KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48'—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 86. kos. V LJUBLJANI dne 28. oktobra 1935). Letnik X. VSEBINA: 5Ki. Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo. 547. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o emisiji 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo. 54.3. Pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov. 549. Pravilnik o kontroli cepiv zoper živalske kužne bolezni. 550. Avtentično tolmačenje § 15. zakona o volitvi senatorjev. 551. Odločba glede dnevnic in povračila potnih stroškov predsednikom in članom volivnih odborov za volitve senatorjev. 552. Naredba bana dravske banovine proti neupravičenemu prehajanju državne meje. 553. Razne objave iz Službenih noviiK. Uredbe osrednje vlade. 546. Na predlog gospoda ministra za zunanje posle iri gospoda ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet v svoji seji z dne 30. septembra 1939. sklenil, da se na podstavi § 1. zakona o nemudni uporabi mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932., čigar veljavnost je bila podaljšana s g 53. finančnega zakona za proračunsko leto 1939./40., začasno uveljavi dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, podpisani dne 14. julija 1924., sklenjen in podpisan v Rimu dne 3. avgusta 1939., ki ga je treba predložiti narodnemu predstavništvu v odobritev in čigar besedilo se glasi takole: Dopolnilni zapisnik* k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, podpisani v Beogradu dne 14. julija 1924. Podpisanca, pravilno pooblaščena v ta namen, sta se sporazumela, da se spremenita pogodba o trgovini in Plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo z dne 14. julija 1924.’"* in dopolnilni Vpisnik k tej ix>godbi, podpisan v Rimu dne 25. aprila 1932.,*** takole: 1. Italijanska vlada se odpoveduje pogodbeni carini 40% 0[) vrednosti, določene v seznamu A, priloženem * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17- oktobra 1939., št. 237/LXXXI11/655. ** »Uradni list« št. 46/11 iz 1. 1929. *** »Službeni list« št. 447/48 (uredba) in št. 789/101 (zakon) iz 1. 1932. spredaj omenjeni pogodbi o trgovini in plovbi za postavki jugoslovanske tarife 673, motocikli, in iz 674/1 in 2, deli motociklov. 2. Jugoslovanska vlada se odpoveduje pogodbeni carini po 7'35 lir za kvintal, določeni do letne količine 10.000 kvintalov za suhe slive jugoslovanskega izvora, nazvane bistrica«, navedene v pripombi k postavki k 96 italijanske carinske tarife. Ta zapisnik se mora ratificirati in ratifikacijske listine čimprej izmenjati v Beogradu. Medtem sta se visoki stranki pogodnici sporazumeli, da ga začasno uveljavita z izmeno not v kar moči kratkem roku. Sestavljeno primerkih. Za Jugoslavijo Boško llristič s. r. Rimu dne 8. avgusta 1939. v dveh Za Italijo Cia no s. r. Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč po razglasitvi v »Službenih novinah«, preneha pa veljati, ko stopi v veljavo zakon o tem dopolnilnem zapisniku k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, podpisani v Beogradu dne 14. julija 1924. V Beogradu dne 30. septembra 1939.; M. s. št. 1216. Predsednik ministrskega sveta DragiSa Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta ilr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Minister za zunanje posle Al. Cincar-Markovič s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r. 5 J 7. Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16 septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole uredbo o spremembi iu dopolnitvi uredbe o emisiji 6#/»nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo z dne 14. aprila 1938.* Clen 1. V členu 18. uredbe o emisiji 6%nega državnega posojila za javna dela in državno obrambo** se dodaje na koncu prvega stavka: »in Poštne hranilnice«. Clen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 13. oktobra 1939.; M. s. št. 1304. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 548. Na podstavi §§ 31. in 16. uredbe o kartelih v zvezi s § 5. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije predpisujem tale pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov.*** Člen 1. (‘) Karteli so dolžni predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo deset dni preden jih predlože v rešitev kartelnemu organu, ki je po pogodbi upravičen izdajati polnoveljavne odločbe: 1. vse predloge za spremembo ali dopolnitev kartelnih pogodb, s katerimi se spreminjajo cene, tarife ali pogoji za prodajo, nabavo ali storitve; 2. vse predloge sejam o spremembah cen, tarif ali pogojev za prodajo, nabavo ali storitve; in 3. če se s temi spremembami povišujejo cene ali tarife ali določajo manj ugodni pogoji, je treba priložiti predlogom iz točk 1. in 2. dokumentirano pismeno obrazložitev, s katero se te spremembe opravičujejo. (2) Odločbe o spremembah iz točk 1. in 2. prednjega odstavka se smejo sklepati samo na sejah, ki so bile ministrstvu za trgovino in industrijo prijavljene po določbi odst. 1. člena 10. pravilnika za izvrševanje uredbe o kartelih. (3) Na podstavi § 7. uredbe o kartelih se prepovedujeta izvršitev in uporaba ukrepov in odločb, ki niso bili sklenjeni po določbah prednjih dveh odstavkov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. oktobra 1939., št. 240/LXXXIV/659. ** »Službeni list« št. 243/40 iz 1.1938. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. oktobra 1939., št. 242 Člen 2. (') Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja odbor za revizijo kartelnih sporazumov. (-’) Odborove člane postavlja iu razrešuje dolžnosti minister za trgovino in industrijo. V ta odbor predlagajo po enega člana in njegovega namestnika minister za kmetijstvo, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in ban banovine Ilrvatske. Poleg teh članov imenuje minister za trgovino in industrijo odborovega predsednika, lajnika in njegovega namestnika. Če je predsednik odsoten, ga nadomestuje odborov tajnik. Člen 3. (') Odbor ima svoje seje pri ministrstvu za trgovino in industrijo na poziv predsednika ali njegovega namestnika. (2) O poslovanju odbora in njegovih sklepih podaja ministru za trgovino in industrijo referate in poročila odborov predsednik ali njegov namestnik. (3) članstvo v odboru je častno; njegovi člani tudi nimajo pravice do denarnih nagrad ali do dnevnic za prisostvovanje sejam. Člen 4. (') Odboru je dolžnost, da pregleda vse kartelne sporazume, ki so ali bodo redno registrirani pri ministrstvu za trgovino in industrijo, kotikor.se nanašajo na cene, tarife in pogoje za prodajo, nabavo ali storitve. (2) V stvareh iz odst. 1. § 1. sme odbor po svojem predsedniku ali njegovem namestniku podajati predloge ministru za trgovino in industrijo, da se ukrene vse, česar je treba za pobijanje škodljivih sklepov kartelov. V Beogradu dne 21. oktobra 1939.; št. 42.728. Minister za trgovino iu industrijo Andres s. r. 519. Na podstavi § 1. in § 5., pod IV., točke 1., zakona o ureditvi ministrstva za kmetijstvo z dne 25. marca 1930. predpisujem tale pravilnik o kontroli cepiv zoper živalske kužne bolezni.* Člen 1. Z nazivom »cepivo« se razumejo serumi, izdelani od umetno ali naravno imuniziranih živali, dalje biološki proizvodi, ki imajo v sebi žive (neoslabljene, oslabljene, t. j. mitigirane) ali zamorjene povzročitelje živalskih kužnih bolezni ali njihove produkte in ki se uporabljajo za odvračanje, zdravljenje in razpoznavo živalskih kužnih bolezni. Clen 2. Izdelovanje, uvoz in dajanje veterinarskih cepiv v promet so pod kontrolo ministrstva za kmetijstvo, ki opravlja to kontrolo po Centralnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Beogradu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. novembra 1938., št. 259/LXXVIII/618. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 2. decembra 1938., št. 277/LXXXII.A/660. Clen 3. Dovolitev za izdelovanje cepiv zoper živalske kužne bolezni daje minister za trgovino in industrijo po predhodnem sporazumu z ministrom za kmetijstvo. Prošnji za dovolitev se morajo priložiti: 1. dokaz, da je prosilec jugoslovanski državljan in da ima zadostno število kvalificiranega osebja, 2. načrti poslopij z laboratoriji in hlevi za živali kakor tudi program o ureditvi zavoda z navedbo izdelkov, za katere se prosi dovolitev, 3. zaveza prosilčeva, da se bo ravnal po vseh veljavnih predpisih in da bo spravil svoje poslovanje v sklad tudi z novimi določbami, ki bi jih predpisalo ministrstvo za kmetijstvo. Ko prejme ministrstvo za kmetijstvo prošnjo od ministrstva za trgovino in industrijo, skliče radi oddaje strokovnega mnenja komisijo, katere se udeležijo: 1. odposlanec oddelka za veterinarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, 2. odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo, 3. odposlanec Centralnega veterinarskega bakteriološkega zavoda, 4. odposlanec enega državnega veterinarskega zavoda za izdelovanje cepiv, 5. starešina veterinarskega odseka pristojne banske uprave ali uprave mesta Beograda. Na podstavi mnenja te komisije predlaga veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo ministrstvu za trgovino in industrijo, naj dd eventualno dovolitev za postavitev zavoda. Pri končni kolavdaciji pregleda ta komisija zavod, ali ustreza veljavnim predpisom. Na podstavi komisijskega zapisnika izda oblastvo v 8 dneh uporabno dovolitev kakor tudi dokončno pooblastitev oziroma dovolitev za poslovanje. Ce naleti komisija na kake nedostatke, določi ministrstvo za kmetijstvo rok, v katerem se morajo popraviti. Strokovno osebje. Clen 4. Zavodi za izdelovanje cepiv morajo imeti zadostno število kvalificiranega strokovnega osebja, čigar