50969 Temeljne Točke Osvobodilne Fronte (RAZŠIRITEV, SPREJETA NA PRVEM KONGRESU OSVOBODILNE FRONTE DNE 16. JULIJA 1945) 1945 IZDAL IOOF Temeljne Točke Osvobodilne Fronte (RAZŠIRITEV, SPREJETA NA PRVEM KONGRESU OSVOBODILNE FRONTE DNE 16. JULIJA 1945) 1945 IZDAL IOOF t 1 Vi!!. 1945 03oo52/\2;^ Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani I Jugoslovanska armada, ustvarjena v narodno osvo¬ bodilni borbi, je kot oborožena pest svobodoljubnih jugo¬ slovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita maja in junija 1945 osvobodila vse slovensko ozemlje ter tako izpolnila osnovno med »Temeljnimi točkami Osvobodilne fronte«, postavljeno na njenem Ustanovnem sestanku 27. aprila 1941. Osvobodilna fronta, ki je navzlic razkosanosti sloven¬ skega ozemlja združila Slovence v krvavem, štiriletnem, z neizmernimi žrtvami izpolnjenem osvobodilnem boju za zmago svobodoljubnih narodov proti okupatorju in fa¬ šizmu, proti njunim domačim hlapcem, naglaša zato znova in iz neuničljivo moralno pravico življenjsko zahtevo slo¬ venskega naroda: 1. Združitev vseh Slovencev v federalni Sloveniji de¬ mokratične in federativne Jugoslavije. II Zgodovinska zmaga nove, demokratične in federa¬ tivne Jugoslavije, ki temelji na ljudski demokraciji, zrasli iz narodno osvobodilne borbe ljudskih množic naših Prva točka Druga točka 3 narodov, je uresničila program OF, postavljen in sprejet leta 1941 in 1942, odnosno je utrla učinkovito pot njegovi dosledni izvedbi. Novo Jugoslavijo je izvojevalo pod Titovim vodstvom jugoslovansko 1 narodno osvobodilno in ljudsko demokra¬ tično gibanje, katerega neločljiv, bistven sestavni del je bila in je Osvobodilna fronta Slovenije. Nova Jugoslavija ne izpolnjuje torej samo življenj¬ skih narodnih in demokratičnih teženj našega naroda in naših ljudskih množic — teženj, ki so narekovale Osvo¬ bodilni fronti Temeljne točke iz leta 1941 in 1942 — temveč predvsem je in ostaja njihova živa, utelešena ostvaritev. Potemtakem: 2. Državna korist nove Jugoslavije, vsestransko utrje¬ vanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih obrambnih sposobnosti je najvišja zapoved za sle¬ hernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana. III Ljudska demokracija nove Jugoslavije je živo na¬ sprotje protidemokratičnega, hegemonističnega, protiljud- skega ustroja stare Jugoslavije. Ustroj stare Jugoslavije je neogibno dovedel do zloma in propada države, ljudska demokracija nove Jugoslavije je v epskem, junaškem, zgodovinsko tvornem poletu povedla jugoslovanske na¬ rode in njihovo skupno državo v zmago in vstajenje. 4 Zato izpoveduje Osvobodilna fronta: 3. Ljudska demokracija jc bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države in obratno: prospeh nove, Ti¬ tove Jugoslavije je bistveni pogoj za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, enako¬ pravnost, bratsko enotnost jugoslovanskih narodov. Varovanje, utrjevanje in nadaljnji razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe • sodijo med osnovne naloge Osvobodilne fronte. Zato nikoli več in v nobeni obliki — starega stanja izpred aprila 1941! IV V bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki četrta točka ju je v boju Ea življenje in .smrt s krvjo in e življenji naših najboljših sinov in hčera posvetila jugoslovanska narodno osvobodilna borba, zre Osvobodilna fronta: z moralnega vidika najplemenitejšo in zato naj višjo pridobitev narodno osvobodilnega boja; izraz usodne in naravne povezanosti jugoslovanskih narodov; osnovno jamstvo za svobodo in neodvisnost Jugo¬ slavije kot celote, kakor za svobodo in enakopravnost slehernega naroda posebej; pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj naše ljudske demokracije, ki po .svoji vsebini, po svojem bistvu mora narode zbliževati in družiti. 