3 n& 148. številka. Izdanje zet (t Trutu, ▼ četrtek zvečer dne 10. deeembra 1896.) Tečaj XXI. „KDINOVT^ lakaja po trikrat a« tedea t »niti* tUnjib ob topklh, iatvtklh in **»lbotic*H. Zjatraaje irrunj. izhaja ob C, nri zjutraj, t«»aruo ji* »o 7. itrt ibtuT. — Obojno iisdanjt nano ; ■» >it«nir>M«c , f. I.—, ir.TM Av*tni<> f. 1.5t M trt . , „ 3,— . , . 4..S0 s«. pol Ma , , » 6.— . » ■ H— su Isto . . , Vi.— . , » „ 18.-Narofisino je plačevati aapraj ni aaroob« krti priložen« aaraanlae m sprava m •zlra. PoaaniiA'.io ft«>Ti'jr>> so dofcirajo r pi »• dajalnicah robate«, t' Irntu po 9 i*Ten Trir« do 4 ■ »£. EDINOST Oglasi ee ra6aM po tarifa t petita; aaslaTH s debelini Arkaml le pl»8«j.i prostor, kolikor obsega navadnih rrstie. Poniana. osmrtnice ia jama tahvaie, domaći oglasi itd. »e računaj© p« pogodbi Tei dopisi aaj te pošiljajo flr^HrritTu alica Caeerttm. it. 18. Ys.*ko pi*«!o mora biti frankrtTano, ker nefi-nakovana i? tu ■prejemajo. Rokotiini ^aroiainn. r#icUmiiiiiie» in o*li»*i> »p'"*-jema «|ifavniHvo ulica M« priiti-*- , r »đtmmati J* . BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost" v gostilni „ Gospodarskega druitva na Greti. v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3\ uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo mestnega svetovalca in dež poslanca g. Prana Dollenza 3. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. A. Eventuvelni predlogi. Tržaški in okeličanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občin«, in po tem takem 'EV- z* 8V°j ,a8tIli bla&or- Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Bidinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem Številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, Česa tel i in zahteva ljudstvo._OdborpoUHfinega druAtva „Edinost*. Javni shod psift. druitva .Edinost* dna 8. decembra 1896. « Rooolu. Minolega torka popoludne je sklicalo politično društvo .Edinost* javen shod v Rocolu, to je drugi v II. okraju. To je namreč oni jedini okraj v naši okolici, ki je zastopan v deželnem in mestnem zboru — po Italijanu, ki je jeden najhujših nasprotnikov naroda slovenskega. Tem večim zadoščenjem beležimo dejstvo, da se je tndi v Rocolu naš shod vršil uzorno in častno, o čemer govorimo danes v posebni notici na drugem mestu. Shod je otvoril predsednik političnega dru-tva »Edinost*, g. prof. Mate M and i d. Prisrčno je pozdravil zborovalce. DruStvo Edinost* — tako j« rekel — ima po svojih pravilih pravic«, sklicevati javne in volilne shode in tabore pod milim nebom, prirejati veselice itd. Na teh shodih smemo izrekati pritožbe do vlade, do magistrata, do ministerstva. Namen delovanju pol. društva »Edinost" pa je: koristiti v gmotnem in duševnem pogledu; boriti za politična prava, za svojo narodnost, za svoj jezik in za naroduo-gospodarski napredek. PODLISTEK Krifoseška gostilna. 10 Brbaki apiaal Orjare JakaU; preložil A. B. Njenega imena niti ni slišal imenovati — za vss drugo pa se itak ni zmenil. Pop tudi ai prezrl tega in hitel je, da popravi svojo napako. „Stojadin", je pričel, „pomiri se. Vse to se zgodi za srećo in bodočnost tvojega otroka. Ona bode to uživala; ona bode prva gospodinja v vasi*. „Moja Stojita, popel Sladko, pametno mtje dete! bod« srečna, a jaz — Bog daj mrtvim mir,'in pokoj 1* Globoko je vzdihnil; njega dihanje je bilo podobno zadušenemu stokanju, kakor bi ga nekaj peklo v prsih. Potem je nehotć prijel pero, katero mu je molil pop, potipal papir in si od vseh strani) ogledal pero, a ni vedel, kaj naj počne žnjim — ni znal pisati. »Evo 1 No, jaz podpišem zate, ti pa le pod-križaš*. In pop je vzel paro in napisal je ime Stoja-dina Delimiroviča. Tudi ta hip ss mu pero ni treslo. Bil je miren. Njegova duša se ni bala greha, ki ga je delal. Ćemu neki ? V vzveličanje li Danes je tu X. shod. Piedno pa preidemo na razpravo, dolžnost mi je, da se spominjam moža, ki bi bil gotovo danes med nami, ki bi bil gotovo storil, kar je v njegovi moči, da se današnji shod izvrši čim častneje, da ga ni tako nenadoma ugrabila nemila smrt. Ta mož je bivši nas večletni odbornik in posestnik v Rocolu, pokojni g. Ivan Marija K 1 u u. Poživljam vas, da vskli nemo : Slava njegovemu spominu ! (Se je zgodilo.) Na vseh dosedanjih shodih smo predlagali raznih resolueij, ki so bile vsprejete soglasno. Nadejam se, da se tako zgodi tudi danes. Resolucije so važne, najvažneja med njimi pa je ona za osnutje c. kr. okrajnega glavarstva. To bi bila namreč prva pol. instancija. To bi bilo jako važno za vas, ker bi vaui ae bilo treba za vsako malenkost beračiti na magistratu. Piedno preidemo na dnevni red, predstavili mi je zastopnika oblasti, g. višega komisarja dra. Mahkovca. (Demonstrativno ploskanje.) In potem mi je predstaviti navzoča deželna poslanca, oziroma mestna svetovalca, Fr. D o 11 e n z a in V a t o v c a. (Živela !) Sedaj pa prosim g. dra. G r e g o r i n a, da veroval; pekla se ni bal. V šoli se je učil svobodomiselnosti, v življenju lopovstva. Stojsdin je naredil križ poleg svojega imena; cinear je podpisal kakor priča; na koncu obligacije je pripomnil pop, kakor je »bičaj da je dolžno pismo pisal in podpisal svojeručno. S tem se je zadovoljilo vsem formalnostim. Iu od tega hipa je bil Stojadin Delimirovič dolžnik sodnika Bogosaval Naj mu sedaj d& hčer ali ne, najboljši pašnik mu je pripisal, zastavil zadnji, deslej neobremenjeni ostanek svojega imetja. Postal je berač. V tistem temnem kotu gostilnice se je pričelo gibati. Ozrli se se vsi trije. Pop je obledel. V temi se je nekaj gibalo. Čulo se je, kakor bi nekdo mrmral: »Lopovi, tatje" ali kaj takega. Ta hip pa so je tudi že starec dvignil s svojega sedeža in vihtč belo svojo palico se je bližal mizi bledega obraia iu jeze iskrečimi se očmi. Ko ja stal tik nje in videl dolžno pismo ša ležati na njej, hotel je kakor tiger planiti na papir in črnilo zliti čezenj. A pop je naglo posegnil po njem ter rešil listino. Črnilo se je izlilo samo po starem prtu, ki je bil prostrt čez mizo. A starec je stal tu in z mračnim pogledom nekaj Časa motril skupino, ki se je tu zbrala za skupen zločin. Vsaka prične se svojimi pojasnili o resoluciji za osnutje okrajnega glavaratva. Dr. G r e g o r i n je utemeljeval resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva na sličen način kakor na drugih shodih. Sosebno je tndi tu svaril okoličane, naj se ne plašijo groženj. Saj je že sedaj tako, da ne dado ničesar okoličanom, ako niso prisiljeni. Ako bi okoličan prosil po mestu milosti, bi ga k večemu zaprli. Še manje si bode upali mestna gospoda potem, ker se bodo bali popolne ločitve. Kajti mesto potrebuje okolice, ker brea iste ne bi imelo več sedanje veljave. Mi zahtevamo za vas le veče samostojnosti. Občine, ki opravljajo posle vlade, imajo več moči nad občinaiji. Vi pa morate želeti, da bi imel magistrat {manje moči. Saj si tudi posamičen človek želi kolikor le mogoče samostojnosti. Danes nimamo nikakega posredovalca med občino in uamestništvom. Okrajuo glavarstvo bi pa nadziralo magistrat in bi bil tak posredovalec. Vsi dosedauji shodi so uvažili te okolnosti in so jednoglasno vsprejeli resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva. Ista se glasi: Javni shod II. okraja tržaške okolice v Rocolu, 8 dec. 1.1., smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, tolike tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zate prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistrata tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gledš okolice in ustanoviti posebno o. kr. okrajno glavarstvo za iste. Resolucija je bila sprejeta soglasno, na kar je sledilo dlje časa trajajočo ploskanje, spremljano po živio-klicih. (Pride še.) Radi šolskih taks v Istri. Predsedništvo pol. društva „Edinost* je na vsa občinska poglavarstva Istre razposlalo prošnjo na visoko c. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje, a županstvom ne treba druzega, nego da jo podpišejo in odpošljejo. Ista se glasi: „Visoko c. kr. ministerstvo 1 Dne 7. avgusta t. 1. je bila potrjena zakonska osnova deželnega zbora istrskega glede uvedbe mišica ujegovoga obraza se je tresla mrzlično; trikrat jo odprl blede ustuice, a odrekel mu je glas in morda tudi beseda, s katero bi izrazil ves svoj gnev, ki mu jo polnil pošteno srce. Slednjič je tako silno udaril s palico po mizi, da so zaplesale vse čaše na njej. „Malopridneži, lopovi, podli tatje I4* je izvilo stareu iz prs. „In vi bi bili radi sodniki, svečeniki, vaščani ? 1 Gorje oltarji', prod katerim ti kol-neš Odrešenika, podivjene vejo sprijena mladika 1 Gorje sodišču, kjer razsojaš ti, drzoviti razbojnik! Gorje narodu, katerega starejšine ste vi 1 Propasti mora! Gorje Krivoseku! In blebečete o nesreči na Kosovem, a ne vidite, da sto vi zakrivili nesrečo, da ste uzrok propadu vsega naroda ; strupeno seme, iz katerega mora vzkliti zarod brez srca in duiol* Starec je bil pošten in umen človek, a srd ga jo popolnoma omamil. Dvignil je roko in z groznim obrazom plauil na popa. Pop se je priklonil in starčeva palica se je zlomila na njegovi rami. Zdajci se je dvignil sodnik in z nebrzdano jezo zgrabil starca z jedno roko za prsi, z drugo pa mu je seguil v oči. (Pride šo.) > šolskih taks, kate.a ima stopiti v veljavo že v tekočem letu 1896.|97. Pripadniki te občine, in, kakor sečnje, tudi drugih po vsej pokrajini, bez razlike narodnosti, ■o se vznemirili silno, čim so čuli vest o uvedenju šolskih tak*, posebno pa oni, ki imajo več ali manj otrok, dolžnih šolo obiskovati, katere komaj hranijo in oblačijo; kako naj bi torej za vsaeega otroka plačali se takso 6 kron ? Sicer imajo občinski zastopi res pravico osvoboditi šolskih taks one, ki so siromaki; toda tedaj morajo občine plačati dotične takse in tako pade butara nanje, katere v mnogih slučajih ne bodo mogle prenašati. Z bremenom, naloženim s šolskimi taksami pojedinim roditeljem šolske mladeži ali pa občinam, združile so se vsakovrstne agitacije med priprostim ljudstvom, tako, da se ljudstvo vedno balj vznemirja ter je teško reči, kedaj se potolaži. S tem se spaja tudi okolnost, da občinski lastopi niso dobili doslej izvršilne naredbe ter niso mogli v proračunih, katere je treba že sestaviti in oblastim predložiti, preudariti svote za šolske takse, ki jo bode odračunati vsacega pol leta v deželni šolski zaklad; nikakor pa tudi ni z lepa mogoče v tako kratkem času najti načina, odkod in kako zmoči svoto, ki se ima v to svrho pošiljati v deželni šolski zaklad. Iz teh razlogov obrača se podpisani občinski zastop na to visoko c. kr. ministerstvo z najpo-nižnejšo prošnjo, n j blagoizvoli v kolikor moči krajšem roku izposlovati, da istrski deželni zokon od dne 7. avgusta t. I. o uvedenju šolskih taks ne utopi v veljavo za tekoče šolsko leto 1896.i97., opažaje z*j«diio, da se teUom leta morda najde način, kako se dotično breme olajša, če se že ne more odpraviti*. Vsako županstvo je dobilo po dve taki prošnji, jedno za ministerstvo za nauk in bogočastje, drugo za ministerstvo notranjih stvarij. Za to ministerstvo je priložen poseben rubrum, s katerim se prosi, da bi visoko ministerstvo za notranje stvari