107 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 107‒125 h erta m aurer -l ausegger narodno blago iz roža 1936/37: dialektološka in etnološka zakladnica v rožanSkem narečju Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.06 Prispevek prikazuje vsebino in jezikovne značilnosti Narodnega blaga iz Roža (ŠR 1936/37). Gre za narečno etnološko monografijo o življenju, delu in kulturi kmečkega stanu v medvojnem času. Vsebuje besedila iz ljudskega izročila, prikaz šeg in navad v živ ljenjskem krogu ter noš, podroben opis kmečke domačije, izrazje za staro kmečko orodje, opis kmečkih in obrednih jedi ter dejavnosti skozi letne čase, narečni slovar idr. Primerjava besedilnih primerov iz monografije z njihovo transkripcijo v današnji podobi govora kaže precejšne spremembe plajberškega govora v zadnjih nekaj manj kot sto letih. Ključne besede: etnološka monografija, Josip Šašel, snovna in nesnovna kulturna dedišči- na, rožansko narečje, lokalni govor, Slovenji Plajberk, jezikovne spremembe Cultural Assets from the Rosental, 1936/37: A Dialectological and Ethnological Treasury in the Rosental Dialect The article shows the content and linguistic features of the Narodno blago iz Roža (ŠR 1936/37) (Cultural Assets from the Rosental, ŠR 1936/37), a dialectological and ethno- logical monograph on the life, work and culture of the rural population in the interwar period. The publication contains texts from folk tradition, a description of customs and habits within the cycle of life and folk dress, a detailed description of a farmstead, the ter- minology of old farm tools, a description of rural and holiday dishes and activities throu- ghout the seasons, a dialect dictionary etc. A comparison of textual examples from the monograph with their transcription in today‘s form of speech shows considerable changes in the local dialect of Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk in the period of the last little less than one hundred years. Keywords: ethnological monograph, Josip Šašel, tangible and intangible cultural herita- ge, Rosental dialect, local dialect, Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk, language changes Žəbʀá:lə pa ˈnəč jẹ́ːdlə? ... Drːjčəq je tə pə̀ːʀwəbʀt w šùːwo šow. Pʀíːde q dùːmə: »Mà:ma wáːčən!« – ˈNo, ˈqaːj pa ste daˈwalə w šùːlə? – »Dbìːbartə smo žəbráːlə, jẹ́ːdlə pa ˈnəč!« 1 Herta Maurer-Lausegger  Universität Klagenfurt, Institut für Slawistik / Univerza v Celovcu, Inštitut za slavistiko, Avstrija  herta.maurer-lausegger@aau.at Prva različica prispevka je bila predstavljena 23. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 1 Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 38. Poknjiženo: Žebrali pa nič jedli? – Drej- ček je šel prvikrat v šolo. Pride domov: »Mama, lačen!« – No, kaj pa ste delali v šoli? – »Dva- krat smo molili, jedli pa nič!«. 108 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... 1 življenje in delo joSipa šašla Življenje, delo in pomen Josipa Šašla za kulturno zgodovino koroških Slovencev so prikazani v prispevkih zbornika Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik s simpozija o Josipu Šašlu (Šašel 2012). Naj na tem mestu navedemo le nekaj podatkov. Josip Šašel, rojen leta 1883 v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg, se je po zaključenem študiju prava v Pragi leta 1911 vrnil v Celovec. Tam je dobil mesto praktikanta pri deželnem sodi- šču, po opravljenem sodniškem izpitu leta 1914 pa sodniško službo. Kot pravnik je nato deloval v Velikovcu (1919–1920), na Prevaljah in v Mariboru (1920–1922), v Šmarju pri Jelšah (1922–1936) in v Ljubljani (1936–1946), nakar se je na lastno željo upokojil. Od 1. marca 1946 do smrti 24. aprila 1961 je prebival na Prevaljah v Mežiški dolini. Ob službenih obveznostih se je udejstvoval kot narodopisec in kulturnoprosvetni delavec. Udeleževal se je kulturno-političnih gibanj na Koro- škem (čitalnice, tabori), sodeloval pri ustanovitvi Sokolskega društva v Borovljah (1908), se udejstvoval v Društvu slovenskih koroških učiteljev in visokošolcev Gorotan idr. Sodeloval je s Francetom Kotnikom, Vinkom Möderndorferjem in Luko Kramolcem (prim. Kropej 2012: 81–92). 2 zbiranje narodnega blaga Za zbiranje narodnega blaga – »pripovedk« – je Josipa Šašla navdušil učitelj slo- venščine na celovški višji gimnaziji Štefan Podboj, ki mu je pomagal urejati naro- dopisno gradivo, ki so ga zbirali gimnazijci. Tako se je v spominu vse bolj vračal v svoja otroška leta (prim. Ložar-Podlogar 2012: 149; Šašel 1959: 211). Že kot gimnazijec je začel zapisovati pripovedi svoje matere, ki jih je kasneje priložno- stno objavljal. Sprva je zapisoval v knjižni slovenščini, kar ga je včasih spravilo v zadrego, kako zapisati izrazito narečne besede in fraze. Zato je začel take besede in rečenice ter vse več drugega jezikovnega gradiva zapisovati v narečju (prim. Šašel 1959: 212). Ker ni bil dialektološko šolan, se je odločil za poenostavljeno transkripcijo: dolžine je označeval z ostrivcem, kračine pa s krativcem (prim. Ša- šel 1959: 214). 2 Šašlov motiv za zapisovanje besedil v lastnem rožanskem narečju ni bil le dia- lektološki in narodopisni, temveč tudi jezikovnopolitične narave. V raznarodoval- nem procesu Slovencev na Koroškem so nemški nacionalisti s propagando začeli »znanstveno« dokazovati, da [koroški, op. H. M.-L.] slovenski govor zaradi pre- pojenosti z nemškimi besedami ni več pravi slovenski in da spada že k nemškim narečjem (prim. Šašel 1959: 215). In dejansko so nezavedni in sovražno razpoloženi 2 Primer Šašlovega načina zapisovanja narečnega besedila v plajberškem govoru najdemo v pri- spevku Helene Ložar-Podlogar (2012: 156–160). 