- dustrijskega tira in so v Zalog prispele surovine in premog tovorili številni vozniki, iz tovarne v Zalog pa papir, bomo težko našli primere po naši de- želL Od ranega jutra pozno v noč so voz- niki po razorani cesti z biči pokali naj- različnejše viže, lepo v taktu in ne brez ritma. Po načinu pokanja so se od da- leč spoznavali, s pokanjem so se ogo- varjali in dražili med seboj. Ko je eden odpokal svojo vižo, mu je drugi odgo- voril s svojo. Vsak način je imel uvod, glavni stavek in lep zaključek. Spret- nejši in bolj muzikalični pokarji pa so dodajali še Coda. Toda furmani so bili veliki plagiatorji, zakaj njihovo poka- nje je sumljivo sličilo raznim načinom pritrkavanja pri Devici Mariji v Po- lju. Pa ne bomo se prerekali o tem, saj je naš namen, predočiti čitateljem sijajni furmanski ples, ki so ga priredi- li vsako leto v tovarniški restavraciji. Kdor je videl za ples dekorirano dvo- rano, se je začudil, da morejo biti konj- ska oprema in deli voza tako lep, na svojstven način učinkujoč okras. Pred vhodom sta stala mlaja. Pod vršičem sta viseli novi vozni vagi, na njiju kon- cih po en lampijonček. Vhodna vrata je krasil nov bogataški komat, čigar stranska okrasna, lepo okovana jerme- na so visela doli in zastirala vhod, da so jih vstopajoči morali razmakniti. Ob straneh komata so zavezane v lepe pentlje visele vajeti. Dvorana je bila posebno zanimivo okrašena. Spredaj, na steni, sta visela komata. Od njiju pa sta pod stropom tekla dva para va- jeti na zadnjo steno. Novi bičevniki z biči, lepo prekrižani, so krasili stene Zanimivo okrašena dvorana in sloves tradicionalnega plesa sta privabila ve- dno mnogo ljudi. Uradništvo z dama- mi, generalni direktor, nekaj gostov iz Ljubljane, večkrat pa tudi predstavni- ki družbe Leykam-Josefsthal z Dunaja so bili odlični gostje na tej prireditvi. Do polnoči so furmani prepustili ples- no dvorano eliti in profesionistom, le malo mlajših, drznejših fantov se je upalo zaplesati z damami, ki so se kar dobro počutile v trdih objemih košče- nih in žuljavih rok in ob junaškem, Polka na levo . . . silnem udarjanju nog ob pod. Velika nevoščljivost je prevzela bojazljive, ko so videli že nekaj svojih pogumnejših tovarišev, odlikovanih od dam ž leni- mi kotiljoni, zakaj: kaj je zlata meda- lja nasproti kotiljonu.ki ti ga da lepa plesalka? Nič, prav nič! O polnoči je vladala v dvorani že gneča. Zaljubljenci in oni, ki so se sa- mo radi videli, so že težko čakali na »povštertanc«. Začeli so elito izrivati v posebno sobo in z blazino v roki pri- ganjati pare v krog, godci pa so za uvod zaigrali poziv na povštertanc. Razvrstili so se, in začelo se je zdaj na levo, zdaj na desno. Srca so trepeta- la v strahu in negotovosti, ali bo pri- šel, ali bo prišla? Zakaj, zdaj se bo pokazalo, kako so se srčne vezi mladih in starih spletale skozi vse leto. Ta ples izda vse. Sramežljivo so poklekali na blazino in se največ poljubljali na lica, Vevški furman na furmanskem balu zakaj kdo bi se bil upal nekdaj spričo tolikih radovednih pogledov od dekleta izsiliti poljub na usta? To je bilo raz- odetij! Nekatere dame, pa tudi dekle- ta, so hotele ostati čim delj izpostav- ljene in kazati svojo neznansko sra- mežljivost. Branile so se celo lica na- staviti k poljubu, kakor so sicer morda cenile drhtečo radost, ki jo je v njih vzbudil takle dotikljaj z brkatim mo- škim. Tako je bilo tudi na furmanskem plesu okoli 1. 