blagovolilo posredovati, da se prošnja vsliši. Vse to je spremljano posebnim tiskanim pismom, a katerim se napotujejo županstva, kaj jim je storiti a prušujaini, in konečno ao naprošena, da o tem koraku obvestijo si. c. kr. šolski svet za Istro. Prošnja z navedenimi prilogami je tiskana v vseh treh deželnih jezikih: v hrvatskem, slovenskem in italijanskem. Vsaka občina je torej dobila prošnjo v svojem uradnem jeziku. Predsedništvo pol. društva „Edinost" bi bilo sicer moglo razposlati okrožnice le v svojem uradnem jeziku in nikdo ne bi mogel oporekati temu. No, ono se je držalo načela jezikovna ravnopravnosti, označene v državnih osnovnih zakonih. Ono je hotelo pokazati tem svojim korakom tudi našim narodnim nasprotnikom, da tam, kjer gre za splošne koristi vsega prebivalstva Istre, ni mesta narodnemu ekskluzivizmu, in da nam treba vsem delati zložno, da olajšamo prebivalstvu I»tre — zlasti Siromašnemu — težko breme, ki mu je naprtjeno nesrečnim zakonom o šolskih taksah. Sedaj je na vseh županstvih Istre, da izvrše nasvet našega političnega društva. Hrvatsko-slovenske občine Istre gotovo izvrše ta nasvet, ker vedo, kako se narod silno protivi novemu bremenu šolskih taks. Italijanske ob ine Istre, oziroma njihove uprave, ne bi se smele niti pomišljati, da-li jim je podpisati prošujo ali ne, ako jim je v resnici do koristi italijauskega prebivalstva in do miru v njihovih občinah. Nadejamo se, da tudi v teh občinah visi in splošni interes vsega prebivalstva zavlada nad vsemi mogočimi malenkostnimi oziri. Tu se ne bi smel« povpraševati, kdo je sestavil in razposlal prošnjo, auipak le, ali ista odgovarja željam in težnjam ogromne večine prebivalstva — brez razlika narodnosti —• v naii pokrajini. Mi moremo zatrditi italijanski gospfldi Istre, da bi bile vse uaše občine brez pomisleka podpisale in odposlale slično prošnjo, ako bi bila ista d. pr. došla od italijauskega političnega društva. Ob takih vprašanjih ne odločuje pri nas strankar-stvo ali politiška strast. Vspeh prošnje bode odvisen v prvi vriti od tega, da-li jo podpišejo in odpošljejo vse, ali vsaj ogromna večina občin Istre. Na italijanski gospddi je torej sedaj vrsta, da povedo odkrito: mi želimo, mi hočemo dobro prebivalstvu Istre, brez razlike narodnosti. Polltiike vesti. V TRSTU, dne 10. decembra 189«. Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj nadaljevala generalno razpravo o proračuna. Prvi je govoril mladočeški posl. dr. Kramaf. Z ozi-rom na izstop nemških poslancev iz Češke iz nemike levice se nadeja govornik, da so se s tem pripravila nova tla. na katerih se polagoma doseže sprava med obema narodnostima. Govornik se je nprl menenju, da so Mladočehi prešli v vladni tabor. S spremembo oblike se še ni spremenila stvar. Govorč o vnanji politiki se je govoruik izrekel za dobre odnošaje z Rusijo. Zahteval je popolno jeknakopravuost uied Cehi in Nemci na Češkem, v Moravski in v Šileziji, in naj bode izključeno vsako majorizovanje jedue narodnosti po drugi. Vsako pleme naj se razvija samostojno. Stranka govornikova bode glasovala proti proračunu tako dolgo, dokler se ne spremeni vsa notranja politika. Za Kramafem je govorilo ve« gospodov raznih strank, med istimi tudi dalmatinski posl. B i a n k i n i. Zabeležiti treba, da je iz-javil posl. Nitsche v imenu nemških poslancev iz Češke, da bodo v drugem čitanju glasovali proti. Iz tiskovnega odseka. Včeraj je tiskovni odsek zbornice poslancev razpravljal o predlogu posl. Russa, da bi se odpravila prepoved kolpor-taže ali svobodnega razpečavanja tiskovin. G. minister Gleispach je ponovil svoje že poznano menenje, da brez objektivnega postopanja — to je: pravice do konfiskovanja, ne da bi se proganjala dotična oseba — ni možno nadzirati novinstva, a objektivno postopanje da bi bilo ne-možuo, ako bi se dovolila kolportaža. G. minister je atoril tudi nastopni znameniti izrek: .subjektivno postopanje se pred porotnimi sodišči v Avstriji često spreminja v odrekanje praviceV Čudne misli so nas obhajale in britke besede so nam silile v pero, ko smo čitali te besede njega ek-scelence in smo mislili pri tem na naše tržaške tiskovne odnošaje. Do neke mere soglašamo z njegovo ekscelenco in priznavamo, da je dokaj resnice v njegovih trditvah. Le žal, daje g. minister — menda se ne uiotimo — dajal svojim mislim le jedno izključno »mer, dočim rojijo nam po glavi misli v drugi, oni nasprotni sinćri. Rekši, da se pred porotnimi sodišči avstrijskimi često odreka pravica, mislil je minister izvestno na take kraje, kjer se dosledno opraščtgo zatoženi uredniki. Menil je torej, da se v takih slučajih krivica godi — pravici. Ali mi bi ga opozorili, da je tudi takih krajev, kjer porotniki obsojajo — slovanske urednike, kjer ne veljajo dokazi, ampak le — politiški oziri. Ako je velika krivica, kadar ni kaznovan oni, ki je zaslužil, koliko veča krivica je, ako je kaznovan kdo, ki morda ni zaslužil ? Je takih krajev in takih porotnikov. To mora biti zuauo tudi gospodu miuistru, zbok česar nočemo pobližje navajati krajevnih imen. Konstatovati pa moramo — in to nas navdaja trpkostjo —, da se slovenskim urednikom v takih krajih le redkokedaj posreči, da bi se delegiralo kako drugo porotno sodišče, da-si — da govorimo z lastnimi besedami g. ministra — „das subjeetive Verfahreu werde bei den Geschwornengerichten in Osterreich oft zur Rechts verwei gerun g". Nadalje je izjavil gosp. m/uiiter, da on bi bil za odpravo objektivnega postopanja pod tem pogojem, ako bi se porotna sodišča omejila le na težke pregreške, vse drugo pa naj bi se