109 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) rojaki začeli »prav prisiljeno vpletati v vsakdanji govor čimveč nemških besed, kate- rim so seveda morali pritikati slovenske pripone in končnice« (Šašel 1959: 215). To se je po njegovem lahko dogajalo, ker sta šolska izobrazba in uradno občeva- nje omogočila dvojezičnost in razumevanje govorjenega nemškega jezika. Šašlova narečna besedila naj bi, kot je zapisal, jezikoslovcem nudila možnost presojanja, »koliko je propaganda z ‚vindišarskim‘ jezikom upravičena« (Šašel 1959: 215). V spremnem besedilu k Spominom doktorja Josipa Šašla, ki jih je z opombami opremil in za tisk pripravil Julij Felaher, urednik izpostavlja pomen Šašlovega dela: »Nje- govi članki so iz socialno-političnega polja in iz politične zgodovine koroških Slo- vencev, iz koroškega imenoslovja in etnografije tako temeljiti in dokumentirani, da jih tudi naši nasprotniki na Koroškem ne morejo izpodbiti.« 3 3 šašlovo dialektološko-etnološko delo Življenjsko delo, ki ga je ustvaril Josip Šašel, je pomembno za etnologijo, kultu- rologijo, dialektologijo ter za politično, socialno in kulturno zgodovino koroških Slovencev. Njegov natisnjeni in deloma rokopisno ohranjeni opus vsebuje opi- se bivalne in snovne kulture kmečkega človeka, besedila v plajberškem govoru rožanskega narečja, slovar plajberškega govora, strokovno narečno izrazje, opis gorskega sveta, toponomastiko, besedila slovstvene folklore (slovenske povedke in pripovedke iz Roža, ljudske modrosti, ljudske pesmi, ljudske zagovore), opise rožanskih šeg in navad ter ljudskega zdravljenja, zgodovinske, politične in naro- dobudilne spise idr. 4 Šašel je svoje prispevke objavljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Miru, Planinskem vestniku, Etnologu, Koledarju slovenske Koroške, Mladem rodu idr. (prim. Samec 2012: 274–287). Na dragocenost najobsežnejšega Šašlovega dela Narodno blago iz Roža (ŠR 1936/37), ki ga je sam zbral in zapisal, za tisk pa ga je pripravil Fran Ramovš, leta 1938 opozarja France Kotnik v glasilu Koroškega zgodovinskega društva Carinthia I. Piše takole: »Zaželeno bi bilo, če bi bila vsaka publikacija, ki se nanaša na jezikovno mešano območje, prežeta s tako stvarnostjo in s takim odno- som. V tem primeru imamo opravka z res dobrim domoznanskim spisom, ki izhaja iz enega kraja in ki obravnava ljudsko izročilo doline. Etnolog in jezikoslovec, ki želi vzpostaviti medsebojni odnos med narodoma, ne bo mogel mimo tega spisa (dokumenta).« (Kotnik 1938: 201) 5 Po Moniki Kropej spada to delo, poleg Möder- 3 Šašlovi Spomini so v nadaljevankah objavljeni v Koroškem koledarju (1963–1967) (Šašel 1963–1967). 4 Prim. tudi Kropej 2012: 92. Izčrpne podatke o Šašlu in njegovem delu vsebujeta zbornika Šašel 2007 in Šašel 2012. 5 Prevod iz nemščine H. M.-L. Original: »Es wäre wünschenswert, wenn jede Veröffentlichung, die das gemischtsprachige Gebiet betrifft, von dieser Sachlichkeit und Einstellung erfüllt wäre. Wir haben es gerade in diesem Falle mit einer wirklich guten heimatkundlichen Schrift 110 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... ndorferjeve krajevne monografije Slovenska vas na Dolenjskem (1938), »med prve slovenske etnološke monografije kakega kraja« (Kropej 2012: 94). Šašlovo pripovedniško izročilo je kulturni zaklad in prispevek »k utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne samobitnosti na Koroškem« (Piko-Rustia 2012: 233). Neprecenljive vrednosti je tudi Šašlov rokopisni Rožanski narečni besednjak (1957) plajberškega govora. Datiran je 25. avgusta 1957 na Prevaljah, obsega pa 157 oštevilčenih strani formata A4. V primerjavi s slovarjem, objavljenim v Narod nem blagu iz Roža (ŠR 1936/37), najdemo v njem dopolnitve, popravke in izboljšave (prim. Weiss 2012: 247). Vsebuje izrazje, ki je v jeziku starih Plaj- beržanov še danes dokaj dobro zasidrano, pa tudi mnogo besed, ki živijo le še v spominu najstarejših govorcev ali pa so sploh pozabljene. Pripravlja se znanstvena izdaja tega besednjaka po standardnih načelih sodobnega slovaropisja. 6 Roko- pis no ohranjena je tudi Šašlova zbirka ljudskih pesmi (36 poskočnic), ki se nahaja v Štrekljevi zapuščini v NUK-u v Ljubljani (prim. Kropej 2012: 84). 4 šašlovo Sodelov anje S franom ramovšem France Kotnik je leta 1932 Frana Ramovša opozoril na Šašlovo narečno gradivo, nakar je Ramovš 10. novembra 1932 Šašlu poslal naslednje sporočilo: G. inšpektor Kotnik mi je prišel sporočit, da imate dokaj zbranega dialektičnega gradiva za Slov. Plajberk na Koroškem. Mene bi zelo zanimalo to gradivo in bi ga rad pregledal; morda [...] bi se dalo gradivo transkribirati v običajno internacionalno fonetično obliko in priobčiti, za kar bi jaz rad poskrbel, če bom videl, da je to za slavistično znanost uspešno. 7 Ob prejemu tega pisma je bil Šašel zelo počaščen. Ramovša je zanimal Šašlov način zapisovanja v narečju, kar razkriva njuna korespondenca (Ložar-Podlogar 2012: 161). Kot nešolani jezikoslovec je Šašel spoznal, da potrebuje strokovno oporo, saj je vedel, da je njegova transkripcija pomanjkljiva. Začela se je njegova večletna korespondenca z Ramovšem, s katerim sta se srečevala tudi osebno. Šašel je Ramovšu deloma ustno, deloma pa v pisni obliki pojasnjeval pojave rožanščine (prim. Šašel 1959: 214). Ramovš je nameraval Šašlovo narečno Narodno blago iz Roža prenesti v mednarodno fonetično obliko, vendar ga je Šašel pregovoril, tako da se je v fonetičnem zapisu omejil le na kratek primer v uvodu. Narečni slovar, ki je v zu tun, die von einem Orte ausgehend, das Volksgut des Tales behandelt. Der Volkskundler und Sprach forscher, der die Wechselbeziehungen beider Völker aufzeigen will, wird an dieser Schrift nicht vorbeigehen können.« (F. K. 1938: 201) 6 Več o pripravah za izdajo slovarja gl. Weiss 2012. 7 Pisma Frana Ramovša (od novembra 1932 do avgusta 1936), Slovenski etnograf 2 (1959), 215– 221. Navedeno po Ložar-Podlogar 2012: 161. 111 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) monografiji objavljen na straneh 101–122, je Ramovš skupaj s Šašlom preure- dil po fonetičnem zapisu (prim. Šašel 1959: 214). Šašel svoje narečne zapise iz časa med obema vojnama opredeljuje kot sliko rožanščine, kakršna se ni govorila »samo v Slovenjem Plajberku, temveč z lokalno barvo vokalov in naglaševanja tudi ob Dravi, na Gurah, ob Jezeru in na Celovškem polju. 