1900. Vlekel se je ure. Proti jutru je le bila podoba, da ga bo konec. V krogu je bil še generalni di- rektor tovarne, gospod Diamant in ne- kaj parov. Zanimanje, kdo bo ostal ne- rešen in bo nazadnje zaplesal z metlo, kakor je bil star običaj, je posta- jalo vedno večje. Vse je sililo v dvorano gledat, kdo bo nesrečnež. Rojškov Jozelj, zal domačin, je že ča- kal z metlo v roki, pripravljen, da mu jo z izrazi primerne škodoželjnosti iz- roči. Nerešen je ostal direktor Diamant. Dvorana je bila polna dobrodušnega smeha, pa tudi direktor sam se je ve- selo smejal, a le za kratek čas, zakaj Jozelj, vzhičen, da se nobena ni upala direktorja rešiti, mu je metlo vrgel kar v glavo. Užaljen je odšel direktor. Ne- rodneža so vsi grajali in obžalovali, da jim je pregnal priljubljenega direktor- ja, ki se je, četudi tujec, tako rad dru- žil z našimi ljudmi in občudoval naše šege in običaje. Jozelj se je zavedel, da je zagrešil hudo nerodnost, pa je tudi on odšel s plesa. Domov grede je raz- mišljal, kako bi mogel direktorja po- tolažiti. V mislih so mu rojile neprilike bodočih dni zaradi nesrečnega naključ- ja. Ni mogel zaspati. Oblekel se je, vzel palico s trnkom in vabo ter odšel lovit na most. Sreča je hotela, bilo je v dopoldanskih urah — da je poteg- nil težkega sulca na most, prav v tre- nutku, ko je šel direktor v tovarno. Jo- že je pristopil, mu pomolil sulca in dejal: — Nate, gospod direktor, pa bodiva spet prijatelja. — No, ja, no ja, je pogodrnjal direk- tor, vzel sulca, ga — nezavitega — stis- nil pod pazduho, dal Jozlju roko in od- šel v tovarno, Jozelj pa v gostilno k »Francetu*. Vse je bilo pobotano. Ta- krat pač niso bili ljudje, četudi so bili visokega stanu, tako zamerljivi, kakor so dandanes. Jozelj je po nekaj letih odšel v Ame- riko. Bil je bister in varčen, dolarček je polagal na dolarček in si napravil veliko premoženje. Kakor pravi ameri- ški bogataš prihaja zdaj v Vevče na oddih. Vselej, kadar se sestane s sta- rimi znanci h kramljanju, se mu vzbu- di spomin, kako je na furmanskem ba- lu zaključil povštertanc, in kako si je spet pridobil direktorjevo naklonje- nost. Furmanov v Vevčah ni več. Na ce- stah vladata zdaj šofer in avtomobil. Ni verjetno, da bi postali kdaj šofer- ski plesi taka posebnost, kakor so bili fijakarski v Ljubljani in furmanski v Vevčah. Šoferji pač nikoli ne bi mogli z avtomobilskimi deli tako lepo okra- siti dvorane, kakor so jih nekoč fur- mani s konjsko opremo in z deli voza. S plesišča na platno Ples ni samo zabava, marveč je danda- nes mnogim tudi kruh. So pa tudi ljudje, ki jim je baä ples pripomogel do kariere. Med filmskimi zvezdami je cela vrsta ta- kih, ki so baš s pomočjo plesa dosegle svetovno slavo. V Ameriki posebno pri- ljubljena Joan Crawford na primer je bi- la preprosta plesalka v nekem newyor- fikem baru. Naravnost s plesišča so jo od- vedli v filmski atelje in dosegla Je sijajno kariero. Lili an Harvey je 8 16 leti nasto- pala kot plesalka v nekem dunajskem ka? baretu. Tam jo je opazil režiser Ufe in kmalu je zaslovela kot filmska zvezda. Tudi Liana Haid je bila najprvo plesalka v varieteju in je baš zaradi svojega gra- cioznega plesa prišla k filmu, ki ji je pri- nesel svetovno slavo in velike dohodke. Slično je bilo tudi z Dino Grace. 