prepustilo navadnim sodnikom. V tem slučaju bi dovolil tudi kolportažo. To je pa zopet kočljiva stvar, kajti trpela bi ustanova porotuih sodišč in pa svo-bodnostno načelo; da vsakogar naj sodijo kompetentni sodniki iz ljudstva 1 Srbi proti upravi Bosne in Hercegovine »Slovenskemu Narodu" brzojavljajo z Dunaja: Iz Bosne in Hercegovine je došla sem deputacija BO Srbov, katera uameruje prositi avdijeucije, da izroči cesarju spomenico, naperjeno zoper upravo okupiranih provincij. Ako bi cesar ne hotel vzpre-jeti deputacije, odpotuje v Carjigrad, da izroči spomenico sultanu, če bi pa tudi tam nič ne opravila, muli a p e 1 o v a t i na vse evropsko javno menenje. Srbski kralj v Benetkah. Kakor že javljeno, dospel j« mladi kralj Aleksander včeraj iz Florence v Benetke. Tam ostane nekoliko dni. Nastanil se je sć svojim spremstvom v hotel« .Daniel". Spremlja ga 9 dvornikov in 10 služabnikov. Turška „pravica'. .Polit. Korrasp.« javlja iz Carjegagrada: Dva vojaka, ki sta nedavno stala na straži pred stražnico blizu angleškega odposlanstva v Therapiji in ki sta kar meni nič tebi nič ustrelila dva Armenca, ki sta se peljala mimo stražnice, bila sta za kazen — povišana v častnika in dodeljena straži sultanove palače! Kakor znano, nastopil je angleški poslanik baš radi teh umorov, ki sta ne zgodila pred njegovimi očmi, jako energično, ter zahteval, da turška vlada strogo kaznuje oba morilca. Sedaj se vidi, koliko ee Turčija obzira na .energične korake* odposlancev ! Evropa in Turčija. Iz Londona javljajo na Dunaj: Tu se govori, da se angleška in franaoska eskadra ter rusko brodovje Črnega morja pripravljajo, da v kratkem udarijo skozi Dardanele ter na ta način prisilijo snltana, da V9prejme program preoHnov, ki so jih velesile predloiile turški vladi. Ostale velesile da so zadovoljne s tem nasilnim korakom, zlasti se je trudila Avstrija, da je pridobila Nemčijo in Italijo za to idejo. Različne ve«tl« t Dr. Josip Kopač. V Zagrebu je umrl dne 8. t. m. odlični odvetuik dr. Josip Kopač, rodom Slovenec iz Šoštajna na Štajarskem. Pokojnik sicer ni nastopal v javni politiški borbi, ali bil je obče spoštovan rodoljub in iskren zagovor-pobratimstva med Hrvati in Slovenci. .Obzor" piše o njem : .Obžaloval je cesto, da se v Hrvatski ni porodil kakov Bleiwe», ki bi znal odgajati ljudstvo ter ga pripravljati za politično in narodno borbo. Po pravici je obžaloval to. Njegova hiša je bila odprta osobito slovanskim gostom, ki so obiskovali Zagreb, osobito stranim politikom, ker je bil v srečnem položaju, da se je mogel razgo-varjati žnjimi brez tolmača. Govoril je francoski, italijanski, nemški, slovenski, češki in hrvatski". Počivaj v miru 1 t Ludovik Herrmannstorfer. Včeraj je po kratki bolezni nenadoma umrl tukajšnji tiskar in lastnik gledališča „Fenice«, Ludovik Herrmanator-fer, 70 let star. Pokojnik je bil, dasi Nemec, miren in skozi in skozi poštenjak ter obče znana, tipična oseba. — Pokoj njegovi duši. Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Esta. Včeraj je odpotovala z Dunaja njeg. cas. iu kr. Visokost nadvojvodinja vdova Marija Tereza se svajim sinom, nadvojvodo Franom Ferdinandom iu hčerjo. Gospoda so poda za sedaj v Nizzo, pozneje pa v Ajaccio (rojstni kraj Napoleona I.t na otoku Korsika) Tam ostanejo preko zime, da si nadvojvoda Fran Ferdinand nekoliko utrdi svoje zdravje. Rodoljubna prošnja. V odboru pol. društva „Edinost" se je jela izražati bojazen, da bi naii netržaški čitatelji jeli postajati nezadovoljni na tem, da poročila e shodih po tržaški okolici od-jemljejo v našem listu razmerno veliko prostora. Tudi uredništvo samo občuti ta nedostatek. Ali toliko odbor pol. društva .Edinost" kolikor tudi naše uredništvo je prepričano, da tej veliki intenzivni akciji za prob ujetij e naroda po okolici se nismo mogli ia uismo smeli izogniti, kajti zadnji čas je bil za to — borbo. Komu ni pretresal duša oni obupni vsklik idejalno navdušenega našega Spinčiča, moža, vsikdar pripravljenega za vsako žrtav v blagor rodu svojega ?! Komu ni pretresel duše vsklik na zadnjem občnem zboru društva .Edinost*: Morituri vos salutant! Umirajoči vas pozdravljajo ? 1 Kamenega srca bi moral biti oni, ki bi ostal hladen, ko mu milo iu proseče obrača svoje oči oni, ki — umiral Braz duše, brez vesti, brez toplote v svojem srcu mora biti oni, katerega ne ganejo obupni klici naroda......borečega ae svojimi skrajuimi silami za življenje, za nago ek-zistencijo. Žalostnim srcem stojimo ob smrtni postelji posamičnika, ljudje točijo solze, ko je prenehala živeti človeško bitje. A koliko tragič-nejaje smrt celih človeških skupin, narodna smrt. Pri posamičniku se je dala osvobodil* zenitih okov, nastopila je le fizična smrt. Poguba narodov pa znači duševno smrt! D&, narodna smrt je neizmerno žalosten, tragiški dogodek. Oni, ki pojmi vso veliko tragiko ki je obsežena v pognbljanju naroda, oni je razumel oni Spinčidev vsklik o položenjn tržaških Slovencev. I tržaškim rodoljnbom je pretresel dušo oni ▼•klik. A tndi vzdramil jih je. 8pinčiĆu je bil iz-vestno trojni namen, ko je zagromel med zboro-vslce „Edinosti* o umirajočih, ki prosijo pomoči: da opozori avstrijsko slovanstvo — sosebno pa narod slovenski in hrvatski — na tužno položenje slo-vanstva ob Adriji, da opozori vlado na nje dolžnost, braniti one, ki so proganjani, in da vzdrarai tukajšnje rojake na odločno delo, na akcijo za rešenje te naše pozicije. Pustimo na strani vprašanje, da-li je in v koliko oni obupni vsklik na občnem zboru društva »Edinost« čula slavna vlada. Toda v dvojnem pogledu je dosegel