izobrazbo priznava ministrstvo za kmetijstvo. Strokovna uprava zavoda mora biti v rokah veterinarja, ki po svoji strokovni izobrazbi in specializaciji zajamčuje samostalno strokovno voditev zavoda. Strokovnega upravnika ni moči zamenjati brez predhodne odobritve ministrstva za kmetijstvo. Ureditev zavoda. Clen 5. Kot osnovno pravilo za izbiro kraja, ureditve, instalacije in celotnega poslovanja zavoda mora veljati, da je Povsem nemogoče vsako širjenje kužnih bolezni. Zavodske pomije, če nimajo priključka na sodobno Urejeno mestno kanalizacijo, se morajo odstranjevati z Znanstveno in tehnično sodobnimi napravami. Prav tako se morajo gnoj in odpadki, kakršne vrste i® pač infekcijski material, preden se iznesejo, podvreči Procesu samozgorevanja v gnojnih jamah ali sežgati ali zakopati. V vsakem zavodu mora biti peč za sežiganje žival-akih trupel. Pri gradnji laboratorija je treba pazili zlasti na to, da imajo kolikor moči dosti svetlobe in da se dajo lahko čistiti in razkuževati. Zavod mora imeti zadostno število ločenih prostorov za imunizacijo živali in za izkrvavitev kakor tudi za razne manipulacije s serumom, za pripravljanje materiala za hiperimunizaeijo, za pripravljanje raznih drugih preparatov kakor tudi za njih hrambo. Serumi in preparati brez živih kali se morajo hraniti v zaprtih steklenicah ali ampulah in v temnih in suhih prostorih, zavarovanih zoper mraz in vročino, z zadostnim prezračevanjem. Za preparate z živimi kalmi so potrebni temni prostori s temperaturo, ki ne presega 5° C. Razen tega veljajo za hrambo cepiv z živimi kalmi in kultur predpisi po primernosti, pri čemer je upoštevati predpise zakona o posesti strupenih in nevarnih zdravil. Prostori za nastanitev živali za izdelovanje serumov in v namene, ki so s tem v zvezi, morajo ustrezati temle pogojem: a) morajo biti dovolj veliki za tamkaj nameščeno število živali, svetli, in se morajo dati lahko prezračevati, b) tla morajo biti nepropustna in morata biti njihova izdelava in kanalizacija takšni, da je izključeno raznašanje kužne bolezni s sečem in gnojem, c) tla, stene, vrata, jasli in korita morajo biti takšni, da omogočijo snaženje, po potrebi pa tudi razkužitev, č) biti mora dovolj vode za pitje in snaženje, d) zaloga krme mora biti spravljena v dobro zaprtih ločenih prostorih, e) snaga živali in hlevov mora biti vzorna, f) v hlevih, določenih za serumske živali, se ne smejo držali živali, pri katerih še ni izveden postopek po členu 6. tega pravilnika. Te živali morajo biti ločene v posebnem hlevu, g) v hlevih se ne opravljajo nikakršna druga dela razen krmljenja in strežbe živali. Zdravstveno nadzorstvo nad serumskimi živalmi. Clen 6. t. Vse živali zavoda za izdelovanje cepiv morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom, državnega veterinarja, ki ga za ta namen določi ministrstvo za kmetijstvo. V zavodih, kjer je po določbi člena 16. tega pravilnika postavljen državni veterinar, opravlja ta tudi to zdravstveno nadzorstvo. 2. Živali, določene za izdelovanje cepiv, se morajo, preden se dajo v uporabo za ta namen, v kontumacij-skem hlevu posebej pregledati in opazovati, da se tako dožene ne samo. da nimajo nobene spodaj naštetih kužnih bolezni, marveč da so tudi v dobrem stanju. Konji, mule, mezgi in osli so pregledajo, ali niso bolni: a) za smrkavostjo, klinično, nato še s serološkim pregledom krvi in konjunktivalno maleinizacijo, b) za nalezljivim izvrgavanjem, s serološko preiskavo krvi na paratifus in brucelozo, c) za infekcijsko anemijo ali pro-tozojnimi boleznimi po metodi, priznani v znanosti Goveda se pregledajo na tuberkulozo s tuberkulini-zacijo, na brucelozo s serološko preiskavo krvi, klinično in mikroskopsko pa na krvne protozoe. Ministrstvo za kmetijstvo sme predpisati tudi druge preglede, ki tu niso navedeni. Na smrkavost, brucelozo in tuberkulozo se pregle. dajo živali dvakrat na leto. Vsi ti pregledi se zapišejo v posebno knjigo (obrazec A). Vse serumske živali morajo biti, razen da so natančno popisane, tudi še trajno oznamenovane z varnimi ušesnimi znamkicami ali drugimi ustreznimi trajnimi oznakami. Zavodske knjige in poročila. Clen 7. I. Zavod je dolžen voditi redne knjige o imunizaciji serumskih živali, o izdelovanju posameznih cepiv, o dajanju teh cepiv v promet in o zdravstvenem stanju živali. Knjiga o imunizaciji serumskih živali mora obsegati seznam posameznih živali, datum in dozo inokuliranih antigenov, dalje datum in količino odvzete krvi (obrazec B). Knjiga o izdelovanju cepiv mora pbsegati natančen pregled nazivov, količin in datumov izdelave posameznih cepiv ob posebni navedbi operacijskih številk tistih cepiv, ki so izdelana na isti način ali z istim povzročiteljem (obrazec C). Dajanje cepiv v promet je treba imeti v natančnem razvidu: kdaj in komu, katera količina in katera serija cepiva je bila oddana (obrazec C). II. Vsak zavod za izdelovanje cepiv mora poslati vsake tri mesece do 5. dne zaupno državnemu kontrolnemu zavodu tčle podatke: 1. vrsta, količina in operacijske številke izdelanih cepiv (serumov, kultur, vakcin, diagnostik itd.), 2. koliko in katerega cepiva je bilo v minulih treh mesecih prejetega iz drugih zavodov oziroma uvoženega iz inozemstva, koliko teh cepiv je bilo prodanih in ali so bila kontrolirana (obrazec D). Izjeme za državne veterinarske ustanove. Clen 8. Veterinarska fakulteta in državne veterinarske bakteriološke ustanove smejo tudi brez predhodne dovolitve izdelovali in uvažati vsa cepiva zgolj za svoje potrebe, razen virulentnih cepiv zoper govejo kugo (pestis bo-vina), pljučno kugo goved (pleuropneumonia contagiosa bovum) in slinavko in parkljevko. Promet s cepivi. Clen 9. Izdelovalec sme dajati v promet samo tista cepiva kot svoja, ki jih je izdelal sam v svojem zavodu. Oe d& v promet cepiva drugih zavodov, mora to storiti z oznako dotičnih zavodov. Clen 10. Cepiva, ki imajo v sebi žive kali kužnih bolezni, in diagnostika smejo prodajati domači izdelovalci ali uvozniki, če so hkrati tudi izdelovalci, zgolj le veterinarjem, ki imajo pravico do veterinarske prakse, dalje tudi drugim izdelovalcem in javnim znanstvenim napravam, slednjim v poskusne namene. Ostala cepiva smejo izdelovalci ali uvozniki, najsi niso hkrati tudi izdelovalci, prodajati veterinarjem, lekarnarjem in drogeristom, lekarnarji in drogeristi pa jih smejo prodajati dalje samo po naročilu, na recept, brzojavko ali telefonsko naročilo veterinarja, ki ima pravico do veterinarske prakse. Prodajo veterinarskih cepiv je treba imeti v posebnem razvidu (člen 7., odst. 4.). Po veterinarjevem naročilu se smejo cepiva, ki nimajo v sebi živih kali (serumi in zamorjene vakcine) dobaviti neposredno stranki, cepiva pa, ki imajo v sebi žive povzročitelje kužnih bolezni (virusi in virulentno vakcine), se smejo oddajati ali poslati samo neposredno veterinarjem. Nasprotni postopek, t. j. dobava cepiv, ki imajo v sebi žive povzročitelje kužnih bolezni, neveterinarjem, velja za namerno širjenje kužnih bolezni (člen 115. zakona o odvračanju in zatiranju živalskili kužnih bolezni). Clen 11. Vsako cepivo, izdelano v naši državi ali uvoženo iz inozemstva, se mora dajali v promet samo v tako zaprti posodi, da se more razločno videti, da ni bila odpirana. Cepiva se smejo razpošiljati samo skrbno zaobaljena z ustreznim napisom, pošiljke pa, ki imajo v sebi žive kali, nevarne za ljudi in živali, se morajo zaznamovati tudi še z napisom »Strupe Na posodi s cepivom, ki se daje v promet, se mora navesti v uradnem jeziku: 1. zavod, ki je cepivo izdelal, 2. naziv cepiva, po potrebi pa tudi od katere vrste živali je, 3. operacijsko številko ali številko serije, 4. rok uporabnosti cepiva, Če se z njim ustrezno ravna, 5. označbo: »Za veterinarske namene«. Prepovedano je navajati na posodi doziranje cepiva. Vsaki pošiljki, poslani veterinarjem, mora priložiti zavod navodilo za uporabo cepiva. Cepivom, ki se ne pošljejo veterinarjem, se ne sme priložiti navodilo in se vobče ne smejo dajati neveterinarjem nikakršna navodila o rabi cepiva. Uvoz in izvoz cepiv. Clen 12. Dovolitev za uvoz nevirulentnih cepjv iz inozemstva, če se ne izdelujejo v državi ali se izdelujejo v nezadostni množini, daje ministrstvo za kmetijstvo sporazumno z ministrstvom za finance (oddelkom za carine) po določbah člena 11. tega pravilnika, smejo jo pa dobiti zavodi, fei imajo dovolitev za izdelovanje cepiv v naši državi, javni znanstveni zavodi v poskusne namene, veterinarji za svojo prakso kakor tudi lekarnarji in dro-geristi, toda s temile pogoji: 1. da so ta cepiva izdelana v priznanih zavodih v inozemstvu, 2. da se dajejo v promet kot tuji izdelki v posodah, ki so jih zaprli v zavodih, kjer so bili izdelani, in z oznako zavoda, ki jih je izdelal, in razen tega z navedbo vsebine v uradnem jeziku naše države ali pa z etiketami zavoda, ki daje cepivo v promet z navedbo zavoda, ki ga je izdelal, 3. da postopa prosilec po določbah člena 11. tega pravilnika. Uvoz virulentnih cepiv iz inozemstva dovoljuje ministrstvo za kmetijstvo po členih 2. in 3. tega pravilnika samo osebam in zavodom, katerim je dovoljeno izdelovanje teh cepiv v državi in ki prevzemajo vso odgovornost za morda nastalo škodo zaradi rabe teh cepiv. Prav tako se dovoli uvoz tudi javnim znanstvenim napravam v poskusne namene, na enako odgovornost. . Clen 13. Biološki izdelki, določeni za uvoz ali izvoz, se morajo posebej zaobaliti z oznako na zavoju: »Biološki produkti«. Carinska oblastva jih morajo hitro ocariniti po določbi člena 18. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora z dne 31. januarja 1930. Clen 14. Uvozniki cepiv iz inozemstva vodijo posebne knjige o uvozu vseh cepiv in njih dajanju v promet in morajo hraniti izvirne listine o dobavi. V knjigo o uvozu se vpisujejo po vrsti datum dospetja, naziv izdelka, njegova količina in operacijska številka in končno število in vrsta posod za prispele izdelke (obrazec E). V knjigi o dajanju v promet se zapišejo podatki, našteti v členu 7. pod I., v poslednjem odstavku, tega pravilnika. Clen 15. Dovolitev za uvoz cepiv iz inozemstva se sme prenesti na drugo osebo samo po posebni odobritvi ministra za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. Način, kako se kontrolirajo cepiva. Clen 16. Vsak zavod izdaja svoje izdelke opremljene s svojo zalivko oziroma pri cepivih v fiolah, ki se ne dajo opremiti z zalivko, s svojo oznako. Izdelovalni zavodi odgovarjajo gmotno in kazensko za vso škodo, za katero se ugotovi, da je nastala zaradi oporečnosti cepiva iz njihovega zavoda. Da se tako cepivo preskusi, pošlje pristojni veterinar eno še ne odprto, z zalivko opremljeno stekleničico cepiva iste serije ali operacijske številke Centralnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Beogradu. Od serumov zoper svinjsko kugo se pošlje vsaj 100 cm3, od ostalih serumov pa po 50 cm3. Od virusov in vakcin zadošča količina 10 cm3. Ce je na terenu vse cepivo tiste operacijske številke ali serije porabljeno, odvzame odposlanec kontrolnega zavoda osebno ogledek cepiva tiste serije v zavodu, ki je cepivo izdelal, in ki je dolžen obdržati na zalogi od vsake serije ali operacijske številke vsaj količino, navedeno v tretjem in četrtem odstavku tega člena. Da bi se omogočilo opravljati navedeni način kontrole, morajo veterinarji, ki cepijo, voditi natančen seznam, kje in kdaj so porabili posamezne serije ali operacijske številke cepiva, kakor tudi njih izvora, tako da se da v vsakem primeru cepilne nezgode dognati, s katerim cepivom je bilo cepljeno (obrazec F). Od vsake serije ali operacijske številke mora veterinar, ki je cepil, pustiti predpisano količino cepiva za preiskavo zaradi morebitne cepilne nezgode. Ta serum se sme uporabiti mesec dni po prvem cepljenju ® tisto serijo, Če je poteklo cepljenje brezhibno. V vsakem primeru cepilne nezgode mora veterinar, ki je cepil, raztelesiti poginule živali in poslati potrebne °rgane z izčrpnimi anamnestičnimi podatki tako zavo-du> ki je cepivo izdelal, kakor tudi državnemu kontrolnemu zavodu za preiskavo. Ob cepilnih nezgodah v večjem obsegu odpošlje državni kontrolni zavod odposlanca na teren. Potni broški odposlanca po uredbi o povračilu potnih stro- škov št. 84.600/1 obremenjajo, če se dožene oporečnost cepiva, zavod, ki je cepivo izdelal. Državni kontrolni zavod sme tudi sicer po potrebi odvzeti ogledke cepiva iz prakse ali ogledke v zavodu, ki je cepivo izdelal, iz zalog ali iz pošiljk, pripravljenih za odpremo v prakso. Ce kontrolni zavod ugotovi, da produkti v praksi ali določeni za prakso ne ustrezajo predpisom, trpi do-tični zavod vso nastalo škodo, razen tega pa se kaznuje tudi v denarju po členu 47. tega pravilnika, ob ponovnem primeru se kaznuje s prepovedjo, oddajati določeni izdelek oziroma z odvzemom koncesije. Da bi se preprečilo dajanje oporečnih cepiv v promet, postavi ministrstvo za kmetijstvo po izkazani potrebi in po proračunski možnosti pri zavodih za izdelovanje veterinarskih cepiv svojega stalnega kontrolnega organa. Toda tudi v takem primeru veljajo za zavode, ki izdelujejo cepiva, po vsem obsegu določbe o gmotni in kazenski odgovornosti po drugem odstavku tega člena. Naloga tega stalnega kontrolnega veterinarja je tale: 1. nadzira izdelovanje cepiv in redno voditev zavodskih knjig kakor tudi zdravstveno stanje živali za izdelovanje cepiv po členu 6. tega pravilnika, 2. odvzema ogledke cepiv nove izdelave, opremlja z zalivko balone do končane titracije, pošilja po potrebi ogledke kontrolnemu zavodu in prisostvuje po končani titraciji prelivanju kontroliranih cepiv v posode za odpremo in njih opremljanje z zalivko zavoda, ki je cepiva izdelal. Razen tega sme državni kontrolni zavod po izkazani potrebi odpošiljati svoje strokovnjake v zavode za izdelovanje cepiv, da nadzirajo izdelovanje in da sami jemljejo ogledke cepiv za preiskavo, in to od vsakega seruma, razen od seruma zoper svinjsko kugo, po 2X50 cm3, od ostalih cepiv pa po 2 X 10 cm3. Od seruma zoper svinjsko kugo se odvzame po 2 X 150 cm*. Na prošnjo mora kontrolni zavod izdati prizadetim zavodom predpisno taksirano potrdilo o opravljeni kontroli cepiva. Clen 17. Cepiva se smejo dati v promet samo, če ustrezajo pogojem tega pravilnika. Drugače je prepovedano njih dajanje v promet in je poskusiti, da se popravijo. Ce to ni mogoče, predlaga kontrolni zavod ministrstvu za kmetijstvo, naj se oporečno cepivo uniči. Ko odloči ministrstvo v tem smislu, uniči kontrolni organ cepivo vpričo odposlanca pristojne banske uprave in predloži o tem poročilo ministrstvu za kmetijstvo po kontrolnem zavodu. Clen 18. S tem pravilnikom se predpisujejo način kontrole in pogoji za uporabnost tehle cepiv: A. serumov zoper: 1. svinjsko rdečico, 2. svinjsko kugo, 3. vranični prisad (antraks), 4. perutninsko kolero (hemoragično septikemijo perutnine), 5. krčevito odrevenelost (tetanus); B. cepiv za aktivno imunizacijo zoper: 1. svinjsko kugo, 2. ovčje osepnice, 3. svinjsko rdečico, 4. vranični prisad (antraks), 5. šustavec, 6. perutninsko kolero, 7. difterijo in osepnice perutnine; C. diagnostičnih cepiv: 1. koncentriranega tuberkulina, 2. koncentriranega maleina. Ostala cepiva se preskušajo po napovedi zavoda, ki jih je izdelal oziroma po navodilih jugoslovanskega odbora za standardizacijo bioloških in kemijsko-farma-cevtskih proizvodov in reakcij v veterinarski medicini. Preskušanje posameznih cepiv. Titracija serumov. Clen 19. Serum zoper svinjsko rdečico se titrira po Marxovi metodi na belih miših vzporedno s serumom stalnega standarda. Kultura svinjske rdečice, potrebna za infekcijo miši, mora biti najmanj toliko virulentna, da 1/1000 do 1/80.000 cm-1 24urne bujonske kulture, če se vbrizga in-traperitonealno, umori miši najkasneje v 5 do 7 dneh. Za ta poskus se vzame 12 miši. Po 2 miši je treba postaviti pod posebno stekleno posodo. Mišim se vbrizgajo podkožno postopne doze seruma, ki se preskuša. Od seruma, ki se preskuša, se odvzamejo za poskus tele količine: 0'02, 0'015, 0'01, 0'008 in 0‘005 cm3. Eno uro po injekciji seruma se vbrizga tem mišim, kakor tudi dvema kontrolama intraperitonealno 0'3 cm3 bujonske kulture svinjske rdečice, razredčene 30krat s fiziološko raztopino natrijevega klorida. Poskusne živali se opazujejo 8 dni. Ce je bil poskus pravilen, morajo kontrole poginiti v 2 X 24 urah, najkasneje pa v 3 X 24 urah. Miši, ki so dobile manjše doze seruma, poginejo praviloma nekoliko dni kasneje ko kontrole, miši pa, ki so dobile večje doze (navadno od Obl cm* navzgor), morajo ostati žive. Ce se ponašajo miši, ki so dobile serum, kateri se preskuša, enako kakor miši, ki so dobile standardni serum, se sklepa, da ima tudi preskušani serum 100 I. E. (internacionalnih enot). Za simultano cepljenje se uporablja na miših serum z vsaj 50 I. E. (0'02). Ce se izkaže, da je nekaj slabejši, je treba poskus na isti način ponoviti. Ce se tudi tedaj izkaže, da je slabejši, ga velja oceniti za nezadostnega in za cepljenje neuporabnega. Serum z nezadostnim titrom se sme uporabiti za mešanje z jačjim serumom. Za zdravilni (rapidni) serum velja tisti serum, ki ima vsaj 100 I. E. Razen tega preskusa se sme opraviti poskus tudi na golobih, in sicer tako, da se cepita po dva goloba intra-muskularno s postopnimi dozami 0'1, 0'075, 0'05, 0'04 in 0-035 cm3 seruma, nato pa podkožno z 0'5 cm3 24urne bujonske kulture, ki umori v tej dozi 2 kontrolna goloba najkasneje v 72 urah. Poskusni golobi se opazujejo 8 dni. Doza 0'1 cm3 seruma ustreza 501. E. Doza 0'075 cm3 seruma ustreza 75 I. E. Doza 0'05 cm3 seruma ustreza 100 I. E. Doza 0‘04 cm3 seruma ustreza 125 I. E. Doza 0’035 cm3 seruma ustreza 1501. E. Za simultano cepljenje se da uporabljati serum, ki ščiti v količini 0'1 proti 0'5 cm3 bujonske kulture. Serum s 100 in več enotami (0'05 do 0'035) velja za rapidni serum. Clen 20. Serum zoper svinjsko kugo se titrira na 9 neimunih svinjah plemenite pasme ali na križancih kake plemenite pasme, po možnosti od ene ali največ od dveh svinj. Svinje morajo biti težke 35 do 45 kg, stare pa okoli 4 mesece in ne smejo imeti kake bolezni, ki bi vplivala na potek titracije. Svinje se stehtajo in razdelijo' na tri skupine z enako težo in cepijo po temle obrazcu: 1. svinje I. skupine — 2 cm3 virusa in 0 5 cm3 seruma na kilogram, 2. svinje II. skupine — 2 cm3 virusa in 0 25 cm3 seruma na kilogram, 3. svinje III. skupine — 2 cm3 virusa. V 24 urah po cepljenju sme samo po ena svinja v vsaki skupini imeti zvišano temperaturo. Pogoji za uporabnost seruma so tile: 1. Virus mora biti tako patogen, da pogineta vsaj dve izmed kontrolnih svinj (III. skupine) najdalj v 21 dneh za svinjsko kugo. Ce pogineta vsaj dve kontrolni svinji za svinjsko kugo do 15. dne in če ostanejo svinje I. in II. skupine (ki so dobile serum) brez vidnih kliničnih znakov bolezni, se titracija lahko sklene že 15. dan. Drugače se nadaljuje titracija do 21. dne. 2. Svinje, ki so dobile 0*5 cm3 seruma na kilogram teže, ne smejo kazati med titracijo vidne klinične znake bolezni, pa tudi ne zvišano temperaturo. Dopustna je pri eni svinji iz I. skupine prehodna mrzlična temperatura (24 ur). Ce kaže ta svinja vidne klinične znake obolelosti, je za presojo uporabnosti seruma odločilen potek titracije iz II. skupine. 