2e v lon- donskih kabaretih je zaslovela kot odlič- na plesalka, prišla nato h gledališču in se končno zasidrala pri filmu. Takih karier, ki so se začele pri plesu, bi le dalo na- šteti nič koliko. Seveda nI bil samo ples, marveč tudi lep obrazek, čedna postava in pa precej sreče, ki so vsem njim odprli pot s plesišča na platno. • ••••••••••••••••••••••••••••••C. NAJELEGANTNEJSE IN NAJMODERNEJŠE VELOUR TRANSPARENT VELOUR FACON® ZLAT IN SREBRN LAME KRASNI KUPONI L* S- LAME — • CGI**1* Sl * • ** ^ «IJ^1 * M Poncij Pilat - taragonski rojak? Zavzetje Tarragone po Francovih četah je spra- vilo zanimivo zgodovinsko drobtino na dan Sic uprta svetovna xmaga S sopQa Att^ìeit „Gombeth - cvolte", mi pa Mot9 fricu pr stavi o} o • • mn Kakor španska gripa v povojnih letih se je razpasel. Namreč lambeth walk, prikupna novotarija letošnje plesne se- zone. Res, prava plesna epidemija je zajela vse, staro in mlado in na cestah so študentje že odpravili tradicionalno pozdravljanje. Da bi se odkrivali s klobukom? Kaj še! Kar palec preko rame pa plesni krik: Hoj, o j, hej! Ka- kor hočete in kakor komu prija. Pa zakaj tudi ne bi, če si je pa celo oni dan angleški premier dovolil ta- ko-le nedolžno šalico. Spominjate se gotovo kritičnih dni v septembru, ko je bila evropska kriza na višku in je grozil nov svetovni požar. Vsi smo bi- li na t m jih, ugibali smo, ali bo vojna ali ne, in denar smo pobirali iz hranil- nic. Kdor ga je namreč imel! Nu, in ta- krat, ko se je mister Chamberlain pri- pravljal — seveda z neizogibnim dež- nikom — na zgodovinsko frčbo v Mo- nakovo, so pristopili k premetenemu državniku novinarji in ga pobarali to in ono. Pa se je tudi nekdo osokolil in ga vprašal: — Mister Chamberlain, ali bo vojna ali ne? Ali mislite, da je bil premier kaj v zadregi? Nasprotno! Malo se je na- smehnil, sključil svojo sloko postavo, dvignil palec preko rame in odrezavo dejal: — O j.., Pravijo, da je bil to dozdaj najbolj- ši diplomatski odgovor. Vsaj za An- gleže! Ampak pojdimo k stvari. Ta prekli- cani lembei vok — kar po domače ga bomo imenovali — ki je spravil ljudi iz ravnotežja, se je rodil v majhnem londonskem predmestnem gnezdu. To je majhna četrt malih obrtnikov in še manjših trgovčičev. Tudi ti mislijo, Dr• L C,i g Med vsemi mesti, ki so jih Francovi • »nacionalisti« osvojili zadnje dni, je me- 3 sto Tarragona, če izvzamemo Barcelono, • nedvomno najpomembnejše. Tarragona 0 ~ g je prastaro mesto, čegar začetki segajo ^^ g f« ^ -m-m-m r*i aa r O še v dobo semitsko-feničanske koloniza- F1IK M wn 6/ r O g Cije Pirenejskega polotoka. L. 218. pred • našim štetjem so Tarragono osvojili § Rimljani pod poveljstvom slavnih Sci- Sopek je primeren za vsako prilož- • pionov, Gneja in Publija KorneKja. nosti — da so bili med vojno trdni za- • nost- ^ šopkom izkažeš spoštovanje in § Tarraco, kakor so Rimljani imenovali vezniki. Zakaj ne bi poživili tisto an- R PriznanJe> s šopkom se ljudje poslav- • svojo novo utrdbo, je postal oporišče tante cordiale, ki je ugnala preklicane • ljaj°' P°zdravIjajo in si čestitajo. Šo= • rimskega prodiranja v notranjost Iber- boches...? Zatorej vivat lembet vok'R pek ie najnežnejše darilo in tudi ti-• skega polotoka. Ko je Hazdrubal 1 212. |=j