svoj namen : v vsej avstrijski slovanski javnosti je odmeval oni klic »umirajočih* in rodoljubje tržaški so se lotili dela, odločnega dela. To delo so sedanji shodi. Bog čuva proganjane, božji blagoslov se razliva na trud tržaških rodoljubov. Shodi se vrše toli impozantno in častno, da se med nami bolj in bolj umikajo pesimisti in skeptiki. Na stotine ljudij prihiya na naše shode in vse te stotine se združiyejo v izjave, da no-čemo umreti, da hočemo živeti svoje narodno ži vljenjel I Toda nam ne zadošča, da nas čujejo le stotine, da smo le stotine prepričali o žalostnem dejstvu, da stojimo Slovenci na tržaškem ozemlji kraj — narodnega groba. Tisoči in tisoči, sleherni mestni in okoličanski Slovenec mora priti do zavesti o nevarnosti, ki nam preti; m da moramo zbrati vse svoje sile, vso odločnost in energijo svojo, da odvrnemo nevarnost. Glavno pa je, da ljudstvo okrepimo mor&lno, da vzbudimo v njem vero v lastno bodočnost, da vzbudimo uverjenje, da še ni prepozno, da se lahko rešimo, ako zaresno hočemol Toda vsi, vsi moramo na delo! Zato pa je potrebno, da' vsi izvedo, kaj se govori in kaj se godi na shodih. Zato so potrebna razsežneja poročila o naših shodih, če tudi se ponavlja mnogokatera misel. In zadoščenjem beležimo poročila iz okolice, da ljudstvo rastočim zanimanjem čita poročila o naših shodili. Ne le oni, ki niso bili na shodu, ampak tudi oni, ki so bili, kajti tiskaua beseda le še bolj utrjuje v spominu in pomaga izdatno do bistrenja pojmov med zbeganim in zavedenim ljudstvom. Ako poštevajo torej naši izventržaški čitatelji veliko opasnost našega položenja, ako poštevajo, kako nujna je bila ta naša akcija za rešitev slovanstva na tržaškem ozemlji, ako pomislijo, da bi bil to smrten udarec za ves narod slovenski, ako bi se posrečilo nasprotniku, da ga popolnoma odtisne od morja in se s tem odpro vrata širjenju italijanizacije dalje in dalje po našem Krasu, iu ako ne pozabijo, da smo vsi obvezani v zmislu sloveuske vzajemnosti do — žrtev jeden za drugega, potem ne morejo drugače, nego da srčnim sočutstvovanjem spremljajo sedanje gibanje po okolici tržaški. Naša rodoljubna prošnja do izventržaSkih čitateljov naših je torej ta, da nam blagohotno oproste, ako je list nekoliko, rekli bi, lokalno jed-nostrauski. Z ozirom na gori povedano apelujemo do rodoijuuja naših Čitateljev, da bi nam v cim veči meri naklanjali svojo podporo, kajti onemu, ki je neposredno izpostavljen besnečemu viharju, je najkrepkeja zaslomba zavest, da ima zasvojeni hrbtom bratov, ki čutijo žnjim ! Brez te biažilne zavesti ne bi mogli vztrajati v tudi borbi mi pokrajinski Slovenci. Še enkrat prosimo torej: Bratje širom Slovenije, ne zapustite nas, da rešimo to našo sveto zemljo in jo ohranimo vsemu rodu svojemu I Osebna vsst. Ravnatelj finančnih uradov, dvorni svetovalec dr. Schuster, vrnil so je z Dunaja v Trst. Shodi po okoliši. Minolega torka smo bili na vročih tleh, v domeni gosp. Mauronerja. Nekako nezaupljivo smo šli na ta shod in tudi si. oblasti so bile menda nekoliko v skrbi, kajti odposlale so na lice mesta precejšnjo število redarjev. Domena Mauronerjeva ? Ali jo res še! Po načinu, kakor se je vršil sh »d v Rocolu, mogli bi soditi, da je dokaj obledela slava toga gospoda tudi v II. okraju. Kdo se ne spominja burnih in viharnih prizorov, kdo se ne spominja grozečih pesti proti zastopnikom pol. društva »Edinost" oa volilskih shodih prejšnjih let ? 1 Kdo nima še sedaj živo pred očmi, kako so nahujskani zborovalci zasranovali v imenu avite coltnre, kako so rohneli proti onim, ki so jim hoteli dobro, ki so prišli, da bi se mirno pogovorili žnjimi ?! Ni bilo mogoče. Nasprotna agitacija je bila presilna in zavratna, zaprta je bila pot trezni razsodnosti. A minolega torka ? Da, velika razlika je bila. Minolega torka smo razpravljali mirno, trezno, dobrohotno in ni je bilo čuti ni žal besede, dasi jo bilo na shodu tudi takih, ki so bili dosedaj ali so morda še v taboru g. Mauronerja. Tudi poslednji so se oglašali in tožili so kakor ostali okoli-čani. Potreba je menda prisilila tudi le-te, da so jeli — misliti. Saj pa tudi ni čuda! Kako naj bi se vnemali, kake naj bi zagovarjali moža, ki je toliko obetal, a ničesar spolni 1. DA: ki niti poskušal ni, da bi kaj dosegel za svoje volilce. Gola resnica je, da nijeden člen mestnega zbora ni tako zanemarjal aej, nego uprav ta mož; gola resnica je, da je bil vsega skupaj dva- ali trikrat v seji, a še v teh sejah se ni spomnil svojih — obljub. Kako naj ga torej zagovarjajo njega prijatelji ? Zavest o prevarjenih nadah je torej silila tudi dosedanje prijatelje zastopnika II. okraja o-količanskega, da so dajali prav — nam !1 Na hodu v Rocolu so dokazali govorniki, kje so prijatelji okoličanom!! To spoznanje se jo utrdilo še bolj, kakor smo posneli iz pritožeb okoli-šanov. To je vsakako lep moralen dobiček tega shoda. Ljudje so začeli m i s 1 i t i in to je dobro znamenje. Shoda se je udeležilo do 800 oseb. Vse resolucije so bile vsprejete soglasno. Po shodu je bila svobodna zabava v gostilni Prašelnovi. Govoiilo se je in prepevali so pevci društva »Slava* od Sv. Mar. Mag. spoduje. Tudi pozneje, ko smo se v temni noči vračali v mesto, ni bilo nikjer niti sledu kakega nasprotnega pojava. V Rocolu se jo vsakako izvršil preobrat; vsaj tiste srditosti ni videti nikjer več, kakoršno so bili pred leti zinetili nasprotni agitatorji. Mi se radujemo na tem preobratu in želimo le — kakor je povdarjal tudi gosp. dr. Rjbar na svobodni zabavi —, da bi se vsi Rocolci skoro povrnili v bratski krog ostalih sebi zvestih okoličanov. Prihohnjo nedeljo bode sbod na Greti v prostorih »Gospodarskega društva". Na tem shodu bode poročal gosp. posl. Dollenz o svojem delovanju v mestnem zboru. Sbod »Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico* na Prošeku je o d 1 o ž an na dne 20. t. m. Dnovni red in ura ostaneta nespremenjena. Odbor. Za osnutje okrajnoga glavarstva za tržatko okolico. Iz poročila proračunskega odseka zbornice poslancev na Dunaju za leto 1897. posnemamo: * Poslanec Naberguj je stavil dne 11. decembra 1895. nastopni predlog: »C. kr. vlada se pozivlje, da osnuje ces. kr. okrajno glavarstvo za okolico tržaško". Predlagano osnutje okiajnega glavarstva za tržaško okolico bi se moglo dogoditi le v predpostavi, da se v zmislu §. 