5 Zato naglasa Osvobodilna fronta: 4. Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enot¬ nosti jugoslovanskih narodov — ene najplemenitej¬ ših, najvišjih pridobitev naše narodno osvobodilne borbe — je obvezna zapoved za slehernega držav¬ ljana. V Peta točka Sovjetska zveza z ruskim narodom na čelu je rešitelj in osvoboditelj Slovanstva, je zaščitnik svobode, neodvis¬ nosti in enakopravnosti slovanskih narodov. Izkušnja domovinskega boja slovanskih narodov proti hitlerjevemu imperializmu nazorno izpričuje: življenjsko nujnost za slovanske narode, naj se na¬ slonijo na veliki ruski narod in na vso Sovjetsko zvezo; potrebo vseslovanske enotnosti z ruskim narodom na čelu. Osvobodilna fronta, ki je že na svojem Ustanovnem sestanku poudarila, da je usoda naših narodov najtesneje združena z usodo, ruskega naroda in Sovjetske zveze, ugotavlja, da se je ideja vseslovanske enotnosti pod vod¬ stvom velikega ruskega naroda v domovinski vojni raz¬ vila v eno najprogresivnejših, za svetovno, za človečan¬ sko demokracijo najpomembnejših idej. 5. Osvobodilna fronta torej zastopa med našimi ljud¬ skimi množicami z vso doslednostjo: nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim ru- 6 skim narodom in z vsemi sovjetskimi narodi, našo naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovansko enotnost z ruskim narodom na čelu. VI Izkušnja narodno osvobodilne borbe proti nemškemu šesta točka in italijanskemu fašističnemu imperializmu neizpodbitno dokazuje, da korist narodne svobode, narodne in državne suverenosti in resnične demokracije kategorično terja, naj izkoreninimo iz lastnih narodnih vrst vse tiste vplive in postojanke tujega imperializma, ki povzročajo narodno izdajstvo in ogražajo demokracijo. 6. Osvobodilna fronta se nepopustljivo bori proti sle¬ hernemu notranjemu vplivu in pojavu med našim narodom, iz katerega lahko v korist in v službi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo. VII Domovinska ljubezen, ki jo goji Osvobodilna fronta, Sedma točka temelji na globoko demokratičnih osnovah. Zato nima naš patriotizem, ki je razvil v ljudskih množicah neskončno mržnjo do imperialističnih osvajalcev in nesluteno po¬ žrtvovalnost za domovino, prav ničesar skupnega z nacio¬ nalnim šovinizmom, h kateremu podpihujeta protiljudska, protidemokratična reakcija in imperializem. 7. Osvobodilna fronta, pobornik demokratične domovin¬ ske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki, kajti kakor iz- 7 vira šovinizem tudi iz zaostalosti, tako je sredstvo najtemnejše reakcije in imperializma. Šovinizem prinaša konec konca najhujšo škodo lastnemu narodu. Patriotizem novega kova ne razdružuje demo¬ kratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov, njegove demokratične osnove jih družijo in zbližujejo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demo¬ kratične in človečanske ideale. ' • vin Osma točka Smisel in vsebina ljudske demokracije sta v tem, da oblast je in ostane v rokah ljudstva. Ljudska demokra¬ cija mora nuditi ljudstvu sredstva in jamstvo, da lahko ubrani sebe, demokracijo, narod in državo pred notra¬ njimi in zunanjimi sovražniki, pred domačo in inozemsko reakcijo. Demokratične pravice morajo krepiti ljudstvo, ne pa ljudskih in narodnih sovražnikov. Resnična svoboda ni svoboda protiljudske ‘klike, da more zatirati velikansko večino naroda. Resnična svoboda je svoboda ljudske ve¬ čine v narodu. Dejanska demokracija mora hkrati množicam delov¬ nega ljudstva odpirati pot za učinkovito borbo proti so¬ cialnemu izkoriščanju. Izvirna izkušnja Narodno osvobo¬ dilnih odborov, ki so zrasli iz narodno osvobodilne borbe kot pristni ljudsko demokratični organi, dokazuje, da Narodni odbori kot osnova demokratične ljudske oblasti, njene državne zgradbe in njene zakonitosti, najbolje ustrezajo gornjim načelom. 