sti, ki drugih darov ne sprejema, po- • potolkel Scipione v današnji pokrajini • darjenega šopka skoraj ne more od- g pri Terruelu, so Rimljani baje pokopaii S kloniti. • oba svoja generala v Tarragoni. Zgodo- Odkod izvira navada, da se pokla- g vinsko dokazana ta stvar ni, vendar ta- • njajo šopki? Stari vek je ne pozna. • mošnje ljudstvo po ustnem izročilu trd- • Edino ob slavnostih v čast boginje g no veruje in imenuje neki star rimski • Prozerpine na Siciliji so baje nasto- • spomenik »el sepulero de los Escipio- • pale deklice s šopki v rokah. Spočetka § nes« — grob Scipionov. • so ljudje izkazovali s šopki čast samo • Ko je kasneje Julij Cezar utrdil rim- • bogovom. Z njimi so krasili njih žrt- g sko oblast v teh krajih, je Tarraco po- • venike, žrtve in svečenike. • stal glavno mesto rimske pokrajine Hi- • Pozneje so postali Rimljanom venci g spanije Citerior, t. j. Bližnje Španije. V • neogiben okras pri slavnostih. Tudi • tej dobi je bilo meito že popolnom» po g pri poroki sta nosila venec ne samo g romanjeno, kai se je b»»o zgodilo tudi • ženin in nevesta, temveč tudi vsi svat • z mnogimi drugimi kraji iberske dežele, g je. Ta običaj še danes ta dan ni za- g Zopet pripoveduje ljudska legentK da • mrl, le da si svatje pripenjajo name- • se je v tem času rodil v mestu cesarski S sto vencev mirto na suknjič. razvaline stolpa, ki ga je 1. 1811. raz- dejal Napoleonov general Suchet. Stolp je nosil ime »el Torreon de Pilatos«. Ali je ta rimski veljak res kdaj bival v stolpu, se ne da dognati, pač pa je res, da je v njem stoloval cesar Avgust. Morda je ljudska domišljija or.pisala stolp silnemu Ponciju Pilatu, ki je bil širšim narodnim množicam boij znan nego mogočni cesar Avgust. • »tiivc» luiiiAj na ouiviijiw. g namestnik v Judeii Poncij ri'at, znan • Tudi vladarje so nekoč pozdravlja- • vsemu krščanskemu svetu iz procesa g li vsi^ z vencem na glavi. Venec je bil Q proti Jezusu Kristu. Nanj spominjajo • spomladi iz vetrnic in žefranov, poleti • n iz rožmarina in nageljnov. Rože so g uporabljali rimski cesarji pri domačih ß / • slavnostih. Neron si jih jc dal pripe* • v/VStlffiBfl gljati celo ladjo iz Eqipta Veljale so g V ««««1 • • • • baje več ko tono zlata • ...nosijo moški kravato? V srednjem g Egipčanski bogataši in vladarji so g bajehv nek,em obesili iz do- N i. -v I.- J i • -un sleJ neznanih vzrokov odličnega državiia- • rosili cvetje po dvoranah in mizah, g na. Njegov sin ga je odiesal /^STJ* • Imeli so baje stroje, ki so v najsloves- n bi pokazal svoj protest proti očetovi na- g nejsem trenutku pn gostiji začeli me- u silni smrti, si je okrog vratu privezal vrv, • tati na goste cvetlice s stropa. • s katero so obesili očeta. Moškim tistega j . . i t r R Vzhodni narodi, Peržani, Arabci in R mesta je ta okras tako ugajal, da je v Lam spomladi so ga plesali v Lon= g Egipčani, niso poznali vencev. Liste • nekoliko dneh nosila polovica meščanov donu, poleti ze v Parizu, na rivieri in • ali cvetove so kvečjemu izklesovali v R okro» ^^ vrv> ki se je postopno izpre- tudi pri nas v mondenih letoviščih, na g kamen ali so jih pa trosili ob sloves- • mefi!a 7 svi'eno šerP° in naposled v da- Bledu in drugod. Potem je šel jeseni • nih priložnostih po tleh. Ta navada R na5njo kravato moister Jenkn na nnt Vraiol- cbnl- m P • • i • r