138. cesarskega patenta od 12. aprila 1850 drž. zak. št. 13», tičočega se ustave neposrednje državnega mesta tržaškega, odvzamejo temu mestu posli prenesenega delokroga. Tu ne gr« le za proračunsko, ampak za važ-nejo administratrativno odredbo Vlada si mora pridržati odločbo o umestnosti iste na podlagi temeljitega poštevanja vseh merodavnih odnošajev. Vlada je izjavila, da ni v stanu že sedaj označiti svojega stališča k predloženi resoluoiji. Vendar smatra proračunski odsek isto za važno in predlaga : C. kr. vlada se poživlja, da vzame v poštev vprašanje osnutja ces. kr. okrajnega glavarstva za vkolico tržaško*. Zakon o domovinstvu, kakor sti ga vsprejeli obe zbornici, je že potrdilo Njegovo Veličanstvo. Zakon stopi v ve.javo istega dne, ko se objavi. Ogromna večina občin pozdravi izvestno velikim veseljem isti dan, ko bode konec veliki krivici, ko se odvzame malim občinam breme, ki so je morale popoln ima neopravičeno nositi oelih 30 let iu so morale skrbeti za ljudi, od katerih niso imele nikak« koristi in katere so bile ne* redkokrat popolnoma nepoznane v občini. Vedno naprej 1 Pod tem naslovom nam pišejo s Poreščine: Korak za korakom, junak za junakom ! . . . . Nekdaj je bila navada, da je v namen podeljevanja štipendijev, zlasti onih nepozabnega ikofa Dobrile, a tadi druzih, o katerih ima besedo poreško-puljska škofija — krožila po župnijah okrožnica v treh jezikih: v nemškem, italijanskem in — četudi na zadnjem mestu — tudi v hrvatskem jeziku. Te okrožnice so poživljale dijake na natecanje za te štipendije. Ali pozneje je prišla v veljavo druga moda: storilo se je korak naprej. Okrožnic ni bilo več, a na njih mesto so stopile objave v____»Osservatore Triestino*, ki so se opetovale parkrat v — italijau- *em ali nemškem jeziku. I.....zadoščeno je bilo. Ako so oni, — to je ljudstvo, kateremu so namenjeni ti štipendiji — doznali za ono objavo v »Osservatoru*, dobro; ako niso doznali ....tem-bolje, za one namreč, ki so razpisali natečaj. Toda: se dalje, veduo naprej! Nulla dies sine line«. Sedaj ni več ne okrožnic, ne objav v »Osservatore*, sedaj je tiho — vso! Ko so bile prišle v „modo- objave v »Osser-vatoru*, objavila je „Edinost* (ali »Naša Sloga") s par besedami, da je v rečenem vladnem listu, številka ta in ta, pod temi in temi pogoji, razglašena „Kundinaehung" za ta in ta Štipendij. No, vendar je bila možnost, da je kdo zavohal o razpisanem štipendiji. — Ali sedaj molči „Edinost", molči „Naša Sloga*, iz česar moramo sklepati, da molči tudi »Osservatore" in da se štipendiji dele — brez razpisa! Jeduega onih štipendijev je užival do konca šolskega leta 1895—96. — kakor je znano pisatelju teh vrstic — neki V. V. iz S. L. od P., ki je početkom leta 1896[97. stopil v prvi tečaj bogoslovja, v semenišču v Gorici. Tam dobiva sedaj vso semeniško oskrbo, zbok česar ne uživa več Dobrilovega stipendija. Sedaj pa smo že v četrtem mesecu od početka šolbkega leta 1896i97., a nisem še čital ni v „Edinosti* ni v „Naši Slogi", da bi bil „Osservatore Tneatino* razpisal oni štipendij. To vzbuja v meni sum, da je bil oni štipendij podeljen — na tihem, brez razpisa, ex offo. Kakor s tem, tako se je morda dogodilo tudi z drugimi stipendiji, o katerih ne more vedeti pisatelj teh vrstic. Pa recite, da ne napredujemo ... v nazadovalni smčri! Na čegavo željo in komu na škodo — to m težko uganiti. Z Bogom! Ženski podružnici sv. Cirila in Mstoda, za „Božičnico* so darovali nadalje: ga. Ivanka Angeli 3 Kr., ga. Franja MAcak 4 Kr. g. Ed. Horak 10 Kr., ga. Košmerlj 2 Kr., ga. Franja Pertot 10 Kr. V kavarni „Commeroio* nabralo se je 96 kron. (Imena cen. darovateljev objavi se kasneje,) Gospa Metlikovič je nabrala sledeče darove, katere so darovali sledeči gg.: Matevž in Marija Stržiuar 2 Kr., č. Ivan Ćerne, župnik v Barkovljah 2 Kr. Marija Kovačič 6 Kr. Jakob Pertot 70 bč. Jakob Cerjak 20 nč. H. Raž«m 26 nč. L. Stare 5 nć. T. Martelanc 2 Kr. Ema Štoka 6 Kr. Ana Cotič 1 Kr. Ana Majer 6 Kr. Beuc 2 Kr. Tereza Metlikovič 1 Kr. Prelepa hvala vsem cen. podpira-teljem ž. podružnice. V izkazih za Božičnico v 145. št. .Edinosti" imelo bi stati: Ana A bran in ne Mar. Abram; v 146 št. pa c. g. Normali 8 Kr. in ne 4 kr. Utemeljena leta 1 H K O. Trgovina z vinom na drobno in na debelo tvrdke Frane Radic-a V Bolu, V Dalmaciji. priporoma svojo odlikovano nalogo naravnega vina frnnga in rude^ega (Siler)* Grozdje trga t »rojih vinoKradih, tla« Uto največo opruznontjo ter pripravlja po n^jracijontlnejl metodi mo ierne ojnologije, Naroibe vaprejotnajo «e od 10 litrov naprej proti gotovini franko Bol. — Do 20 litrov po-iilja ae t Bteklenicah, a od £0 litro* naprej v Bodčkih proti povrnitvi istih na itroike strank«. Cone najugodneje Domki motko podnrihtiee družbo sv. Cirila ia Motoma v Trat«. Veleč. gosp. Anton Petelin, kapelan t Klancu