8 Kolikor so nemške izposojenke v tem govoru običajne, sem jih ohranil tudi v primerih, kjer bi jih mogel nadomestiti s slovenskimi (tudi običajnimi) izrazi.« (Šašel 1959: 215) 9 Po izidu Narodnega blaga iz Roža se je Šašel po navodilih profesorja Ramovša spet posvetil narečnemu slovarju, kjer je pozornost usmerjal na nemške izposojenke in razširitev frazeologije. Narečni besednjak je dokončal leta 1957 in ga predložil Inštitutu za slovenski jezik (prim. Šašel 1959: 214). 10 Osrednji razdelek tega prispevka bo posvečen podrobnejši predstavitvi Šaš- love monografije Narodno blago iz Roža. 5 narodno blago iz roža Narodno blago iz Roža lahko opredelimo kot dialektološko-etnološko zakladnico slovenskega plajberškega govora. Monografija je izšla kot druga knjiga zbirke Arhiv za zgodovino in narodopisje v Mariboru (1936/37). 11 Šašlovo etnološko- dia lektološko delo omogoča preučevanje diahronega razvoja in spremembe nareč- ja skozi desetletja. Vsebuje bogato besedišče iz nekdanjega izvirnega kmečkega okolja, upoštevana pa je tudi frazeologija. 5.1 Vsebina Monografija Narodno blago iz Roža obsega 121 oštevilčenih strani in dodatno stran s popravki. Uvodni del (str. 1–4) vsebuje kratko predstavitev občine in fare Slovenji Plajberk, oris osnovnih značilnosti plajberškega govora, karto Spodnjega Roža z Rutami (str. 2) in primer Ramovševe fonetične transkripcije besedilnega odlomka, ki je nameščen ob Šašlovem izvirnem zapisu (str. 4). Nato sledijo na- slednji štirje tematski sklopi, napisani v plajberškem govoru. 12 8 Opis je posplošen, saj obstajajo tudi velike razlike v besedišču, ki jih najdemo po arealih oz. v posameznih govorih na teh območjih. 9 »V dokaz, da sem pri podajanju snovi in jezika ostal na trdnih domačih tleh, se sklicujem na recenzijo knjige ‚Narodno blago iz Roža‘ v glasilu Koroškega zgodovinskega društva Carinthia I, 1938, str. 200–201.« (Šašel 1959: 215) 10 Trenutno je v računalniški obdelavi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (prim. Weiss 2012). 11 Pred izidom knjige Narodno blago iz Roža so posamezne Šašlove objave izhajale kot priloga zvezkom Časopisa za zgodovino in narodopisje. 12 Celotno besedilo, razen glavnih naslovov poglavij, je zapisano v narečju. Naslove enot, ki se deloma razlikujejo od naslovov v besedilih, navajamo po vsebinskem kazalu publikacije (prim. ŠR 1936/37: 1). Navedeni naslovi naj bi omogočili vpogled v široki spekter obravnavanih tem. 112 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... Prvi razdelek z naslovom 1. Bajke, pripovedke, povesti, prerokovanja, smešnice, uganke, pregovori (str. 4–42) vsebuje 71 oštevilčenih vsebinskih enot različnega obsegaː 1. Gorni mož, 2. Žalik žene, 3. Divja jaga, 4. Pehtrna [pehtra baba], 5. Škrat, 6. Skuberl, 7. Torka, 8. Škopnjak, 9. Prerokovanja od vojske, 10. Kralj Matjaž, 11. Coprnije, 12. Šac [zaklad] cveti, 13. Modra Barbica, 14. Na onem svetu, 15. Revna duša v Pošeni [v Pošni = toponim, tj. v Polšini], 16. Revna duša v Ajdovskem gradu, 17. Zdane [izdane] duše, 18. Trota mora, 19. Prijazna in sporna [hudobna] deklica, 20. Deklica veka, 21. Otrok ob rojstvu prodan, 22. Zlati grad na glažovnati gori, 23. Skrb, 24. Zmerom narobe, 25. Trije bratje, 26. Božji stol [mavrica], 27. Babilonski turn [stolp], 28. Zakaj vse listje dol ne pade, 29. Žganje je hudič znašel [iznašel], 30. Kače, 31. Medved, 32. Pod- gane so hudičeva žival, 33. Munej je mleko sprosil, kužej pa kruh, 34. Podla- sica, 35. Grili [črički], 36. Kukavica, 37. Bedrunc [bedrinec], 38. Deževnica, 39. Cajzeljc, 40. Petelin, 41. Trepetlika, 42. Rež [rž], 43. Breza, 44. Kako je blejsko [Blejsko] jezero nastalo, 45. Sveta peč, 46. Svečane [Sveče], 47. Stari Podljubelj, 48. Baba, 49. Hudičev most, 50. Ostrovca [Ostrovica], 51. Mačenska planina, 52. V Rjavci [Rjavca = toponim, Rjavica], 53. Jezerce v Podnu, 54. Stru- garji, 55. Šmolcpaver, 56. Za Kepo [Čepo], 57. Huda jama, 58. Železna Kapla, 59. Šac [zaklad] v Tolstem vrhu, 60. Kostena miza, 61. Kijec na čelo, 62. Ena godčeva, 63. Tkalec v peklu, 64. Rajni Bunder, 65. Rajni Pisel, 66. Lah [Vlah] pa Kranjec, 67. Prstena gospoda, 68. Na vozu pa koš na glavi, 69. Molili pa nič jedli, 70. Uganke, 71. Pregovori. – Iz naslovov je razvidno, da zapisi vključujejo tudi zgodbe o vaških posebnežih in vrsto vsebin, ki so vezane na točno določena prizorišča v Slovenjem Plajberku, Podnu in okolici (gore, hribe, kraje). Uganke in pregovori so dragocen del plajberškega ustnega izročila, prve so bile tudi pomemben sestavni del ženitovanjskih običajev. Drugi tematski sklop z naslovom 2. Šege in navade (str. 42–65) prikazuje v sedmih tematskih enotah stare plajberške šege in navade: 1. Od otrok, 2. Botrina, 3. Ženitev, 4. Nošnje [noše; moška in ženska obleka], 5. Bolezni in zdravila, 6. Smrt, 7. Verovanje. Naslov tretjega sklopa je 3. Domačija (str. 66–99) in v njem so v desetih točkah predstavljena področja iz materialne in duhovne kultureː 1. Kmečka hiša, 2. Skedenj in hlev, 3. Voznina [voz, plug, sani], 4. Mlin, 5. Domača živina [domače živali], 6. Jedi [kmečka hrana, obredne jedi], 7. Delo na kmetih: pozimi, pomladi, poleti, jeseni, tritva [teritev], preja, tkalec. 8. Kako se kopa kuha. 9. Semenj [žeg- nanje], 10. Božji denar. Četrti razdelek publikacije tvori narečni Slovar (str. 100–121), ki vsebuje izrazje iz besedil, ki je v glasovnem in besednem pogledu pomembno za rožansko Lastna dopolnila oz. pojasnila dodajamo v oglatem oklepaju, danes nežive besede pa označu- jemo z zvezdico *. 113 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) narečje. V primerjavi z besedili, v katerih je označena le dolžina oz. kračina naglašenih samoglasnikov, je v slovarskem delu zapisana tudi rastoča in padajoča intonacija (prim. ŠR 1936/37: 101). Na zadnji, neoštevilčeni strani se nahajajo popravki. 5.2 Izbrani primeri iz Narodnega blaga iz Roža v faksimilu, v današnji obliki plajberškega govora in v poknjiženem zapisu V uvodu Narodnega blaga iz Roža je navedeno, da je gradivo »zapisoval g. dr. Josip Šašel verno po govorici, običajni v Slovenjem Plajbergu. Zapisal je, kakor je slišal, čeprav je opazil, da je večkrat ista ali druga oseba v istem kraju isto besedo v kaki drugi zvezi drugače izgovorila ali naglasila.