3. Ce nobena izmed treh svinj II. skupine na dan končane titracije ne kaže nikakršnih znakov svinjske kuge, se označi serum s titrom 0'25. S sekcijo in bakteriološko preiskavo poginulih svinj se mora dognati v vsakem primeru vzrok, zakaj so poginile. V času, ko se izvaja poskus, je treba posebno paziti na prehrano poskusnih svinj, ker so cepljene svinje zelo občutljive za pogreške v prehrani. Ko se nabavljajo svinje za titracijo cepiv zoper svinjsko kugo, je treba upoštevati to, ali ne izvirajo svinje iz zakuženega dvorca oziroma ali niso pridobile s prekužbo nesprejemljivosti (imuniteto), ker bi vplivale te okolrfosti na potek titracije. Pred titracijo je treba zlasti paziti na morebitne parazite ali na kake druge hibe, ki bi utegnile vplivati pri poskusnih svinjah na potek titracije. Svinje za uradno preskušanje cepiv nabavi kontrolni zavod po členu 36. tega pravilnika. Clen 21. Serum zoper vranični prisad (antraks) se mora ti-trirati po Sobernheimovi metodi na kuncih, in sicer tako, da se vbrizga seriji 5 kuncev intravenozno 2, 3, 4, 5 in 6 cm3 seruma, 5 do 10 minut po tem se inficiraj« kunci z minimalno smrtno dozo virulentne antraksove kulture podkožno. Za kontrolo določeni kunci dobijo isto količino kulture brez seruma ali z ustrezno količino normalnega seruma. Oe ostaneta od petih kuncev, cepljenih s serumom, živa vsaj dva, ostali pa, ki so dobili tisti serum, poginejo kasneje kot kontrola, velja, da je serum dovolj jakega titra, da se da v promet. Serum zoper vranični prisad se sme titrirati tudi po metodi Ascoli-Hruška na morskih prašičkih. Člen 22. Serum zoper perutninsko kolero (hemoragično sep-tikemijo perutnine) se mora titrirati na golobih. Za titracijo tega seruma na golobih se jemljejo tele količine seruma: 2 goloba po 4'0cm3, 2 goloba po 3'0 cm3, 2 goloba po 2'0cin3, 2 goloba po 1’5 cm*, 2 goloba po 1'0 cm3. 24 ur kasneje se inficirajo vsi golobi obenem z 2 kontrolama z 0'001 cm3 virulentne bujonske kulture b. aviseptici podkožno. Kontrole morajo poginiti v 48 urah. Opazovalni rok znaša 6 dni. Serum je uporaben, če ostanejo golobi, ki so dobili 4 cm3 seruma, živi. Člen 23. Titracija seruma zoper krčevito odrevenelost (teta-nusovega antitoksina) se mora opraviti po predpisih higienske sekcije Društva narodov, sprejetih na konferenci o standardizaciji tetanusovega antitoksina v Ženevi leta 1920. Preskušanje serumov na čistoto in neškodljivost. Člen 24. Serum ustreza glede čistote in neškodljivosti, če spolnjuje tele pogoje: 1. če je bister in brez večjih usedlin in nima v sebi tujih teles, 2. če je sterilen, 3. če nima v sebi več ko 0‘5 fenola ali 0'4% tri-kresola. K 1. Preskuša se z makroskopskim pregledom. Serum sme imeti malo usedline, toda če dalj časa stoji, mora postati bister. Če kaže serum trajno motnost, je treba preskusiti, ali je ta motnost znamenje pokvare. V pozitivnem primeru je treba serum uničiti, drugače pa velja poskusiti, da se serum popravi. K 2. Na sterilnost se preskuša po običajnih bakterioloških metodah. V ta namen se vzamejo vsaj ena agar-ska plošča, en sladkorni agar in 2 bujona, ki se posejejo s 5 kapljami dotičnega seruma. Sladkorni agar in 1 bujon z mesom, koaguliranim s sterilizacijo, se uporabita za anaerobno preskušanje. Izid se presoja po šestdnevnem opazovanju pri 37° C. K 3. Da se preskusi količinska vsebina ohranjujoče tvarine, se vbrizga eni miši, težki 15 do 20 g, 0'5 cm3 seruma podkožno. Če ne kaže miš nikakršne ali če kaže samo neznatne znake zastrupitve, se lahko sklepa, da količina ohranjujoče tvarine ni prevelika. Serumi se preskušajo razen tega na neškodljivost na miših, morskih prašičkih, kuncih in golobih. Kontrola cepiv za aktivno imunizacijo. Člen 25. I. Virus svinjske kuge se preskuša na patogenost, čistoto in imunogeno sposobnost. a) Na patogenost se preskuša virus za simultano Cepljenje zoper svinjsko kugo na 3 kontrolnih svinjah hvi titraciji pestis seruma ob pogojih, veljavnih za svinje, ki služijo v ta namen (čleu 20.), Poseben preskus virusa se opravlja na 3 zdravih in neimunih svinjah, težkih okoli 40 kg po predpisu točke 1. Člena 20. tega pravilnika oziroma po dilukcijski metodi. b) Na čistoto in neškodljivost se preskuša virus na aerobnih in anaerobnih gojiščih, ki morajo ostati sterilna, nato pa na miših, morskih prašičkih, kuncih in mladih imunih svinjali. c) Kontrolni zavod preskusi po potrebi, zlasti pa ob kontrolni organ, nekoliko svinj, cepljenih simultano z imuniteto zoper svinjsko kugo. V ta namen inficira kontrolni organ nekoliko svinj, cepljenih simultano z istim virusom, tako, da jim vbrizga 2 cm3 preskušanega pestis virusa podkožno. Če ne pokažejo inficirane svinje v 14 dneh nobenih kliničnih znakov svinjske kuge, velja, da obstoji zadostna imuniteta. II. Vakcina zoper svinjsko kugo se preskuša na čistoto in neškodljivost po predpisu točke b) pod I., na tvorbo imunitete pa tako, da se inficirajo 3 mesece prej vakcinirane svinje z 2 cm3 virulentnega pestis virusa Tej infekciji vakcinirane svinje ne smejo podleči. Člen 26. Cepivo za aktivno imunizacijo zoper ovčje osepnice mora na najmanj 100 cepljenih sprejemljivih ovcah, s katerimi se ravna ob naravnih razmerah strežbe in prehrane, spolnjevati tele pogoje: 1. da se prime najmanj 80“/o, 2. da se ob mili krajevni reakciji brez večjega gnojenja in odmiranja samo v manjšem številu in samo prehodno (2 do 3 dni) občno stanje skali, da cepljene ovce ne zvržejo in da ne poginejo, 3. da daje imuniteto, ki se 3 leta upira naravnemu okuženju oziroma umetni infekciji z dozo terenske limfe, ki daje pri nekoliko kontrolnih ovcah razločno krajevno reakcijo z generalizacijo, 4. da ne nastopi generalizacija, 5. da cepljene ovce niso vir novih okužb. Zavod opravlja kontrolo po izprevidnosti starešine: a) tako da se zadovolji s poročilom enega ali več sreskih veterinarjev, b) ali tako, da prisostvujejo organi zavoda zaščitnemu cepljenju v praksi in opravljajo pravočasna kontrolna cepljenja glede trajanja imunitete, c) ali da opravijo organi zavoda sami prvo kontrolno cepljenje. Kontrola glede pogojev iz točke 5. se opravi tako, da se pusti med cepljenimi ovcami neko število necepljenih (zanesljivo sprejemljivih) ovac ali da se opira na opazovanja veterinarja, ki se mu priobčijo s poročili. Člen 27. Kultura zoper svinjsko rdečico se mora kontrolirati tako. da se cepita z 0'1 cm3 te kulture dve miši, ki morata poginiti za svinjsko rdečico v 2 do 5 dneh, če sta bili cepljeni s cepivom 11 po Pasteurju ali z Lorenzovo kulturo, najkasneje pa v 7 dneh, če sta bili cepljeni s cepivom I po Pasteurju. Na nevtralni agarski plošči posejana cepilna kultura mora dati, če stoji 24 ure v termostatu, samo kolonije b. erysipelatis suis. Člen 28. Kontrolo vakcin zoper vranični prisad (antraks) je kontrolni zavod dolžen opravljati občasno in jemati v ta namen primerek vakcine največje patogenosti, ki jo posamezni zavodi dajejo v promet. Ogledki se odvzamejo iz prakse ali iz zavodov, ki izdelujejo cepivo. Vakcina za poslednje cepljenje oziroma enkratna vakcina mora biti v dozi 0'2 cm3 24urne bujonske kulture iz dotične vakcine — vbrizgana podkožno — patogena za 4 do 6 izmed skupaj 10 kuncev, težkih okoli l'/2kg. Clen 29. Cepivo zoper šustavec se preskuša na mladih morskih prašičkih. V ta namen se da morskim prašičkom 1 cm3 cepiva, praška pa 1 doza, predpisana od zavoda, in se po 2 do 3 tednih inficirajo z minimalno smrtno dozo virulentnih kultur bacila šustavca. Od inficiranih morskih prašičkov mora ostati najmanj 50% živih. Za infekcijo morskih prašičkov je najprikladnejsa šustavčeva kultura v prašku (test po Cernovskem), ki se pripravlja tako, da se presne kulture v krvnem bujonu suše 25 ur dolgo ob 37" C. Iz teh kultur dobljeni prašek je rjave barve, droben kakor moka in je popolnoma raztopljiv v navadnem bujonu. Virulenca tega praška ostane % leta nespremenjena, minimalna smrtna doza za odraslega morskega prašička pa znaša okrog 0-01 g. Uporaba precedka (filtrata) je prepovedana. Clen 30. Cepivo za aktivno imunizacijo zoper perutninsko kolero se mora preskušati na neškodljivost na miših in golobih, na sposobnost imunizacije pa na 10 kokoših, ki jih 8 do 14 dni po cepljenju inficiramo z 0'0001 cm3 24urne bujonske kulture polnovirulentnega b. aviseptici podkožno ob 3 kontrolah. Od cepljenih kokoši mora ostati vsaj polovica živih, kontrolne kokoši pa morajo poginiti v 48 urah. Vakcine zoper perutninsko kolero, ki ne ustrezajo tem pogojem, se ne smejo dajati v promet. Clen 31. Kontrola cepiva zoper difterijo in osepnice perutnine. 1. Kontrola delovanja in neškodljivosti cepiva. Nekoliko (5 do 10) mladih kokoši, za katere je zanesljivo dognano, da niso bile inficirane oziroma cepljene zoper difterijo, se natare s cepivom na sprednji strani stegna. Pri uporabnem cepivu morajo folikuli v 6 do 10 dneh po cepljenju oteči in se proti svoji normalni velikosti 2- do 3- do 4 krat povečati. Reakcija-mora ostati samo krajevna na mestu, ki je bilo natrto, in se ne sme generalizirati. Pri prvi kontroli je vsekakor potrebno, da se to napravi na zavodskih poskusnih kokoših radi lažjega in boljšega opazovanja. Pri kasnejših kontrolah istega cepiva se sme opraviti kontrola na podstavi podatkov s terena (zavodska ambulanca, poročila pristojnih veterinarjev). Da bi se preskusilo, ali je v cepivu kaj patoloških kali, se razpusti 01 cm3 cepiva v nekoliko sterilne fiziološke raztopine in se to vbrizga podkožno dvema koko-šima. Te kokoši ne smeta poginiti niti pokazati močnejše reakcije. 