pri Kozini je poslal 7 kron, nabranih o delitvi Mohorjevih knjig. Na shoda pol. društva „Edinoat" na Opčinah se jo nabralo 14 kron in pri Sv. M. M. Spodnji 6 kron 46 stot Vesela drntba pri Štoka je nabrala pri dobrem Dalmatincu minelo nedeljo 6 kron SO stot ▼ kavarni Commercio pa je nabral isti dan zasmehovani nabiralec 28 stot. G. Josip Švara je poslal 17 kron, nabranih v veseli lovski dražbi v Komna. G. Levičar je daroval 1 krono. G. Fran Bizjak, oče Stanislava in Ljudmile, je nabral v veseli družbi pri Trstu na Opčinah 2 kroni 40 stot, temu znesku je dodal stari oče 20 stot., g. Miha Hrvatio je nabral v gostilni pri Babiču 3 krone 10 stot, mej gosti, ki ao se posluževali v govom tujk, in 1 krono na javnem shodu pri Sv. M. M. Sp. mej kuharji. G. Ivan Škabar, cerkovnik v Barkovljah, je nabral, razdelevaje Mohorjeve knjige, 8 kron. Na shodu pol. društva „Edinost" v Rocolu se je ■obralo 11 kron 22 stot. G. J. Tomažin je poslal J kroni 18 stot., nabrane v slovenski družbi v Barbaličevi gostilni v Pulji. Iz Rojana nam pišejo: Na vprašanje, ki je je stavil Vaš rojaniki dopisnik do društva „Zarja", zakaj ni zapelo pesmi-žalostiake tudi v cerkvi, odgovarjamo na kratko, da nismo peli zato, ker ias je opozoril duhovnik, ki je vodd kondakt, da v cerkvi ne smemo peti brez dovoljenja župnikovoga. To naše pojasnilo naj gosp. dopisnik blagohotno vzame na znanje. Vojak samomorilec. 281otni vojak Josip Škrl iz sv. Križa, službujoči v tukajlnjom domobranskem polku, ustrelil so je včeraj na hodniku vojsšnice v Rocolu. Nastavil si je bil puiko na prsi in sprožil. Kroglja mu je prodrla srco, torej je nastopila smrt hipoma. Mladenič je ostavil pisma, v katerih je izjavil, da si želi smrti, ker ne moro iivoti oddaljen od onih, katere ljubi. Truplo samomorilčevo so prenesli v mrtvašnico vojaško bolnišnice. Z gornjega Krasa uam pišejo: Rodoljubna dolžnost me vele, da se spominjam tu mladeniča, ki se je kaj vspešno pojavil tu na Krasu v svoji slikarski stroki. Ta mladenič je Ivan Strnad iz Komna. Ta mladi slikar je kaj lepo odičil cerkev v Koprivi, naslikavši na koru uad velikim oltarjem štiri evangeliste, na stropu pa Jezusa Kristusa, Odrešeuika. Na drugih mestiti pa je naslikal simetrično raznib ornamentov. — Po dovršenem delu v Koprivi je prevzel delo v Skopem, v cerkvi sv. Mihaela. I tu je olepšal cerkev lepimi ornamenti sloga renesance. Vse njegovo delo kaže lep napredek mladega umetnika. O njegovi spretnosti smo že čitali v N-to ; t -^raači pregovor pravi, da delo hvali delavca. Kdor se zanima za to stroko, se lahko prepriča na svoje oči v rečenih dveh cerkvah. — Vsacega pravega rodoljuba želja mora biti ta, da bi mi Slovenci podpirali v prvi vrsti domače umetnike. To velja sosebno za nas na Krasu. Zakaj bi podpirali tujce, ki jemljejo kruh domačinom in nosijo v nas zasluženi denar — med najhoje nasprotnike našega rodu. Ako bo-demo podpirali gori imenovanega umetnika, smemo biti uverjeni, da se bode trudil in delal v večo čast božjo in na korist svoje domovine. Led ni Donavi. Plavajoči led ns Donavi jo porušil leseni veliki most pri Novem Sadu. Led je odtrgal 28 pontonov, ki so se malone vsi razbili. Škode je kakih 30.000 gld. — Toplomer kaže posledqje dni v Novem Sadu okolu 12 stopinj C. pod ničlo. Veliki koncort „Slovanskega pevskega društva * v Trstu vzbuja občo oozoruost ne le med domačim občinstvom, ampak tudi od drugod. Ker se je agitacija za ta koncert razvila tako, da se je bati, da bodo prostori redutne dvorane premali, opozarjajo se oni, ki žele preskrbeti so z sedeži, da se prodavajo isti od danes naprej v kavarni „Commercio" in v tiskarni Dolenc, in sicer I. vrste SO nvč., II. vrste 30 in III. vrste po tO nvč. — Vstopnico se bodo prodajale le pri uhodu. Odstavljen okrajni glavar. Iz Brežic javljajo, da je tamošnji okrajni glavar, Tax, zagrizen nasprotnik Slovencev, o stavljen od službo. Vodstvo glavarstva da je moral izročiti okrajnemu komisarju, kajti proti Taxu da je uvedena disciplinarna preiskava. Tax je že odpotoval iz Brežic. Vzroka tej suspenziji ne znamo. Rova brzojavna postaja. Dnč 7. decembra t 1. odprla se je v Loškem potoku, v okraja Kočevskem, brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, sdrežena s tamošnjim poštnim oradom. Dane« je Izila 7. It. šaljivega .Brivca« in donaia dokaj šaljivega berila v vezani in aove-sani besedi, z lepimi podobami. Posamezna številka atane le 5 avč. v tabakarnah; naročnina pa za vso loto gld. 2.50. Bliia se novo leto, ljubitelji ftale, sežite pridno po .Brivcu l" Tržaika posojilnica in hranilnica (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je imela prometa do konca novembra t. 1. gld. 628,792.84; lansko leto v istej ddbi gld. 341,832.60; razlika znaša torej gld. 186,890.24, kar znači lep napredek. Hranilnih vlog se je vložilo letos gld. 93,256.21, lansko leto pa gld. 68,314.52, naraščaj je dosegel torej število gld. 24,941.69. Posojil se je dalo letos do 30. novembra gld. 120,366.50, lansko leto pa le gld. 78390, razlika je torej gld. 51,976.50 Te številke kažejo, da zavod lepo napreduje. Slavno občinstvo opozarjamo, da se hranilne uloge vsprejemajo od vsacega, še tudi ni zadružnik, in se obrestujejo po 4%. Toliko no daje nobeden dr«Ql trialki denarni zavod. Vlaga sa lahko vsaki dan. — Členom „Dol. podp. društva* se naznanja, da se bode obdržavala ambulanca od novega leta naprej v društvenih prostorih, vsaki dan od 9. do 10. ure predp. in ne več po lekarnah, kakor je bilo do sedaj. Vipavska žoloznics. Pred tremi tedni se je rasšel odbor, ki je prvi hotel prositi