« (ŠR 1936/37: 1) V dvomljivih primerih je zapisovalec podatke preveril »pri svojih domačih, pri materi in sestrah«, da je »mogel najti točne podatke za pristnost in tudi za dvojnost izgovora«. Kot primer za dvojnice mdr. navaja besede lasên in lesên ‘lesen’ (danes se izgovarjaː ləˈseːn oz. leˈseːn; zelo redko laˈseːn), šíša in híša ‘hiša’ (dvojnica ší:ša in xí:ša se uporablja tudi v današnjem govoru), qlíše in qlíšče ‘klešče’ (danes slišimo le qlíːše) (prim. ŠR 1936/37: 1). Plajberški govor ima monoftongični sistem samoglasnikov in je ikavski govor, v katerem se v dolgih zlogih za ê in ě govori i, za dolgo pada- joči ô pa u. Govor ima poleg samoglasnikov i, e, a, o, u in ə »še motna visoka in napeto tvorjena ï in ë« (ŠR 1936: 3). 13 Značilno je tonemsko naglaševanje, ki pa v besedilih ni označeno, kar je utemeljeno takole: »Dolga poudarka sta ali rastoče ali padajoče usmerjena in odgovarjata vseskozi gorenjskemu ´ in ˆ; ker je ta razlika ista kot v gorenjskem in knjižnem govoru, zato je bilo možno, da je v tekstih označena le dolžina z ostrivcem ´.« (ŠR 1936/37: 3) Trditvi se ni mogoče docela pridružiti. V plajberškem govoru imajo npr. lahko tonemi na naglašenih nezadnjih zlogih po- menskorazločevalno funkcijo. Nadalje sta za govor značilna arhaična oksitoneza in lokalno besedje, ki se v knjižnem jeziku in v gorenjščini ne pojavljata. 14 Naslednji izbrani besedilni primeri v faksimilu (ŠR 1936/37) in njihova tran- skripcija v današnji podobi plajberškega govora omogočajo sledenje spremem- bam, ki jih je govor doživel od časa njihovega zapisovanja med obema svetovnima vojnama do današnjih dni. 15 Že Šašel ugotavlja, da v plajberškem govoru obstaja dvojnost izgovora in naglasa tudi pri isti ali drugi osebi, kar deloma velja tudi za današnji govor. Za lažje razumevanje vsebin narečnima zapisoma dodajamo še prevod v standardizirano slovenščino. 13 Očitno sta »motna visoka in napeto tvorjena ï in ë« prevzeta po Scheiniggovih zapisih. 14 Značilnosti plajberškega govora na tem mestu ne moremo obravnavati. Več o Slovenjem Plaj- berku in tamkajšnjem govoru v Maurer-Lausegger 1994 in 2003. 15 Soglasniška skupina nj se v plaj berškem izgovarja nazalirano in je bližja soglasniku j. Zato je ne zapisujemo kot ŠR 1936/37 z znakom ń. Izgovarjava ń je značilna za sveški govor in se razlikuje od plajberške izgovarjave. Zato v transkripciji ohranjamo zapis nj. Več o govoru Sveč v Rožu Feinig 1985. 114 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... Slika 1: Narodno blago iz Roža: 47. Stárə Pudləbl (ŠR 1936/37: 32) 47. Stàːrə Pudləˈbəl (Pudˈbəl). Pudləˈbəl je sˈtaːw ˈčẹjqˈdẹj pʀaˈce wìːšə blíːzə Qùːʀje jáːme, ˈtam čiʀ je ˈdoːns han wə̀ːləq pˈwaːz. Tə stàːʀə Pudləbə̀ːlčanə / Pud- bə̀ːlčanə so bˈliː zˈwə pʀawzéːtnə pa ˈtaq wọ̀ːfəʀtnə, da Boháː ˈčiso wọtˈlə ˈweč pu- znáːtə. Puhùːjšinje je ˈbuː ˈtaq wəlˈquː, da sta se Žíːnhaʀca pa Həʀˈlọːwc začèːwa míːntə, qaˈquː bə to puqončáːwa. Žíːnhaʀca je ʀaqˈwa: »Həʀˈlọːwc, puhʀẹ́ːznə se ti«, Həʀˈlọːwc pa: »ˈJes qˈna séːžam ˈtaq ˈdaːlč, zaˈsuːj ˈti te hníːzdə!« Pa ʀìːsən nastáːne punọˈčə putˈʀas, han ˈciːw ˈʀoːb Žíːnhaʀce se je wtːʀhu pa je caˈwoː ˈweːs zə wsìːmə lədˈmiː puqọˈpọw. Ʀíːšu se je saˈmuː haˈdən, qə je təsˈto ˈnuːč w Tːʀnjax wəsˈwọw (transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 32). Poknjiženo: 47. Stari Podljubelj – Podljubelj je stal nekdaj precej višje blizu Kurje jame, tam, kjer je danes velik plaz. Stari Podljubeljčani so bili zelo prevzetni in tako ošabni, da Boga niso hoteli več poznati. Pohujšanje je bilo tako veliko, da sta se Žingarica in Grlovec začela meniti, kako bi to pokončala. Žingarica je rekla: »Grlovec, pogrezni se ti«, Grlovec pa: »Jaz ne sežem tako daleč, zasuj ti to gnezdo!« Pa res nastane ponoči potres, cel rob Žingarice se je odtrgal in je pokopal celo vas z vsemi ljudmi. Rešil se je samo eden, ki je tisto noč vasoval v Trnjah. Slika 2: Narodno blago iz Roža: 48. Bába (ŠR 1936/37: 32) 48. Baba. Tùːjcə pʀàːwijə Qušúːtcə Báːba. ˈToː pa qˈniː pˈʀow. Báːba se pʀàːwə sadˈwə pʀùːtə Qušúːtə, sqòːdəʀ Saláːnə na Bʀrìːzje xọ́ːdijə. ˈTam čˈʀiːz je han Qˈʀaːjnc Fʀancọ́ːze w Séːle pəʀpẹˈlọw; Saláːnə so jọˈmə ʀíːqalə, da je bàːbjaq, to je hantˈqaːj qə pa zdaˈjaːwc. Ud ˈtaː je tudə sadˈwə jəˈmeː Báːba duˈbiːw. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 32.) 115 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Poknjiženo: 48. Baba – Tujci imenujejo Košutico za Babo. To pa ni prav, Baba se pravi (= imenuje) sedlo proti Košuti, od koder Selani hodijo na Brezje. Tam čez je neki Kranjec v Sele pripeljal Francoze; Selani so mu rekli, da je bab- njak, to je toliko kot pa izdajalec. Od tega je tudi sedlo dobilo ime Baba. Slika 3: Narodno blago iz Roža: 53. Jízarcè w Pódnə (ŠR 1936/37: 33) 53. Jəzaʀˈce w Pːdnə. Pọ̀ːdənščə puˈtoq / hʀáːbən zwìːʀa w jəzaʀˈcə pud Pọ̀ːdnaʀjam. Te jəzaʀˈce čẹ̀ːme dˈna, nˈjaː žíːwa séːže pˈʀow na Blẹ́ːjsqə jìːzaʀe. Ud ˈtaː so se pʀapʀìːčalə, qə so haˈməʀt Pọ̀ːdnaʀjuwə wọːˈlə zbəzáːlə n se w jəzaʀˈcə putùːplə, nˈjəx jəˈ’huː pa so dọ́ːwhə puzdẹ́ːjšə na Blẹˈdə z jìːzaʀa putehˈnələ; na jəžẹ̀ːsə je biw Pọ̀ːdnaʀju jˈmeː. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 33.) Poknjiženo: 53. Jezerce v Podnu – Podenski potok izvira v jezercu pod Pod- narjem. To jezerce nima dna, njegova žila sega prav na Blejsko jezero. O tem so se prepričali, ko so enkrat Podnarjevi voli zbezljali in se potopili v jezercu, njihov jarem pa so dolgo pozneje na Bledu potegnili iz jezera; na jarmu je bilo Podnarjevo ime. Slika 4: Narodno blago iz Roža: 58. Žalízna Qápva (ŠR 1936/37: 34) 58. Žəlìːzna Qàːpwa. Qə so Túːʀčə xudíːlə pu Qoʀòːščam, so pəʀ Bẹ́ːlə wdə̀ːʀlə tùːdə pʀùːtə Qàːplə, qə se ˈdoːns pʀàːwə Žəlìːzna. Qʀistjáːnə s tˈʀeːx dəˈžeːw, s qoʀòːšče, štàːjəʀšče pa qʀáːjnšče so se ˈjəm pʀùːtə pustawˈlə, Qʀáːjncə so dàːlə ˈsuː, Štàːjəʀcə wíːna, Qoʀòːšcə pa so naʀèːdlə: woˈdoː so zajìːzlə na Táːbʀə, qə je pa pəʀhːʀmu ˈTuːʀq, so jo spùːstlə, da je wˈse Túːʀče pupwaqˈnəwə. Təˈdẹj je ˈTuːʀq naʀèːdu žəléːzən píːsmə (to je, za tːʀdnə se je zaʀéːqu), da w ˈtax qràːjax qna ˈboː ˈweč xọˈdọw. Ud ˈtaː ma mẹ́ːstə jəˈmeː Žlìːzna Qàːpwa. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 34.) 116 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... Poknjiženo: 58. Železna Kapla. Ko so Turki hodili po Koroškem, so pri Beli vdrli tudi proti Kapli, ki se danes imenuje Železna. Kristjani iz treh dežel, iz Koro- ške, Štajerske in Kranjske, so se jim zoperstavili, Kranjci so dali sol, Štajerci vina, Korošci pa so naredili: vodo so zajezili na Tabru, ko pa je prigrmel Turk, so jo spustili, da je vse Turke poplaknilo. Tedaj je Turk naredil železno pismo (to je, trdno se je zarekel), da v teh krajih ne bo več hodil. Od tega se mesto imenuje Železna Kapla. Podrobni opis domačije ni le čisti opis prostorov in predmetov. Vsebuje tudi bogat popis inventarja, ki je bil nekdaj del kmečkega vsakdana, pa tudi podatke o načinu življenja: Slika 5: Narodno blago iz Roža: 3. Domačija – začetek (ŠR 1936/37: 66) 3. Domačìːja. Pàːwəʀsqa xíːša (šíːša) je zíːdana pa z ləsèːnim cíːmpʀam puqʀìːta. Wčàːsə so ˈqọj ləsèːne xìːše pùːwalə, bàːjte pa qàːjže so še ˈdoːns ˈqọj ləsèːne. Wsàːqa pàːwəʀsqa híːša ˈmaː w blíːžnəwə še hano mẹ̀ːjnšə, máːntle ləsèːno híːšəco, to je pàːštəbo za hàːwcəhaʀje / hàːwcaʀje, sqəˈdẹnj s xlíːwam, sˈtəx pa qọˈzọw, tùːdə pu dˈbaː qozwˈa. Híːša je pudọ̀ːwhlasta, na wsàːči tə dèːlə stʀáːnə so ləsèːne dùːʀə; tə pʀìːdnje dùːʀə (pəʀ pòːtə) se zaqlíːpijə na qˈluːč pa ud znóːtʀi na ʀíːhəl, tə zàːdnje dùːʀə (na dwoʀíːše, na huʀíːco) pa ˈqọj ud znó:tʀi na ʀíːhəl. Pər wbùːjnax dùːʀax se pʀíːde w wẹjˈžo, qə ˈmaː pəʀ tə pʀìːdnjax dùːʀax han wọqˈnə zə žəléːznim háːtʀam. Ud wẹjˈže na líːwo se pʀíːde w šíːšo (s ˈteː pa w šìːšno qàːmʀo) n jəšˈpəč (tə čə̀ːʀna qəxìːnja), na pʀàːwo stˈʀaːn, qə je mẹ̀ːjnšə, pa w ˈwəːlb (wə̀ːlbəč, xˈʀam) nə wəžọ́ːwno qàːmʀo, qə je ˈdoːns sqoˈʀə puwˈsoːd za swətˈwoː qəxìːnjo pəʀpʀàːwlana. Z wẹjˈže pẹ̀ːlijə ləsèːne štìːnje na ˈwəːʀx (pud stʀéːxo). (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66.) 117 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Poknjiženo: 3. Domačija. Kmečka hiša je zidana in pokrita z lesenim ostreš- jem (»cimprom«). Včasih so gradili samo lesene hiše, bajte in kajže so še danes samo lesene. Vsaka kmečka hiša ima v bližini še eno manjšo, navadno leseno hišico, to je »paštbo« za preužitkarje, skedenj s hlevom, stog [= dvojni kozolec] in kozolec, tudi po dva kozolca. Hiša je podolgovata, na vsaki daljši strani so lesene duri; sprednje duri (ob poti) se zaklepajo na ključ, od znotraj pa na zapah, zadnje duri (na dvorišče, na gorico) pa samo od znotraj na zapah. Skozi oboje vrat se pride v vežo, ki ima pri sprednjih vratih okno z železno mrežo. Iz veže se na levo pride v hišo (iz te pa v hišno kamro) in ješpič [izbič] (črna kuhinja), na desno stran, ki je manjša, pa v shrambo (»velbič«, hram) in vežno kamro, ki je danes skoraj povsod preobliko- vana v svetlo kuhinjo. Iz veže peljejo lesene stopnice na vrh (pod streho). Slika 6: Narodno blago iz Roža: 3. Domačija – nadaljevanje; tloris kmečke hiše (ŠR 1936/37: 66) Wẹjˈža je nawáːdnə wə̀ːlqa, da ˈtam stuˈjiː qaqa míːza, pəʀ qtìːʀə pọsˈlə pulẹ́ːtə jíːjə. W haˈnam qóːtə se sxʀáːnja ˈcəwx: ščíːʀe (ʀočˈna ščíːra, *puntaqa – máːwə wèːčə, cíːpuwnca – za dʀˈweː cíːptə, *másaqa – za dʀíːwje pusaˈqatə, *šnájdaqa – za cíːmpəʀmane, *γówštaqa – za wẹ̀ːje ubsəqwáːtə, pʀatóːsaq – za xọ̀ːwje / xọ̀ːje dʀubìːtə, hóːjənca – túːdə za ˈtoː, pàːʀta – məsáːʀsqa [fláːjšqaʀsqa] ščíːʀa), qʀáːmpə, cəpìːnə, čẹtˈne, qladˈwə, qlíːše, žʀẹbˈlə, cwéːdʀə, hlíːtə, pìːle, họ́ːbwə, 118 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... žàːje (wòːqaʀca = ʀočˈna žàːha). W wẹjˈžə stuˈjiː uˈmaːʀ / qóːstən (na làːdəlce n pulíːce) za móːqo, qʀamnìːje, ʀìːnje, mːʀzle jəˈdiː. Wčàːsə tùːdə họ́ːbəlˈponk s cəwˈxam pustàːwijə w wẹjˈžo. Na zíːdə wìːsijə ʀəšaˈtə. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66.) Poknjiženo: Veža je navadno velika, da tam stoji kaka miza, pri kateri posli poleti jedo. V enem kotu se shranja orodje: sekire (ročna sekira, *puntaka – malo večja, cepovnica – za cepljenje drv, *másaka – za sekanje dreves, *šnájdaka – za tesarje, *γówštaqa – za obsekovanje vej, pretosek – za drobljenje hojevja [smreko- vih vej], »hojnica«– tudi za to, »parta« – mesarska sekira), krampi, cepini, verige, kladivo, klešče, žeblji, svedri, dleta, pile, obliči, žage (lokarica = ročna žaga). V veži stoji omara (na predale in police) za moko, drobnarije [»kramnije«], pekače [»rinje«], mrzle jedi. Včasih postavijo v vežo tudi skobeljnik z orodjem. Na zidu visijo rešeta. Slika 7: Narodno blago iz Roža: 3. Domačija – nadaljevanje (ŠR 1936/37: 66–67) Z wẹjˈže na líːwo se pʀíːde w šíːšo. Šíːša je tə wèːčə qˈʀaj pud strʀèːxo, ˈtam se zbaˈʀoː domáːčə q jíːdə pa q žəbʀàːnjə, ˈtam wpʀàːwjə hostnìːje, sprẹ́ːjmijə góːste, puzíːmə se domáːčə ˈtam hʀẹ̀ːjijə pa šəšíːjə hwáːnte n púːnčəse / púːnče, wpʀáːwlijə mẹ̀ːjnšə dìːle, pʀéːdijə, dìːwijə špàːne pa ˈcəwx ʀọ́ːwnijə. Pəʀ zíːdə w šíːšə n pəʀ pẹjˈčə wqùːlə n wqùːlə so ləsèːne qwọˈpiː, w qóːtə naspʀùːtə dùːʀam hana wə̀ːlqa míːza, zʀàːwən dˈbaː stoˈwa, w qóːtə wìːsə swéːta màːtʀa / qˈʀiːž, zʀàːwən pa tàːble swətníːqu, mad mìːzo swéːtə ˈduːx pa làːmpa, na zíːdə pa žlìːč- njaq za žlìːce, noˈže pa wəlˈce. W qóːtə pəʀ dùːʀax wìːsə na ˈni stʀáːnə sqlìːdnjaq za tə čèːdnə sòːdje: sqlèːde za naʀìːxtwinje, pìːqije, šalˈce, sqledˈce, ləsèːne n 119 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) poʀclàːnaste talìːʀje, tʀàːxtaʀje; zʀàːwən sqlìːdnjaqa pəʀ dùːʀax wìːsə qà:jnhəlca za tə žẹ́ːhnano woˈdoː, da se tẹsˈtə, qə sˈpaːt al pa ˈdaːlč ˈqam hʀẹ́ːjə, puqʀoˈpoː. W hùːnam qóːtə ud dùːʀu je qʀùːšna ˈpẹjč, wqùːlə nˈjeː pa ləˈseːn hˈʀəšt, qə ha dʀˈžiː pəʀ tə pʀìːdnjam wọ̀ːhlə čəlìːšnjaq, na ˈni stʀáːnə ˈmaː dìːlco, zwəʀˈxẹj čʀiz ˈpẹːjč pa ləsèːne déːʀe, na qtìːʀax se puzíːmə wtʀọˈcə wáːlijə n hʀẹ̀ːjijə pa tùːdə ləžíːjə; na ˈtax déːʀax šəšíːjə tùːdə hwáːnte, qọcˈne, pudíːže, na *sqʀëlə̀ na pẹjˈčə pa žíːtə, tùːdə šˈtoq suˈliː dáːjjə hoˈʀə. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66–67.) Poknjiženo: Iz veže na levo se pride v hišo. Hiša je največji prostor pod streho, tam se zberejo domači k jedi in k molitvi, tam opravijo pogostitve, sprej- mejo goste, pozimi se tam domači grejejo in sušijo obleke in čevlje (gojzarje), opravljajo manjša dela, predejo, delajo trske in popravljajo orodje. Ob zidu v hiši in pri peči naokoli so lesene klopi, v kotu nasproti durim (vratom) velika miza, zraven dva stola, v kotu visi sveti križ [»sveta matra«], zraven pa table svetni- kov, med mizo sveti duh in svetilka [»lampa«], na zidu pa žličnjak za žlice, nože in vilice. V kotu pri durih visi na eni strani sklednik za čisto posodo: sklede za pri pravljanje jedi, lončki, šalice, skledice, leseni in porcelanasti krožniki, lijaki; zraven sklednika pri durih visi kanglica za žegnano vodo, da se tisti, ki spat ali pa kam daleč gredo, pokropijo. V drugem kotu od vrat je krušna peč, okoli nje pa leseno ogrodje, ki ga pri srednjem vogalu drži čelešnik, na eni strani ima deščico, zgoraj čez peč pa lesene »dere«, na katerih se pozimi otroci valjajo in grejejo pa tudi ležijo; na teh »derah« sušijo tudi obleko, odeje, podiže, na skrili na peči pa žito, tudi »štok« [leseno posodo] soli denejo gor. Slika 8: Narodno blago iz Roža: 3. Domačija – zaključek (ŠR 1936/37: 67) 120 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... Ub zíːdə pəʀ pẹjˈčə stujíːjə nəšˈčeː, notˈʀe je wìːwənca pa wopatˈca, w làːdəlcə spoˈdə pa ʀìːbižəl, wmawˈce; puqˈʀọw ud nəˈšeːq huspudíːnja wbːʀne, qəˈdəʀ ha nùːca za wáːlinje. Na zíːdə pəʀ nəšˈčax wìːsə wúːʀa, pud qwọpˈmiː pa je nawàːdnə qaq stọ̀ːli pa ˈzeːc za sqóːʀənce zəzúːwatə / ˈdọw dí:watə. Šíːša ˈmaː ləˈseːn ˈpod pa ləˈseːn ˈčəːʀn stˈʀop, qtìːʀa dəʀˈžiː pu sʀíːdə han moˈčən tˈʀaːm; pəʀ stʀáːnə so w tˈʀaːm zabìːtə ləsèːnə cwẹˈčə, da dʀžíːjə pulíːce (dìːlce) na qtìːʀax se shʀanjùːjijə mẹ̀ːjnšə ʀəˈčiː, puzíːmə se tùːdə mlíːqə síːʀət ˈdiː hoʀˈə. Na stʀˈop pəʀ pẹˈjčə so pəʀbìːte hane ʀàːntəce (wàːha), da se púːnčəšə / púːnčə na nˈjəx šəšíːjə. Na wsàːči stʀáːnə míːʀa sta nawàːdnə pu dˈbaː wọ́ːqna, na nˈjəx pa ʀòːže w pìːsqəʀčax. (Trans- kripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 67.) Poknjiženo: Ob zidu pri peči stojijo nečke, notri je velnica in lopatica, v predalčku spodaj pa strgalnik, omelo; pokrov od nečk gospodinja obrne, kadar ga potrebuje za valjanje. Na zidu pri nečkah visi ura, pod klopmi pa je navadno kak stolček in zajec za sezuvanje škornjev. Hiša ima lesen pod in lesen črn strop, ki ga po sredini drži močan tram; ob strani so v tram zabiti leseni cveki, da držijo police, na katerih se shranjajo manjše reči, gor se postavi pozimi tudi mleko sirit. Na strop pri peči so pribiti drogi [»vaha«], da se na njih sušijo čevlji. Na vsaki strani zidu [»mira«] sta navadno po dve okni, na njih pa rože v piskričih. 5.3 Primerjalni prikaz narečnih sprememb od medvojnega časa do danes V primerjavi z jezikom, zapisanim v Narodnem blagu iz Roža (ŠR 1936/37), kaže današnji plajberški govor nekaj izrazitih sprememb, ki so razvidne iz navedenih primerov v faksimilu (ŠR 1936/37) in iz transkripcije istega besedila v današnji podobi govora. Na tem mestu bo izpostavljenih nekaj pojavov, ki so komentirani z vidika današnjega plajberškega govora: 5.3.1 Vzglasni samoglasnik a ima v današnjem plajberškem govoru protetični h-: 16 – samú adə̀n (ŠR 1936/37: 47) → saˈmuː haˈdən; – to je antqáj (ŠR 1936/37: 32) → to je hantˈqaːj; – V anàm qótə se shrańúje cwx (ŠR 1936/37: 66) → W haˈnam qóːtə se shʀáːnja ˈcəwx; – tó je páštəbo za áwcəharjè (ŠR 1936/37: 66) → to je pàːštəbo za hàːwcəhaʀje / hàːwcaʀje. 5.3.2 Nekdanji plajberški refleks a v predakcentskih zlogih danes načeloma nadomešča pol- glasnik, redkeje je slišati tudi e oz. a: – Žalízna Qápva (ŠR 1936/37: 34) → Žəlìːzna Qàːpwa; – Včásə so qòj laséne híše púvëlə (ŠR 1936/37: 66) → Wčàːsə so ˈqọj ləsèːne xìːše pùːwalə; – laséno hišə̀co (ŠR 1936/37: 66) → ləsèːno xíːšəco / lesèːno xíːšəco; – laséne dúrə (ŠR 1936/37: 66) → ləsèːne dúːʀə / lesèːne dúːʀə; – Šíša má lasén pòt pa lasén čŕn stròp (ŠR 1936/37: 66) → Šíːša ˈmaː ləsˈeːn ˈpod pa ləsˈeːn ˈčəːʀn stˈʀop. 16 Govor v Svečah v Rožu npr. pred vzglasnim a-jem nima protetičnega h-. 121 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 5.3.3 V današnjem plajberškem govoru prehaja predakcentski o v u: stojíjə (ŠR 1936/37: 67) → stujíːjə. V originalu ŠR 1936/37 gre očitno za vpliv knjižnega jezika. 5.3.4 Namesto motno visokega ë oz. ï (ŠR 1936/37: 66) se danes govorijo a, i oz. polglasnik: – púvëlə (ŠR 1936/37: 66) → pùːwalə; – so se prepríčïlə (ŠR 1936/37: 33) → so se pʀapʀìːčalə; – se zaqlípëjə na qlúč (ŠR 1936/37: 66) → se zaqlíːpijə na qˈluːč; – dívëjə špáne pa cë`wh równëjə (ŠR 1936/37: 66) → dìːwijə špàːne pa ˈcəwx ʀọ́ːwnijə; – cavó vés z vsëmə lədmí (ŠR 1936/37: 32) → caˈwo ˈweːs zə wsìːmə lədˈmiː; – puhújšëńe (ŠR 1936/37: 32) → puhùːjšinje; – qədə̀r ha núca za válëńə (ŠR 1936/37: 67) → qəˈdəʀ ha nùːca za wáːlinje; – nčë´me dná (ŠR 1936/37: 33) → čẹ̀ːme dˈna; – ud znótrëj (ŠR 1936/37: 66) → ud znóːtʀi; – na qtë´rah se shrańújëjə (ŠR 1936/37: 67) → na qtìːʀax se shʀanjùːjijə; – qaqà míza, pər qtë´rï (ŠR 1936/37: 67) → qaqa míːza, pəʀ qtìːʀə. 5.3.5 Za večzložne besede, ki vsebujejo zlog s polglasnikom oz. e-jevski glas, je danes (z izjemo najstarejših govorcev), predvsem v hitrem govoru, značilna redukcija nenaglašenega polglasnika oz. celega zloga. Dvojnice se pojavljajo le še redko: – Pudləbl (ŠR 1936/37: 32) → Pudˈbəl / Pudləˈbəl; Pudləblčanə (ŠR 1936/37: 32) → Pudbə̀ːlčanə / Pudləbə̀ːlčanə; – hvánte n púnčəše (ŠR 1936/37: 66) → hwáːnte n púːnče; – čjqədj (ŠR 1936/37: 32) → ˈčẹjqˈdẹj; – so jo spústələ (ŠR 1936/37: 34) → so jo spùːstlə. Tendenca k redukciji zloga se odraža tudi v primeruː Pər ubújnah dúrah (ŠR 1936/37: 66) → Pəʀ wbùːjnax dùːʀax. 