2. Preskušanje imunitete. Po današnjem stanju je imuniteta, dosežena s cepljenjem zoper difterijo, popolna šele približno 2 tedna po •epljenju in traja okrog eno leto dni. Trajanje imunitete se preskuša po uspehih na terenu. Preskušanje se opravlja po izprevidnosti šefa kontrolnega zavoda. Imuniteta se preskuša: a) z umetno infekcijo cepljenih kokoši. V ta namen zadostuje inficirati 10 cepljenih kokoši obenem s 4 kontrolami, ki niso bile cepljene niti bolne za difterijo. Kokoši se lahko inficirajo tako, da se da vsaki v kljun majhen košček difterijske mrenice ali pa da na-taremo s tako mrenico imuniziranim kokošim drugo nogo, t. j. tisio nogo, ki ni bila natrta ob imuniziranju. Pri kontrolnih kokoših nastanejo v prvem primeru (infekcija per os) močne difterijske mrenice v kljunu in morata vsaj dve živali vidno oboleti, eventualno tudi poginiti, v drugem primeru (kožna infekcija) pa nastanejo na koži dotične noge močne lokalne reakcije (otok folikulov, kraste in pogosto generalizacija). Pri imunih cepljenih kokoših v prvem primeru praviloma ne nastanejo nikakršne bolezenske spremembe, le redkokdaj in posamezno nastanejo lahko male difterijske mrenice v kljunu, ali pri vsem tem mora biti kokoš videti zdrava. Take mrenice zginejo navadno hitro in brez zdravljenja. V drugem primeru ni na natrli nogi sploh nobenih pojavov ali pa folikuli povsem lahno otečejo brez kakršnih koli pojavov generalizacije. Takšno natančnejše preskušanje se opravi pri prvi kontroli cepiva; b) z naravno infekcijo cepljenih kokoši, in to tako, da se prenesejo cepljene kokoši na dvorišče, kjer je di-fterija, in tu ne smejo oboleti. V izjemnih primerih zadostuje že poročilo strokovnjaka kontrolnega zavoda oziroma pristojnega veterinarja, da v kraju, kjer je diite-rija, cepljene kokoši ne zbolevajo. Virus difterije in osepnic perutnine se preskuša tudi po Grotovi metodi z vkožnim vbrizganjem virusa v postopno zmanjševanih količinah na notranji strani podbradka. Po večji ali manjši virulenci posušenega in v skledici raztrtega materiala, ki mu je dodana 89%na glicerinska voda, se pojavljajo izpuščaji do velikosti gra-ha, ki navadno nekrotizirajo v 9 do 12 dneh. Uporabljajo se razredčitve virusa, prirejene s fiziološko raztopino kuhinjske soli v razmerju od 1 :100.90(1 do 1 :100. Virulenca virusa se vzame za zadostno, če se doseže titer 1 :10.000. Kontrola diagnostičnih sredstev. Clen 32. 1. Kontrola koncentriranega tuberkulina. Tuberkulin je temnorjave barve, če je razredčen pa mora biti prozoren. Duha je aromatičnega, značilnega za tuberkulin. S tuberkulinom posejana gojišča morajo ostati sterilna in ne smejo vsebovati ne mrtvih ne živih kali tuberkuloze. Tuberkulin se kontrolira po tejle metpdi: 25 morskih prašičkov, težkih po 350 do 400 g, se inficira s podkožnim vbrizgom 0-5g presne kulture tuberkuloze. Ce obelijo ti morski prašički za tuberkulozo, kar se dožene po tem, da zgubijo okužene živali v svoji telesni teži, se opravi predhodni poskus, da se dožene, ali so živali že zrele za poskus. V ta namen se cepijo 2 do 4 morski prašički podkožno z 0-3 do 0’5 cm3 standardnega tuberkulina. Ce živali poginejo, se izvede poskus, drugače se mora s poskusom počakati. Poskus se opravi na 2 skupinah po 6 morskih prašičkov. Prvi skupini se vbrizgajo postopne doze standardnega tuberkulina, in sicer 0 005, 0 015, 0'02 in 0'3 cm3^ drugi skupini pa se vbrizgajo iste doze tuberkulina, ki se preskuša. Ce se drže morski prašički, ki so dobili preskušani tuberkulin, tako kakor tisti, ki so dobili standardni tu-berkulin, se mora tudi za ta tuberkulin domnevati, da je uporaben. Razredčeni tuberkulin ne sme biti starejši od 7 dni. II. Kontrola koncentriranega maleina. Malein mora bili črnkastorjava sirupasta tekočina. Ce stoji, se nabere belkastosiva usedlina. Ko se steklenička odpre, se ne sme začutiti neugoden vonj. Z maleinom posejana gojišča morajo ostati sterilna. Kontrola o uporabnosti se mora opraviti na smrkavih konjih. Takim konjem se vbrizga na enem očesu intradermopalpebralno 0-2 cm3 50%nega standardnega maleina, na drugem očesu pa enaka doza maleina, ki se preskuša. Ce so krajevne reakcije na obeh očesih enake, t. j. tako na standardni malein kakor na malein, ki se preskuša, velja tudi ta poslednji malein za uporabnega. Vzporedni preskus maleina se opravi lahko tudi na zdravih konjih tako, da vbrizgamo podkožno skupini 3 do 5 konj 0-5 cm* maleina, razredčenega s 4'5 cm* fiziološke raztopine, drugi skupini pa za kontrolo enako dozo standardnega maleina. V presledkih po 8 dni se preskuša kri teh konj po metodi vezave komplementov z antigenom smrkavosti na vsebino specifičnih amboeeptorjev, pa presojamo po njih trajanju in prisotnosti v krvi uporabnost tistega maleina v primeri s standardnim maleinom. Razredčeni malein za vkožno oziroma podkožno reakcijo ne sme biti starejši od 7 dni. Preskušanje cepiv na čistoto in neškodljivost. Clen 33. V vakcinah, cepilnih kulturah in virusih ne sme biti drugih ne živih ne mrtvih mikroorganizmov, razen tistih, po katerih se nazivajo, in ne smejo vsebovati nobenih tujih teles.. Virus za simultano cepljenje zoper svinjsko kugo mora biti bister. V cepiva je dovoljeno devati samo takšna ohranje-valna sredstva in v tolikšni množini, da ne morejo škodljivo delovati ne na jakost cepiva ne na cepljeni organizem. Rok uporabnosti cepiv. Clen 34. Serumi ne smejo biti starejši od 2 let, računajoč °d dne, ko je bila opravljena njihova titraža. Izjema so serumi zoper svinjsko kugo, krčevito odrevenelost *n perutninsko kolero, od katerih je prvi uporaben tri lota, serum zoper krčevito odrevenelost 5 let, serum zo-Por perutninsko kolero pa samo leto dni. Na podstavi ponovne titracije se lahko podaljša llPorabnost seruma še za leto dni. Virus za simultano cepljenje zoper svinjsko kugo Ue sme biti starejši od 3 mesecev, računajoč od dne izdelave. Kot skrajni rok uporabnosti vakcin se določa za ^akcine zoper vranični prisad leto dni, za vakcine zoper *>ustavec G mesecev, za kulture svinjske rdečice pa me-s°c dni. Za ostalo vakcine se določi rok za vsak primer Posebej. Rok uporabnosti se računa od dne izdelave in ga je treba zato navesti na posodi takoj po polnitvi. Clen 35. Cepiva, ki niso navedena v tem pravilniku, se kontrolirajo po potrebi v vsakem primeru posebej po na-povedbah, dobljenih od zavoda, ki jih je izdelal, oziroma po izprevidnosti kontrolnega zavoda. Stroški za kontrolo cepiv. Clen 3G. Stroški za kontrolo cepiv obremenjajo, če se uradno dokaže oporečnost cepiv, zavod, ki jih je izdelal, oziroma uvoznika, ki jih daje v promet, in to a) stroški za nabavo poskusnih živali, njih prehrane in strežbe, b) stroški izvidnega postopka. Ce zahteva izdelovatelj ali uvoznik sam kontrolo kakega izdelka, obremenjajo stroški uradne kontrole vsekdar le njega. Po končanem poskusu preostale živali so last zavoda, za čigar račun so bile nabavljene. Prehodne določbe. Clen 37. V 3 mesecih, ko stopi ta pravilnik v moč, pregleda pristojna komisija (člen 3.) vse obstoječe zavode za izdelovanje cepiv v državi in ugotovi, ali ustrezajo predpisom tega pravilnika. Ce naleti komisija na kake nedostatke, določi ministrstvo za kmetijstvo rok, v katerem se morajo ti ne-dostatki odpraviti, po preteku tega roka pa se odredi ponovni pregled v breme zavoda, ki izdeluje cepiva. Končne določbe. Clen 38. Zavodom, ki ne ustrezajo določbam, predpisanim s tem pravilnikom, more ministrstvo za kmetijstvo prepovedati dajanje v promet ali uvažanje določenih proizvodov. Clen 39. Če se pokaže potrebno, se more odvzeti dovolitev za dajanje v promet v državi tistih cepiv, ki služijo za razpoznavanje živalskih kužnih bolezni (n. pr. malein, tuberkulin) in pri katerih se daje po zakonu o živalskih kužnih boleznih lastniku neka odškodnina. Ministrstvo za kmetijstvo odredi lahko, da se tista cepiva, ki se uporabljajo za cepljenje po oblastveni odredbi in pri katerih daje država po zakonu o živalskih kužnih boleznih lastniku neko odškodnino, smejo nabavljati samo pri državnih zavodih. Clen 40. Cepiva, ki se brez dovolitve ministrstva za kmetijstvo dajejo v promet ali uvozijo, se morajo zapleniti in eventualno vnovčiti v dobro državnemu fondu za zatiranje živalskih kužnih bolezni, če jih po mnenju državnega kontrolnega zavoda ni uničiti. Vsi stroški, nastali v zvezi z zaplembo oziroma s prodajo, s strokovnim preskušanjem in z morebitnim uničevanjem, obremenjajo tistega, ki je cepivo dal v promet ali uvozil. • Obrazec A (čl. 6. pravilnika) Knjiga o zdravstvenem stanju živali za izdelovanje cepiv Dan pre- gleda Popis živali Služi za izdelavo Pregle- dano na Način pre- gleda Rezultat j Pripomba 1 Obrazec B, (čl. 7., odst. 2., pravilnika) Knjiga o izdelovanju serumov Konj (ime) imuniziran proti ................................... Hiperimunizacija Jemanje krvi Pripomba J d a a Antigen Inokulirana količina Način ino-kulacije 1 Vsega ino-kulirano Reakcija a rt a Količina vzete krvi j Skupaj Obrazec B., (čl. 7., odst. 2., pravilnika) Hlev Imunizacija Izkoriščanje Pripomba Datum * Število svinj Vrsta ln ko-llčlna po kosu Serija cepiva Izvoz svinj Datum Število svinj Količina vzete krvi vcepi 3 p b 0) (A rt 3 virus * iz repa pri klanju skupaj Obrazec Č (čl. 7., odst. 4., pravilnika) Dajanje cepiv v promet Tek. št. Da- tum Komu je cepivo poslano Cepivo V kakšnih : posodah Pripomba ji Naziv Serija ozir. op. št. Koli- čina Obrazec D (čl. 7., pod II., pravilnika) Tromesečni izkaz Zavoda za izdelovanje cepiv ............................... drž. kontrolnemu zavodu za mesec 19... Tek. št. Naziv cepiva N O . ’+■' d /CA 'C Čl o m Izdelana količina Naziv, količina in dajanje v promet uvoženega cepiva Pripomba ! Obrazec E (čl. 14. pravilnika) Uvoz cepiv Datum prispelostij Naziv in izvor izdelka Serija oz. op. št. Koli- čina Št. in vrsta 1 posod 1 Označba kontrole Pripomba Obrazec C (čl. 7., odst. 3., pravilnika) Knjiga o izdelovanju cepiv Obrazec F (čl. 16. pravilnika) Seznam