za dopust vipavske železnice. Kmalu potom so zapustili inženirji, ki so izdelovali podrobni načrt za to železnico, Dornborg ter so odpotovali v Trst in Červinjan. Vipavski prebivalci so bili vznemirjeni, ko so to videli, boječi ae, da se delo radi tega zavleče; ali kmalu smo jim mogli sporočiti prijetno vest, da ministerstvo samo dela na to, da se delo ne zavleče in da je pripravljeno nadaljevati podrobne načrte po svojih izvedencih. Danes moremo javiti, da jo vlada ostala moi beseda in da po njenem prizadevanju nadaljujeta, oziroma popolojujeta podrobne načrte, dasi ne na planem, poprejšnja inženirja, ki jih potem odstopita vladi. S tem se doseže, da dosedanjo delo ne bo zgubljeno ne za judno ne za drugo stran. „Soča". Akad. podružnica družbo sv. Cirila In Metoda v Gradcu naznanja, da je bil na občnem zboru dne 6. t. m. za leto 1896|97 voljen sledeči novi odbor: Predsednik: stud. med. Kac Zmagoslav ; podpredsednik: stud. iur. Kermavner Slavko; tajnik: stud. med. Dolenc Hinko; blagajnik: stud. iui. Spiiidier Martin; odbor, namestnik: stud. fil. Arnejc Ivan. 2iv akt« V sobo računarskoga urada finančnega ministarstva v Pešti donesla je te dni neka slabo opravljena ženska velik omot, ga položila na umivalnik in naglo odšla. Ker so imeli uradniki mnogo opravila, se nihče ni brigal za omot, dokler se le-ta ni pričel gibati in — jokati se. Na to so se osvedočili, da je ležalo v omotu v krpe povito, krepko dote. Komu pripada ta „akt", to morda pojasni uvedena preiskava. Predsednik francosko republike v Rusiji. Sedaj je določeno za stalno, — kakor smo že sporočili — da predsednik Faure kakor zastopnik francoske države vrne ruskemu carju obisk. Samo ni še za stalno določen čas, kedaj odpotuje v Rusijo. To pa je zavisno od tega, kedaj obiščeta naš cesar in cesar Viljolm Peterburg, da vrneta carju Nikolaju obisk Dunaja, oziroma Berolina. Bržkone ta dva vladarja vrneta obisk prej, nego pa predsednik Faure. — V parlamentarnih francoskih krofih sodijo da predsedniku i treh«. imenovati namestnika za d6bo njega odsotnosti, ki itak ne bode trajala dolgo. Baratiori ss opravičuje. Iz Rima poročajo: Tu se govori, da Baratieri v svoji knjigi, ki jo piše o nesrečni vojni v Afriki, vali vso krivnjo na katastrofi na nekoje častnike, ki so padli v bitki pri Aba Garimi in pa na vojno upravo. — Lahko se je izgovarjati na — mrtve! Italijanski ujetniki. Iz Zeile brzojavljajo v Rim: Major Nerazzini je dne 27. novembra dospel z 200 ujetniki v Harar. Vse je zdravo. Prva karavana odide v Zeilo dne 5. t. ra. (Med tem je že odšla. Ured.) Prebivalstvo zemlje. New-Yorški .Medieal* Record" je izračunil, da se je prebivalstvo zemlje pomnožilo od leta 1874. do 1895. od 1391 milijonov aa 1480 milijonov, ali za 6*. Ako bi se prebival tvo zemlje množilo v naprej lo za 5£, itelo bi leta 1900 že okolu 1549 milijonov, leta 9000 pa že 2548 milijonov. Posledica temu pa bi bila ta, da bi ljudje umirali od glada, ker bi pri-primanjkovalo hrano. Loterijsks številko, izžrebane dnč 9. t. m.: Praga 83, 9, 78, 90, 41. Lvov 63. 33, 45, 78, 41. Inomost 22, 13, 33, 58, 2. Najnov^jie vesti. Trst 10. Na tukajšnjem komunalnem gimnaziju je demonstrovalo 18 osmošoloev proti prof. Luyku, ker jih je karal radi kričečega nepoznanja avstrijike geografije. Dva kolovodje sta izključena iz zavoda, o jednem se še ni izrekla sodba, ostali so dobili po 16 ur zapora in dobe v spričevalo o nravnosti noto „neprimerno", zbok česar zgube stipendije in bodo morali plačati Šolnino. Dunaj 10. (Zbornica poslancev.) Železniški minister je olgovarjal na interpelacije radi grad-Oje raznih lokalnih ieleznic. Z ozirom na pomanjkanje vozov n državnih železnicah se je skliceval minister na slično pomanjkanje na druzih dobro obskrbljenih inozemskih železnicah, kadar je posebno volik prom«t. Poskrbeti hoče čim preje, da se odpravi ta nedostatek. Zbornica je nadaljevala glavno razpravo o proračunu. Trgovinsko braoj avk« In vooSl. i>uuimp»ia*. Psetu«* *»jewen—*— —•— rs«oi«rt s« ■pomlad 189« 8.06 do 8 07 Ovca ia ipamlad 5*91—5'9S. liA na spomlad 6.74—0.70. Kom** m maj-juni 18H7. 3.9tf'8.97 Pienica : Slabe ponudbe ia nlabo povpraševanje, trg mlaSen. Prodaj« 8000 met. stot., U—5 nori. ceneje. — Vreme: lepo. Pariza. Sur«' uirnui *l.tdl»r for. 12'—, novemboi december IS-10. Pruga. Centrifugi novi, pvutavljnn r Trni > carino rreil odpošiljata* jir«c«j f, 83*50 S3'75 Conca««* 34*50—,34.75Četvoriii H6'—V ^Inrah aorlili 37'---*— Favre. K »v« ma;mo» gn«.ifl december 50.— »a mara 1897. f. fil.—, ta septembar 52.25 stalno. 13 c*j m i *. fci <> v«.«* lO. daaambra s s»»« danes vfioraj ?)rf,nvoi .to!,< v ^irju . . . 101.85 101.30 „ „ t irohru . . . 101 85 101.35 A »Klrijtiku. roi.tn ZAHVALA. Podpisana zahvaljujeva se tem polom vsem onim fiastitim prijateljem in zuandem, ki so na kakoršenkoli način izrazili svoje »o-žalje na laguoi najinega, v nežni mladosti umrlega sinčnka VLADIMIRA in gg. odbornikom .Tržaškega podpornega in bralnega društva* ter drugim, ki so se udeležili sprevoda k večnemu počitku. Prisrčna zahvala tudi gospej Kalanovi za podarjeni venec, gosp. dakovnemu pomočuiku Soncu in gg. pevcem od sv. Ivana. V Trstu, 10. decembra 1896. Žalujoča Marija in Simon Skrinjar. M. FONN v ulici Pozzo đel mare priporoča svojo veliko aalogo zimskih kap vsake vrste od 60 nvč naprej in ki obukov od 80 nvč. naprej. Navodbnjakiiije! Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obzira zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso udanostjo Vekoalav Grebene. Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.