8 Zato: 8. Utrjevanje in razvoj narodnih odborov — od najniž¬ jih do najvišjih — skladna zgradba in skladen ustroj naše države, njenega poslovanja in vse njene za¬ konitosti na njihovi osnovi, aktivizacija najširših ljudskih množic z ženami in mladino — v njihovem okviru in okrog njih — tak je program Osvobodilne fronte glede demokratične ljudske oblasti. IX Več kot tisoč let je naš kmet ječal pod jarmom tuje Deveta točka gospode. Stoletja se je boril proti graščakom za »staro pravdo«. Toda niti v veličastnem puntu Matije Gubca niti v poznejših bojih proti grofu in proti sodobnim vele¬ posestnikom se 'mu ni posrečilo v celoti izbojevati pravico do zemlje, ki jo poji s svojim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačanstva. Osvobodilna fronta je kot demokratična zveza ljud¬ skih množic poklicana uresničiti stoletne težnje našega kmeta po zemlji. Zato je geslo Osvobodilne fronte: 9. Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo ob¬ deluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Vele¬ posestnikom nobene odškodnine! X Z zavestjo, da je po eni plati treba pobuditi vse Deseta točka gospodarske sile naših narodov in jih usmeriti v obnovo 9 in da se po drugi strani borba med domovinsko' in ljud¬ sko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigra¬ va zlasti na gospodarskem poprišču, proglaša Osvobodilna fronta v gospodarskem pogledu naslednja načela: 10. Posvetimo vse gospodarske sile naših narodov ob¬ novi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor koristi ljudski skup¬ nosti. Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske de¬ mokracije pomemben činitelj za dvig ljudskega bla¬ gostanja, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delav¬ nost. Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarske¬ ga sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske in politične sile naše demokracije, vo¬ dila množice delovnega ljudstva iz socialnega izko¬ riščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe. Špekulaciji na račun države in ljudske skupnosti brezobziren boj! XI Enajsta točka V stari Jugoslaviji je bilo delo predmet brezobzir¬ nega izkoriščanja. V pogojih ljudske demokracije je po¬ stalo temelj naše ljudsko demokratične državne oblasti in postaja izvor našega ljudskega blagostanja. Zato: 11. Delo, dviganje njegove produktivnosti, je osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in 10 ponos slehernega državljana. Zato je država dolžna nuditi delu vso socialno zaščito. XII V preteklosti so reakcionarne sile zapirale ljudskim množicam vrata k prosveti in kulturi. Ravnale so tako, ker so se zavedale, da je nad nevednim in n ©prosveti j e- nim ljudstvom laže vladati kot nad izobraženim in pro¬ svetljenim. Zato si Osvobodilna fronta postavlja za svojo nalogo: 12. Ljudska demokratična oblast mora širokim ljudskim množicam omogočiti čim popolnejšo brezplačno iz¬ obrazbo in zagotoviti neoviran kulturni razvoj sle¬ hernemu državljanu. XIII Danes, po zaključku štiriletne osvobodilne vojne, slo¬ vesno ugotavlja Osvobodilna fronta, da ne bi bilo voja¬ ške zmage jugoslovanskih narodov in da ne bi bila ustvar¬ jena demokratična in federativna država