5.3.6 V končniško naglašeni večzložni besedi jízarcè (ŠR 1936/37) se stranski akcent (očitno zaradi prehoda samoglasnika i v polglasnik) docela umakne: Tu jízarcè (ŠR 1936/37: 33) → Te jəzaʀˈce (maskulinizacija srednjega spola, gl. spodaj). Način izgovarjave jízarcè (po zapisu ŠR 1936/37) bi bil v današnjem govoru neobičajen. 5.3.7 Narečni zapis vopatíca (ŠR 1936/37) je za plajberški govor neobičajen, uporablja se oksitoneza: vopatíca (ŠR 1936/37: 66) → wopatˈca / opatˈca. Izraz za omelo mawcè (ŠR 1936/37: 67) bi se moral glasiti takole: → wmawˈce. 5.3.8 Z akcentskim umikom z zadnjega kratko naglašenega polglasnika na predakcentski zlog preide dvozložna beseda v današnjem govoru v dolgo naglašeno enozložnico: donə̀s (ŠR 1936/37: 32) → ˈdoːns. 5.3.9 V Narodnem blagu iz Roža je zapis korelacij po zvenečnosti upoštevan dosledno, kar je nedvomno vpliv jezikoslovno šolane roke. Korelacija po zvenečnosti se v govoru mnogokrat ne uresničuje, uporabljajo pa se dvojnice: – ut tá (ŠR 1936/37: 33) → ud ˈtaː / udə ˈtaː / ut ˈtaː; – put strého (ŠR 1936/37: 66) → pud stʀèːxo / put stʀèːxo; – put qvopmíː (ŠR 1936/37: 66) → pud qwọpˈmiː / put qwọpˈmiː. 122 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... 5.3.10 Za nikalnice je v današnjem plajberškem govoru značilna izguba vzglasnega n- pred soglasnikom č ali pa prihaja do zamenjave z q: nčme (ŠR 1936/37: 33) → čẹ̀ːme; nčíso (ŠR 1936/37: 32) → ˈčiso, qˈniso. 5.3.11 Za današnji plajberški govor je značilna izguba srednjega spola, ki je v zadnjih desetletjih največkrat sovpadel z moško sklanjatvijo: – Tu jízarcè (ŠR 1936/37: 33) → Te jəzaʀˈce; – je bú Pódnarjovə jméː (ŠR 1936/37: 33) → je ˈbiːw Pọ̀ːdnaʀju jˈmeː. Izjeme so redke: Puhújšëńe je bú tàq vëlqú (ŠR 1936/37: 32) → Puhùːjšinje je ˈbuː ˈtaq wəlˈquː. 5.3.12 Svojilni zaimek njegov se danes uporablja v spremenjeni obliki: ńahóva žíva (ŠR 1936/37: 33) → nˈjaː žíːwa oz. jəhọ́ːwa žíːwa. 5.3.13 Prislov puznë´jə je v današnjem plajberškem govoru nadomeščen z ustreznikom puzdẹ́ːjšə: dówhə puznëjə (ŠR 1936/37: 33) → dọ́ːwhə puzdẹ́ːjšə. Beseda puznë´jə (ŠR 1936/37) se je verjetno uporabljala kot dvojnica. Danes je ne bi prištevali k pristnemu plajberškemu izrazju. 5.3.14 Nekdanji izraz mir v pomenu ‘zid’ se v današnjem govoru ne uporablja: Na vsáčï stránə míra (ŠR 1936/37: 67) → Na wsàːči stʀáːnə zíːda. Namesto izraza vlb oz. vlbəč se v današnjem plajberškem govoru uporablja ustreznik xˈʀam: w vlb (vlbəč, hràm) (ŠR 1936/37: 66) → w xˈʀam. Izraz prostòr ni narečno plajberški (očitno se je uporabljal v ožjem Šašlovem krogu). Danes mu ustreza izraz qˈʀaj – ‘kraj’: tï véčə prostòr put strého (ŠR 1936/37: 66) → tə wèːčə qˈʀaj pud stʀèːxo. Izraza dvoríše in γoríca (ŠR 1936/37) v plajberškem govoru načeloma nista udomačena: (na dvoríše, na γoríco) (ŠR 1936/37: 66). Pojavljata se v nekaterih drugih koroških govorih. 6 zaključek Dialektološko in etnološko edinstveno Narodno blago iz Roža v plajberškem govoru je pomembna sestavina južnokoroške jezikovne in kulturne zgodovine. Gre za ob- sežno, v medvojnem času na terenu zbrano dokumentacijo govora in kmečke kulture v Slovenjem Plajberku. Govor dialektološko pripada srednjerožanskemu narečju. Zapisovalec in zbiratelj gradiva je bil pravnik in nešolani dialektolog Josip Šašel iz Slovenjega Plajberka, za strokovno objavo monografije pa je v sodelovanju z njim poskrbel jezikoslovec Fran Ramovš. Šašel je k narečju pristopal tako, da je v svojem plajberškem rojstnem kraju podrobno zajel bogastvo snovne in nesnovne kulturne dediščine kmečkega človeka. V delu se zrcalijo prvine, ki so prehodile pot od pre- prostega govorca preko jezikoslovno nešolanega zapisovalca in pravnika Šašla pa vse do dialektološko izurjenega strokovnjaka in urednika Ramovša. 123 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Delo omogoča preučevanje diahronega razvoja plajberškega govora od pre- teklega stoletja do danes. Iz navedenih primerov je razvidno, da je plajberški govor skozi desetletja doživel spremembe, ki se odražajo na več jezikovnih ravninah. Korelacija po zvenečnosti se v plajberškem govoru ne uresničuje dosledno: zve- neči soglasniki se pred nezvenečimi izgovarjajo bodisi zveneče bodisi nezveneče: ud taˈbe / udə taˈbe / ut taˈbe. Dialektološki zapis v Narodnem blagu iz Roža pa dosledno sledi pravilu korelacije po zvenečnosti, kar je nedvomno vpliv dialekto- loško šolane roke. Pri plajberških govorcih se je v zadnjih desetletjih uveljavila maskulinizacija samostalnikov srednjega spola (izjeme so redke). V primerjavi z zapisi v Narodnem blagu iz Roža v današnjem govoru izstopajo tudi spremembe v predakcentskem vokalizmu, dodani protetični h- pred vzglasnim samoglasni- kom a-, zamenjava nekdanjega motno visokega ë oz. ï s samoglasnikom a, i oz. polglasnikom, redukcija posameznih nenaglašenih samoglasnikov in oslabitev v polglasnik idr. Poimenovanje za posamezno orodje, ki se danes ne uporablja več, je deloma že pozabljeno, npr. izrazje za sekire: *puntaka, *másaka, *šnájdaka, *γówštaqa. V besedilih je mogoče najti posamične prvine (tudi besede), ki so pos- ledica stika s slovenskim knjižnim jezikom oz. s slovenskim socialno-kulturnim zaledjem ali pa so prevzete iz drugih krajev. Takšni primeri bi npr. bili izraz pros- tor, ki mu v plajberškem govoru ustreza izraz qˈʀaj, ter izraza dvoríše in γoríca, ki sta prevzeta iz drugih koroških govorov. Narodno blago iz Roža prinaša bogate vsebine iz ustnega izročila, polne ljudske modrosti, strokovno izrazje in podrobno poimenovanje nekdanjega pred- metnega sveta v kmečkem okolju. Od časa zapisa teh besedil v medvojnem času do danes se je družbena in socialna podoba kraja in prebivalstva temeljito spreme- nila. Infrastruktura stare kmečke opreme je nadomeščena z novo, nekdanje orodje in predmeti so odslužili. Mnogo od tega, kar je stoletja živelo med domačimi pre- bivalci, je že izginilo iz spomina dvojezičnih govorcev. Izgublja se izvirna podoba domačega slovenskega govora, ki ga v Slovenjem Plajberku kmalu ne bo več. literatura F. K. 1938 = F.