cepljenih živali Tek. št. Datum izdelave Naziv cepiva Koli- čina Serija oz. v op. št. Preslcušeno ' Pripomba ! Čl- stota Vred- nost Ne- škod- ljivost Datum | Kraj cep- ljenja Ime last- nika Vrsta in šte-| vilo cepljenih živali Označba cepljenih živali Cepljeno proti Serija oz. op. št. J z voz cepiva Pripomba j seru- ma ce- piva Obruzec G (čl. 42. pravilnika) Knjiga o kontroli cepiv Tek. št. Dan jemanja ogledkov cepiva in ime strokovnjaka Vrsta cepiva Količina Datum Rezultat preskusa na Pri- pomba Naziv zavoda in označba serije oz. op. št. pro- izvoda preskusa od — do čistoto in neškodljivost vrednost ~1 Clen 41. Prepoved izdelovanja ali dajanja posameznih bioloških proizvodov v promet v državi se izreče za določen rok in ob pogojih, ki jih kontrolni zavod predlaga ministrstvu za kmetijstvo. Odločba o prepovedi se kar najhitreje vroči zavodu, ki je cepivo izdelal. Brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila izdana prepoved, razveljavi ministrstvo za kmetijstvo prepoved na predlog kontrolnega zavoda in obvesti o tem pismeno zavod, ki je cepivo izdelal. Clen 42. Kontrolni zavod mora voditi knjige o kontroli cepiv (obrazec G) in stalno nadzirati način izdelovanja in prodajo vseh domačih in tujih bioloških proizvodov za veterinarsko rabo. Ta zavod je upravičen, da zahteva po potrebi preko ministrstva za kmetijstvo od temu podrejenih oblastev in naprav podatke o množini cepiv, nabavljenih od posameznih zavodov. Clen 43. Kontrolni zavod podaja ministrstvu za kmetijstvo trimesečna poročila o svojem poslovanju. Konec leta mora predložiti kontrolni zavod ministrstvu za kmetijstvo svoje letno poročilo. Kazni. Clen 44. Osebe, ki brez odobritve ministrstva za kmetijstvo zoper določbe tega pravilnika uvozijo cepiva, ki imajo v sebi žive kali katere koli živalske kužne bolezni, se kaznujejo po določbah člena 112. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. Clen 45. Kdor da zoper določbe člena 17. tega pravilnika v promet oporečna cepiva, se kaznuje, če se povzroče s temi cepivi živalske kužne bolezni, zaradi prestopka z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev (člen 114. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni). Clen 46. Zavodi in osebe, ki dobavijo zoper določbe člena 10. tega pravilnika laikom virulentna cepiva, se kaznujejo po določbi člena 115. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni zaradi prestopka z zaporom do dveh let oziroma zaradi zločinstva z robijo dveh do petih let. Clen 47. Kdor ravna zoper ostale določbe tega pravilnika, se kaznuje po določbah člena 111. zakon o odvračanju iu otiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928, Clen 48. Denar od kazni in prodanih predmetov se steka v državni loud za zatiranje živalskih kužnih bolezni (Clen 121. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.). Clen 49. Kazni, omenjene v členih 44., 45. in 46., izrekajo pristojna iodišča. JiMiu U člena £l, izrekajo not it iona (policijska) oziroma pomorska administrativna oblastva (člen 116. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.). Clen 50. Ta pravilnik stopi v moč v 3 mesecih od dne razglasitve v »Službenih novinah« in tedaj prenehata veljati pravilnik o kontroli cepiv zoper živalske kužne bolezni Vt. št. 7634 z dne 18. julija 1929.* in pravilnik o izdelovanju, uvažanju in dajanju v promet cepiv za odvračanje, zatiranje, zdravljenje in spoznavanje živalskih kužnih bolezni Vt. št. 9030 z dne 18. julija 1929.**, kakor tudi vse dosedanje odredbe, ki bi temu pravilniku nasprotovale. V Beogradu dne 2. novembra 1938.; št. 93.500/IV. Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r. 550. Avtentično tolmačenje § 15. zakona o volitvi senatorjev.f Na vprašanje nekaterih sodišč, ali mora pismena privolitev predloženega kandidata ali namestnika, ki jo je treba po § 15. zakona o volitvi senatorjev predložiti s kandidatno listo, biti overjena od pristojnega sodišča, iz-dajem na podstavi predpisa § 48. zakona o volitvi senatorjev tole avtentično tolmačenje: § 15. zakona o volitvi senatorjev predpisuje, da morajo predlagatelji predložiti sodišču s kandidatno listo tudi pismeno privolitev vsakega predloženega kandidata in njegovega namestnika. Noben predpis zakona o volitvi senatorjev pa ne terja, da mora bili kandidatov ali namestnikov podpis na njegovi pismeni privolitvi overjen od pristojnega sodišča. Zato je treba vzeti, da zadostuje navadni podpis na tej pismeni privolitvi predloženega kandidata ali namestnika. .V Beogradu dne 24. oktobra 1939.; št. 96.991. Minister za pravosodje dr. Lazar Markovič s. r. 551. Dnevnice in povračilo potnih stroškov predsednikom iu članom volivnih odborov za volite? senatorjev, ff Na podstavi § 41. zakona o volitvi senatorjev odločam takole: Predsedniki in člani volivnih odborov za volitev senatorjev, ki bo dne 12. novembra 1939., izvzemši pred- • »Uradni liste št. 360/85 iz 1. 1929. ** »Uradni liste št. 359/85 iz 1. 1929. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. oktobra 1939., št. 244. — Zakon o volitvi senatorjev gl. »Službeni list« št. 408/61 iz 1. 1931. ff »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2L. fiktukrn 44. 244. sednike občin (kakor tudi občinske poverjenike-gerente in namestnike predsednikov občin) in tiste osebe, ki prejemajo plačo iz državne blagajne, a opravljajo dolžnost pri volivnem odboru v občini svojega službovanja, imajo pravico: 1. do dnevnic po ‘200 (dve sto) dinarjev za čas potovanja in za čas trajanja dela pri volivnem odboru; 2. do povračila dejansko nastalih potnih stroškov, in to ob uporabi prvega razreda na nedržavnih železnicah in ladjah, ki niso v državni eksploataciji; 3. do povračila polnih stroškov po 3 dinarje na kilometer po najkrajši uporabljivi poli za razdalje, kjer ni železniške ali parniške proge; 4. do brezplačne vožnje v prvem razredu na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji, s pripombo, da rabijo odloki o njih postavitvi kot brezplačna vozovnica za odhod iz kraja bivanja do cilja potovanja kakor tudi za povratek od tam v kraj bivanja (o čemer izda g. minister za promet objavnico). Za vsakih popolnih 24 ur gre cela dnevnica. Za ostanek 12 ur ali manj ko 12 ur gre pol dnevnice, za ostanek več ko 12 ur pa gre cela dnevnica. Računu je treba priložiti odlok o postavitvi. Predstavniki kandidatnih list in njih namestniki nimajo pravice do dnevnic in potnih stroškov. Ta odločba naj se dostavi v prepisu g. ministru za finance, glavni kontieli, državnemu odboru in banovinam s prošnjo, da se po njej ravnajo, in naj se objavi v »Službenih novinah . V Beogradu dne 20. oktobra 1939.; O. i. St. 97. Minister za notranje posle S. Mi ha 1(1 Žič s. r. Banove uredbe. 552. II. št. 33496/1. Naredba bana dravske banovine proti neupravičenemu prehajanju državne meje. Da se prepreči neupravičeno prehajanje čez državno mejo, izdajem radi očuvanja javnega miru in reda in občih javnih koristi na podlagi člena 67. v zvezi s čl. 65. in 66. zakona o notranji upravi naslednjo n aredbo: § 1. Po členu 69., točka 2., zakona o notranji upravi v zvezi s tj 12. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi se kaznuje z denarno globo od 10 do 1000 din, v primeru neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni, kolikor ne spada dejanje pod odredbe drugih kazenskih predpisov: 1. kdor poskuša iti čez državno inejo tajno ali na mestih, ki niso določena za prehajanje; 2. kdor prekorači državno mejo ali potuje po državi s tujim potnim listom ali dokumentom; 3. kdor da svoj potni list ali listino za prekoračenje meje v uporabo drugi osebi; 4. kdor na kakršen koli način pomaga osebi, da tajno pobegne iz kraljevine ali ji pri tajnem izhodu iz kraljevine ali pri tajnem vhodu v kraljevino pomaga, da prekorači državno mejo tajno ali na mestih, ki niso določena za prehod, ali kdor daje takim osebam stanovanje ali skrivališče. § 2. Ta naredba stopi v smislu člena 71. zakona o notranji upravi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 26. oktobra 1939. Ban: Dr. Natlačen s. r. 553. Razne občeveljavne odredbe. Številka 157 z dne 14. julija 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. junija 1939., O. št. 11.355, je bil postavljen za primarija VI. položajne skupine državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Lunaček Pavel, asistent VIL položajne skupine s 1. periodnim poviškom iste bolnišnice. številka 159 z dne 17. julija 1939. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. maja 1939. so napredovali v VII. položajno skupino dosedhnji učitelji Vlil, položajne skupine z 2. oziroma 1. periodnim poviškom: K 1 a n S č e k B e r n a r d na ljudski šoli v Moščancih; P e r k a v e c Celestin na ljudski šoli na Bledu; Kravos Berta na ljudski šoli v Vinici; Stroj Marija na ljudski šoli na Vrhniki; Rošker Justina na ljudski šoli v Pišecih; Košutnik O r e -sta na ljudski šoli v Spodnji Sv. Kungoti; Šuler Stanislav na ljudski šoti v Dobrepoljah; Gajšek Stanislava na ljudski šoli v Kostanjevici; Koprivnikar Marija na ljudski šoli v Zažaru; Železnik Martin na ljudski šoli v Sorici; K in el Jožef na ljudski šoli v Ponikvi; Saksidu Milena na ljudski šoli v Preserju; Anžič Marija na ljudski šoli v Devici Mariji v Polju; P a r f a n t Barbara up ljudski šoli v Novi cerkvi; Jarc Albina na ljudski šoli v Oplotnici; Ponikvar Ana na ljudski šoli v Toplicah, srez litijski; M i z e r i t M h r t i n , na ljudski šoli v št. Rupertu, srez krški; Gruden Franc na ljudski šoli v Planini, srez šmarski; Antlej Marija na ljudski šoli v Štorah; Kocuvan Milan na ljudski šoli v Gornji Radgoni; Pirnat Emilija na ljudski šoli v Borovnici; Lukovšek Ivana na ljudski šoli v Javorju, srez škofjeloški; Pip Julijan a na ljudski šoli v Žabnici; Pečnik Angela na ljudski šoli v Lendavi; Turk Julijana na ljudski šoli v Starem trgu, srez logaški. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Liubljani. Tiska in zalaaa tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otonu Mikalek y Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 86. kosu X. letnika z dne 28. oktobra 1939. Razglasi kraljevske banske uprave IV. st. 17933/3. 3176-3-1 Razglas. Kraljevska banska uprava razpisuje dobavo večje količine blaga za perilo in obleke, s katerim se bo obdarovala revna šolska mladina ob priliki božičnic Pa ljudskih šolah. Za moške obleke je upoštevna hlačevina »Saglia«, za obleko učenk in za perilo pa razne vrste flanele. Ponudbe s točnimi prodajnimi pogoji, katerim je priložiti 1 m dolge vzorce, je predložiti do 5. novembra 1939. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave, Knafljeva ul. 9/II., soba št. 20. Ponudbe morajo biti kolkovane z lOdinarskim banovinskim kolkom. Vzorci se ne vračajo. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 26. oktobra 1939. Za bana: pomočnik: l)r. Majcen s. r. •j; V. No. 7577/62. 3154 3—1 Razglas o licitaciji. Dne 13. novembra 1939. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Blehveisova cesta 10, pritličje, levo, II. pismena ponudbena licitacija za dobavo 2536 m litoželeznih cevi D 100 mm za vodovod za trg Sv. Jurij pri Celju. Proračun znaša din 253.600—. Varščino v znesku din 25.500’— za domače oziroma din 51.000— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Licitacijski pomočki so na vpogled pri hidrotehničnem odseku kraljevske banske uprave, oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 30'—. Ponudbe s predpisanimi dokumenti, in sicer: odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, odobritev občega upravnega oblastva za izvajanje obrta in potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Nadrobnosti razpisa so^ razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 24. oktobra 1939. 11. št. 27059/1. 3112-3-2 Razglas. Tvrdka J. Hutter in drug, prva domača tvornica klotov in silkov in tvor- nica hlačevine v Mariboru, namerava zgraditi na potoku Lobnici, pritoku Drave, večjo hidrocentralo na pare. št. 515, 520 in stavb. pare. št. 46 k. o. Smolnik, občina Ruše, srez Maribor-desni breg, banovina dravska. Predloženi načrt predvideva izrabo vodne sile Lobnice in njenih desnih pritokov Črnove, Kraljiščice in Verne. Voda vseh teh potokov se namerava skupno zajeti v dolini Lobnice pri »Bajgotu« na koti 1036, kjer je dolina nad vodopadom Šumikom najbolj ozka. Tu je predvidena pregrada, ki bi segala do kote 1070. Ker bo s pregrado vodna gladina dvignjena od kote 1036 na koto 1069, bo nastal pred pregrado nabiralnik (umetno jezerce), ki bo preplavil ca 12 ha zemlje na pare. št. 754/1 k o. Smolnik ter na pare. št. 279/1 in 279/2 k. o. Planina. Voda potoka Verne, ki se izliva v Lobnico 675 m pod projektirano pregrado, se bo od zajezitve na koti 1073 s posebnim cevovodom napeljala v projektirani nabiralnik. Pregrada bo v obliki loka uprta na levo obrežno pare. št. 754/1 k. o. Smolnik in na desno obrežno pare. št. 279/2 k. o. Planina. Od nabiralnika gre tlačni cevovod, ki bo deloma položen v rovih, po pare. št. 279/2 k. o. Planina ter po pare. št. 754/11 in 487 k. o. Smolnik do vodnega stolpa na zadnji parceli. Vodni stolp bo zgrajen pod zemljo. Nadalje gre cevovod po pare. št. 522 k. o. Smolnik do hidrocentrale. Cevovod bo dolg 6099 m. V območju nabiralnika bo preplavljena tudi obstoječa drča. Da se omogoči spravljanje lesa, bo nad gladino vode v nabiralniku kot zveza med preostalimi deli drče napravljen zidan kanal deloma v obliki akvedukta. Ker teče drča po dolinah potokov Lobnica in Crnova, bo v obeh potokih zgrajen poseben jez za odvajanje vode v zidan kanal. Zaradi naprave cevovoda do hidrocentrale bo onemogočeno obratovanje osmerim vodnim napravam, ki leže med nabiralnikom in hidrocentralo. Vodna moč teh naprav se namerava nadomestiti z električno energijo. V hidrocentrali se predvidevajo tri turbine z maksimalno zmožnostjo po 2201/sek in 3 generatorji s po 1000 kW. Naprava namerava izkoriščati pri ugodnih vodostajih 238.000 m® vode na teden oziroma 0'393 m3 na sekundo. Ta voda je predvidoma na razpolago 4 do 7 mesecev v letu. V ostalih mesecih bi se izkoriščalo samo 0'330 ms/sek, katera množina se šteje za 9mesečno vodo. Da se ojačijo nizke vode na predvideni stalni dotok na turbine, je projektirana akumulacija v nabiralniku z 1.2 milijona m3 vsebine. Pri 9mesečni vodi bi znašala ob padcu 634’8 m srednja bruto jakost naprave 2793 ks. S tem razglasom se v smislu odredb § 27. zakona o izkoriščanju vodnih sil pozivajo državne in banovinske ustanove, občine, vodne in druge pridobitne zadruge, kakor tudi zasebniki, da predlože kraljevski banski upravi v Ljubljani — II. oddelek — v teku dveh mesecev po prvi objavi tega razglasa v »Službenem listu« in v »Službenih novinah« svoje morebitne prošnje za podelitev predhodne dovolitve za to vodno silo s podatki, predpisanimi v § 25. omenjenega zakona, ali pa da stavijo svoje zahteve in pripombe glede uporabo to vode. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 18. oktobra 1939. * V-No. 347/25—1939. 3084—3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. oktobra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov in taks med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za vsa dela skupaj, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudnega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. oktobra 1939. * V. No. 124/540. 3083—3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na Dravi v odseku St. Janž—Loka med km 39.300 do km 41.490 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 4. novembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu med uradnimi urami ravno tam in pri terenski hidrotehnični sekciji za regulacijo Drave v Ptuju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 796.249'85 (sedem sto devetdeset šest tisoč dve sto štirideset devet dinarjev 83/ioo). Kavcijo v znesku din 80.000'— za domače in din 160.000'— za tuje državljane je položiti pri davčni upravi Ljub-Jjana-mesto na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom din 300-— in banovinskim kolkom din 150-—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 16. oktobra 1939. VI.-Št. 25.270/1. 3154 Sprememba v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Dr. Milavec Karl, dr. Mrmolja Zdenko in dr. Žvanut Franc, zdravniki v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 20. oktobra 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 61/39—4. 3169 Uvedba amortizacije menic. Po predlogu tvrdke Zelenka & Co., mehanične tkalnice in apret ure v Mariboru se uvaja amortizacijski postopek glede dveh bianko menic, in sicer: a) do zneska 50.000-— din z akcep-tom tvrdke Ptujske mehanične tkalnice F. Pihler in drug, Ptuj, s podpisom imetnika Pihlerja Ferda, b) do zneska 10.000'— din z akcep-tom kakor pod a) in podpisom Pihler Marice kot avalistke. Menici, plačljivi v Mariboru in po dogovoru že zapadli, je predlagateljica izgubila. Obveznosti iz obeh menic so ugasle. Osebe, ki bi bile v posesti teh bianko menic se pozi vijejo, da v roku 60 dni po tem razglasu pokažejo menici podpisanemu sodišču, ker se bosta sicer po preteku tega roka obe proglasili za nični. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. TV., dne 24. oktobra 1939. S 33/39-2. 3173 Preklic. Grabnar Janez, roj. 11. novembra 1890. na Grmu, stanujoč v Pluski (Grm) št. 8, posestnik in gostilničar, pristojen v občino St. .Vid pri Stični/srez litijski, se zaradi slaboumnosti delno preklicuje. Za skrbnika mu je postavljen brat Grabnar Ivan, posestnik in gostilničar v Radohovi vasi. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 21. oktobra 1939. I 488/39—11. 2965 Dražbeni oklic. Dne 30. novembra 1939. dopoldne 0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jesenice vi. št. 773. Cenilna vrednost: din 201.460'—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 134.306'—. Varščina: din 20.146-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 3. oktobra 1939. Sk 1 570/39—11. 2966 Dražbeni oklic. Dne 30. novembra 1939. dopoldne 0 poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Jesenice vi. št. 672. Cenilna vrednost: din 107.158'—. Vrednost pritekline: din 960'—. Najmanjši ponudek: din 71.440'—. Varščina: din 10.720'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kradjski gori dne 3. oktobra 1939. 1 826/39 -7. 2928 Dražbeni oklic. Due 30. novembra 1939. o poli devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija vi. št. 178. Cenilua vrednost: din 7.266'—. Najmanjši ponudek: din 4.844'—. Varščina: din 727'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 29. septembra 1939. I 105/39—12. 3147 Dražbeni oklic. Dne 30. nove 111 b r a 1939. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Semič vi. št. 1203 in 1993. Cenilna vrednost: din 6.360'—. Vrednost priteklin: din 110'—. Najmanjši ponudek: din 4.240'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 25. septembra 1939. I 176/39—10. 3148 Dražbeni oklic. I)ne 30. novembra 1939. ob 8.30 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba neuremičnin zemljiška knjiga k. o. Semič vi. št. 795. Cenilna vrednost: din 8.330'—. Najmanjši ponudek: din 5.553'75. Vrednost priteklin: din 680'—. Jamčevin . din 833'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražb?, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi’ se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 8. oktobra 1939. $ I 434/39-7. 