jugoslovanskih narodov, če ne bi bile ljudske množice teh narodov vo¬ dile svojega boja proti fašizmu in domačim izdajalcem združene v trdno enoto. Osvobodilna fronta slovesno ugo¬ tavlja, da ne bi bilo njenih veličastnih zmag, uresničenja njenega nacionalnega in ljudsko demokratičnega progra¬ ma, da ne bi bilo preporoda slovenskega naroda, če se ne bi bila razvila Osvobodilna fronta v popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva. Dvanajsta točka Trinajsta točka 11 Zato: 13. Osvobodilna fronta varuje pridobljeno enotnost po¬ vsod in proti vsakomur kot največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega naroda in jugoslovan¬ skih narodov, kot največjo pridobitev demokratič¬ nega slovenskega ljudstva. Osvobodilna fronta kot tvorec svobode in enot¬ nosti ima edina moralno pravico, predstavljati slo¬ venski narod in njegovo ljudstvo. 12 OSNOVNA ORGANIZACIJSKA NAČELA OF SLOVENIJE I Pripadnik Osvobodilne fronte Slovenije je vsak državljan, ki se ni pregrešil zoper narodno čast, ki pristaja na temeljne točke Osvobodilne fronte in sodeluje v organizacijah, ki so vključene v OF. II Dokaz pripadnosti organizaciji je izkaznica, ki jo izda krajevni odbor Osvobodilne fronte. III Pripadniki Osvobodilne fronte plačujejo redne pri¬ spevke, kakor jih določi Glavni odbor Osvobodilne fronte. Pedni prispevki služijo za kritje izdatkov organizacije. IV Osnovne enote Osvobodilne fronte so organizacije za kraje, podjetja, urade, šole ali poklice. V Vodstvo Osvobodilne fronte tvorijo Plenum in Odbor osnovne organizacije, Okrajni plenum in Okrajni odbor OF, Okrožni plenum in Okrožni odbor OF ter Kongres delegatov in Glavni odbor Osvobodilne fronte. VI Najvišji. organ- osnovne organizacije Osvobodilne fronte je Plenum, katerega sestavljajo vsi pripadniki 13 Osvobodilne fronte v kraju, podjetju, uradu, šoli ali poklicu. Plenum izvoli iz svoje srede odbor, ki vodi tekoče posle osnovne organizacije Osvobodilne fronte. Odbor šteje 5 do 15 članov. VII Najvišji organ Osvobodilne fronte v okraju je Okrajni plenum OF, ki ga sestavljajo delegati osnovnih organi¬ zacij Osvobodilne fronte. Okrajni plenum OF izvoli svoj okrajni odbor OF, ki šteje 5 do 15 članov in vodi tekoče posle OF v okraju. VIII Najvišji organ OF v okrožju je Okrožni plenum, ki ga sestavljajo delegati osnovnih organizacij OF. Okrožni plenum OF izvoli svoj okrožni odbor OF, ki šteje 5 do 15 članov in vodi tekoče posle OF v okrožju. IX Najvišji organ Osvobodilne fronte je Kongres de¬ legatov osnovnih organizacij. Kongres izvoli Glavni odbor OF, Izvršni odbor OF in sekretariat IOOF. X Glavni odbor OF rešuje načelna politična in orga¬ nizacijska vprašanja OF. Šteje od 120 do 150 članov. XI Izvršni odbor OF ostvarja sklepe in smernice Kon¬ gresa in Glavnega odbora OF. Šteje 30 do 50 članov. XII Tekoče vodstvene posle Izvršnega odbora OF oprav¬ lja sekretariat IOOF, ki šteje 5 do 7 članov. 14 XIII Svoje politično vzgojno delo v množicah vrši Osvo¬ bodilna fronta tudi po organizacijah, ki so v njej vklju¬ čene (n. pr. ZMS in AFŽ). XIV Izvršni odbor OF sklicuje po potrebi konference ali posvetovanja OF, ter zbore aktivistov OF. XV Pri Glavnem odboru OF obstoji Nadzorna komisija, ki vzgojno skrbi za red in pravilno poslovanje v organi¬ zacijah OF ter bdi nad pravilnim zadržanjem aktivistov. XVI Pri IOOF obstoji Propagandna komisija, ki vodi propagandno delo organizacij OF. XVII Člani vseh odborov v organizacijah OF so aktivisti OF. Biti aktivist OF pomeni posebno čast, nalaga pa tudi večje dolžnosti. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA r 00000527279 — --- - —’ -