[ranz] K.[otnik], J. Šašel – F. Ramovš, Narodno blago iz Roža (Volksgut aus dem Rosental), Carinthia I 128 (1938), 200–201. Feinig 1985 = Tatjana Feinig, Govor vasi Sveče v Rožu s težiščem na morfologiji, Diplomarbeit, Universität Klagenfurt, 1985. Kropej 2012 = Monika Kropej, O življenju in delu Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 81–101. Ložar-Podlogar 2012 = Helena Ložar-Podlogar, Po sledeh Šašlovega gradiva o šegah in navadah, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 149–184. 124 Herta Maurer-Lausegger  Narodno blago iz Roža 1936/37 ... Maurer-Lausegger 1994 = Herta Maurer-Lausegger, Zur soziolinguistischen Situation in der zwei- sprachigen Altgemeinde Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk in Kärnten, Wiener Slawistischer Almanach 33 (1994), 219–230. Maurer-Lausegger 2003 = Herta Maurer-Lausegger, Umiranje plajberškega govora, v: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja, ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Ma- riborː Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 233–260. Piko-Rustia 2012 = Martina Piko-Rustia, Prispevek Josipa Šašla k raziskovanju pripovednega izro- čila na Koroškem, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 223–233. Samec 2012 = Drago Samec, Na poti do bibliografije dr. Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 269–287. Šašel 1959 = Josip Šašel, Kako so nastali zapiski za »Narodno blago iz Roža«, Slovenski etnograf 12 (1959), 212–221. Šašel 1963–1967 = Josip Šašel, Et meminisse juvabit ... = Da se ne bo pozabilo: pripravil in z opombami opremil Julij Felaher, Koroški koledar 1963, 43–53; 1965, 87–97; 1966, 106–113; 1967, 59–69. Šašel 2007 = Josip Šašel, Spomini, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle, Celovec: Slovenski na- rodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik – Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut – Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (izd.), Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba (zal.), 2007. Šašel 2012 = Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012. ŠR 1936/37 = Josip Šašel – Fran Ramovš, Narodno blago iz Roža, Mariborː Zgodovinsko društvo, 1936/37 (Arhiv za zgodovino in narodopisje 2). Weiss 2012 = Peter Weiss, Priprava rokopisa Rožanskega narečnega besednjaka Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 247–253. zuSammenfaSSung »Narodno blago iz Roža« 1936/37: eine dialektologische und ethnologische Schatzkammer im Rosentaler Dialekt Das dialektologisch und ethnologisch beispiellose Werk »Narodno blago iz Roža« stellt ein prägendes Element der Sprach- und Kulturgeschichte Kärntens dar. Die umfassende, in der Zwischenkriegszeit vom Windisch Bleiberger Juristen Josip Šašel vor Ort erhobene mundartliche Dokumentation, wurde in Kooperation mit dem slowenischen Sprachwis- senschaftler Fran Ramovš redigiert und 1936/37 in Maribor veröffentlicht. Der eifrige Materialsammler war bestrebt, ein möglichst ganzheitliches Bild der materiellen und immateriellen Kultur des bäuerlichen Menschen in seinem Geburtsort zu zeichnen. Das Werk repräsentiert die autochthone slowenische Mundart von Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk. Es umfasst volkskulturelle Texte aus mündlicher Überlieferung, volkskundli- che Beschreibungen der bäuerlichen Sach- und Arbeitswelt, Darstellungen von Sitten, Bräuchen, Phraseologie, Rätseln u. a. Im Werk finden sich Wesenszüge und Weisheiten des bäuerlichen Menschen, Spuren des dialektologisch ungeschulten Juristen und Feld- forschers Josip Šašel sowie Fachwissen des Sprachwissenschaftlers und Redakteurs Fran Ramovš. 125 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Die Monografie ermöglicht die diachrone Erforschung der slowenischen Windisch Bleiberger Mundart und deren Entwicklung innerhalb der Zeitspanne eines knappen Jahr- hunderts. Aus den vergleichend dargestellten Textbeispielen (Faksimile des Originals, Transkription desselben Textes in heutiger Mundartform) geht hervor, dass die Mundart über die Jahrzehnte große Veränderungen erfuhr, die sich auf verschiedenen sprachlichen Ebenen manifestieren, z. B. Vokalwesel in vortonigen Silben; Einführung des protheti- schen h- vor anlautendem Vokal a; Ersatz der vormals dumpfen hohen Vokale ë oder ï durch die Vokale a, i bzw. den Schwa-Laut; Ausfall akzentloser Schwa-Laute bzw. ganzer unbetonter Silben, die einen Schwa-Laut enthalten; Einfluss der slowenischen Schriftspra- che. Ferner wird in der Mundart die Stimmhaftigkeits-/Stimmlosigkeitskorrelation nicht konsequent realisiert. Im Unterschied zur slowenischen Schriftsprache werden stimm- hafte Konsonanten vor Obstruenten entweder stimmhaft oder stimmlos gesprochenː ud taˈbe, udə taˈbe bzw. ut taˈbe. Diesbezüglich folgt die Wiedergabe der Mundarttexte in der Monografie »Narodno blago iz Roža«, wie in der slowenischen Schriftsprache, konse- quent den phonetischen Korrelationsregeln, was den Einfluss der dialektologisch geschul- ten Hand widerspiegelt, z. B.ː Ut tá, put strého, put qvopmí. In der Flexion setzte sich in den letzten Jahrzehnten die Maskulinisierung der Neutra durch (Ausnahmen sind immer seltener). Das Werk »Narodno blago iz Roža« enthält volkstümlich überliefertes Kulturerbe, Volksweisheiten, fachsprachliches Vokabular und detaillierte Beschreibungen der einsti- gen bäuerlichen Themenwelt. Der gesellschaftliche und soziokulturelle Wandel brachte für die Mundart gravierende Folgen mit sich. Die Infrastruktur und das Inventar des Bau- ernhauses wurden durch Zeitgemäßes ersetzt, altes bäuerliches Arbeitsgerät und Inventar haben ausgedient, vom einstigen gesellschaftlichen Leben ist wenig übriggeblieben. Vie- les davon, was seit Jahrhunderten das bäuerliche Leben prägte, geht im Gedächtnis der Zweisprachigen verloren. Die autochthone slowenische Mundart wird in absehbarer Zeit verschwunden sein. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.