3028 Dražbeni oklic. Dne 30. novembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pertoča vi. št. 442, '/• vi. št. 440 (hiša in zemljišče). Cenilna vrednost: din 17.679'—. Najmanjši ponudek: din 11.786'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 29. septembra 1939. H* I 484/38-28. 3029 Dražbeni oklic. Dne 30. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski Petrovci vi. št. 89. Cenilna vrednost: din 32.536'—. Najmanjši ponudek: din 21.691'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dno 29. septembra 1939. jj. I 695/39-11. 3039 Dražbeni oklic. Dne 30. novembra 1939. ob e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev/ 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Andrejci % vi. št. 271. Cenilna vrednost: din 4.58375. Najmanjši ponudek: din 3.056'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku prpd začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV'., . dne 30. septembra 1939. .j. I 761/39-7. 3037 Dražbeni oklic. Dne 2. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moščanci l/i« vi. št. 87, '/» vi. št. 112, 'Ja vi. št. 154, V» vi. št. ISO (hiša, njive, travniki in gozdovi). Cenilna vrednost: din 5.178'20. Najmanjši ponudek: din 3.452'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. septembra 1939. •i- I 602/39—9. 3038 Dražbeni oklic. Dne 2. d e c e m b r a 1939.1 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zenkovci % vi. št. 6, k. o. Zen-kovci vi. št. 65, 66, 67 (hiša z gosp. poslopjem, njive, travniki in gozdovi). Cenilna vrednost: din 10.577'—. Vrednost p ritekl i n: din 2.530'—. Najmanjši ponudek: din 7.051 '32. ^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 29. septembra 1939. I 1977/39-10. 3165 Dražbeni oklic. Dne 22. novembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Ptuj vi. št. 190. Cenilna vrednost: din 204.016'50. Najmanjši ponudek: din 136.011'—. Varščina: din 20.402'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 15. oktobra 1939. •j. I 1598/39-9. 3172 Dražbeni oklic. Dne 29. novembra 1939. ob osni i h bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin idealna polovica zemljiške knjige davč. obč. Grajenšak vi. št. 73 in vi. št. 137 davč. obč. Grajenšak. Cenilna vrednost: din 14.498—. Vrednost priteklin: din 2.965-—. Najmanjši ponudek: din 9.666'—. Varščina: din 1.450-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju dne 21. oktobra 1939. •j. I 2168/39-19. 3171 Dražbeni oklic. Dne 29. novembra 1939. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Sedlašek vi. št. 156 in vi. št. 18 kat. obč. Strajna. Cenilna vrednost: din 24.461’50. Vrednost priteklin: din 100-—. Najmanjši ponudek: din 16.310-—. Varščina: din 2.860-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraju« sodišče v Ptuju dne 21. oktobra 1939. I 1442/39—10. 3170 Dražbeni oklic. Dne 29. novembra 1939. ob e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Sela vi. št. 62. Cenilna vrednost: din 108.592-40. Vrednost priteklin: din 7.050-—. Najmanjši ponudek: din 72.396-—. Varščina: din 10.860'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju dne 15. oktobra 1939. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1121. Sedež: Sv. Pavel pri Preboldu. Dan vpisa: 10. oktobra 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Pavlu pri Preboldu, zadruga z neomejenim jamstvom. Izbriše se član upravnega odbora Škorjanc Janez, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Stenovec Anton, posestnik, Sv. Lovrenc št. 33 pri Preboldu. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. oktobra 1939. Zadr V 112/40. * 1122. Sedež: Št. Uj v Slov. gor. Dan vpisa: 4. septembra 1939. Besedilo: Zadružna elektrarna v Š*. liju v Slov. gor., registrovana zadrugi z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Vračko Evald, vpiše se pa na podlagi sklepa občnega zbora z dne 29. junija 1939. novoizvoljeni član Ravšl Anton, župnik v št. liju v Slov. gor. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. avgusta 1939. Zadr III 58/14. Konkurzni razglasi 1123. 3166 Potrditev poravnave. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Puncer Franjo s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 18. oktobra 1939. pri okrožnem sodišču v Celju in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, poravnati prvenstveno v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 10 (desetih) enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po pravnomočnosti potrditve poravnave. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. oktobra 1939. Por 6/39-26. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 3180 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. oktobra 1939. Aktiva. dinarjev Podloga .. .1.986,941.111-77 (+ 1.833-91) Devize, ki niso v podlogi 630.829.332-71 (+ 3.658.832'39) Kovani denar 344.329.050-—(+ 46,229.768--) Posojila . . .2.505,064.891-66 (+ 38,539.957-90) Vrednostni papirji . . , 405,163.629-20 Prejšnji predjemi državi . , .1.629,851.194-31 (- 1.200--) Začasni predjemi gl. drž. blagajni 600,000.000"— Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in 16. IX. 1939. 560,500.000-— (+ 232,300.000--) Vrednosti re- zervn. londa 240,816.177-31 Vrednosti ostalih fondov ........... 38,578.406-25 Nepremičnine 205,903.424-13 (+ 1,389.366-75) Razna aktiva2.634,787.969-42 <- 59,942.991-95) 11.782.765.186-76 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni iond .... 244,825.286-93 (+ 26.250--) Ostali londl 39,368.250-44 (+ 12.250--) Bankovci v obtoku . . 9.009,994.200*—(— 66,528.200*—) Obveze na pokaz . . . 1.578,087.285-91(4- 83,886.916.90) Obveze z rokom .... 265.000.000-—(+165,000.000-—) Razna pasiva 465.490.163-481+ 79,778-340-10) 11.782.765.186-76 Obtok in obveze . . . .10.588,081.485-91 Celotno k ritje . . . . 30'02 °/« Kritje v zlatu .... 29*86 % Obrestna mera: po e6komptu........................ ■ • 5% po zastavah: na zlato in varanie ...•»•• 5% na vrednostne papirje . . « • > . 6% Št. 1202. Razpis. 3167 Občina Sv. Križ nad Mariborom, srez Maribor I. br., razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 1. XII. 1939. pri tej občini. Občina Sv. Križ nad Mariborom dne 23. oktobra 1939. Štev. 1308. * Razpis. 3168 Občina Šmartno v Tuhinju, okraj kamniški, razpisuje pogodbeno inesto občinskega tajnika. Plača mesečno din 550’—. Svojernuio pisane in pravilno kolko-vrne pr~šnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 1. XIT. 1939. pri podpisani občini. Varščina din 5000'—, ki se mora položiti ob nastopu službe v gotovini ali vrednostnih papirjih. Hkrati se razpis-je pogodbeno mesto obč. sluge. Mesečna plača din 250-—. Pogoj: Ljudsl-ošolr.ka izobrazba z znanjem srbohrvaščine v govoru in pisavi. Rok za vlagavjje prošenj do 1. XII. 1939. Uprava občine Šmartno v Tuhinju dne 25. oktobra 1939. Št. 1207/39. * Razglas. 3177 Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje eno mesto asistenta-pripravnika za anatomijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in eno mesto asistenta-pripravnika za fiziologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Prošnje, opremljene z dokumenti po predpisih §§ 3. in 4. uradniškega zakona, je vlagati na rektoratu najkasneje do 12. decembra 1939. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. V Ljubljani dne 23. oktobra 1939. Rektor:, Slavič s. r. $ P. št. 131/39. 3181 Razpis. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani razpisuje na podstavi § 18. poslovnika mesto kontraktualnega pisarniškega ravnatelja. Prosilec mora izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo po § 3. zakona o uradnikih; razen tega naj ima fakultetno izobrazbo in bodi po možnosti diplomiran pravnik ter vešč svetovnih jezikov. Pisarniški ravnatelj bo moral v začetku tudi sam voditi knjige, opravljati blagajniško službo in službo pri pisalnem stroju. Začetna letna plača znaša din 24.000—. Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z zadostno kolkovanimi prilogami v smislu §§ 3. in 5. zakona o uradnikih, je vložiti na naslov Akademije najkasneje do 18. no* vembra t. 1. Akademija znanosti in umetnosti Ljubljana. Glavni sekretar: Prof. Krek s. r. Predsednik: Nahtigal s. r. ❖ Št. 336/2-39. 3178 Razpis. Kmetijska zbornica dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto agronoma s primerno daljšo prakso. Z dokumeuti opremljene prošnje naj se pošljejo do 13. novembra 1939. na Kmetijsko zbornico v Ljubljani. Kmetijska zbornica dravske banovine v Ljubljani dne 26. oktobra 1939. Št. 2818. 3161 Razpis. Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo spojnic iz temperovaiie zlitine in kovanih pocinkanih in vodovodnih cevi. Ponudbo je staviti najkasneje do 2. novembra t. I. v dvojniku in dvojni kuverti. Natančnejši pogoji se dobe med uradnimi urami v tehničnem oddelku mestne plinarne. Mestna plinarna v Ljubljani dne ‘23. oktobra 1939. Razne objave Objava. 3153 Uničena je poslovna knjižica, izdana po občini Radomlje v letu 1918. ter jo proglašam za neveljavno. Kaplja Pavel s. r. Marija - Ljubno, občina Brezje. * 3158 Objava. Izgubila sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani in ga s. tem proglašam za neveljavnega. Miljkovič Milica s. r. * 3144 Objava. Izgubil sem potni list, izdan pri upravi policije v Ljubljani pod št. 216— 40883 dne 8. VI. 1938. in ga proglašam za neveljavnega. Borut Žerjav s. r. * 3145 Objava. Izgubila sem potni list, izdan pri upravi policijo v Ljubljani pod št. 203— 44259 dne 31. 1. 1939. in ga proglašam za neveljavnega. Nada Žerjavova s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaza Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.