PRINT POST APPROVED PP318852/00020
IV,
LETO - YEAR 62 ŠTEVILKA - NUMBER 1
Thoughts
JANUAR - FEBRUAR 2013 http://www.glasslovenije.com.au

Misli januar -februar
2 0 13
V S E BIN A
Blagor tistim, ki delajo za mir.................3
Verujem v Boga......................................8
Papež Benedikt XVI.
napovedal odstop...................................6
Pastirsko pismo slovenskih
škofov za postni čas 2013......................7
Izpod Triglava...................................9
Vaši darovi............................................12
Greetings from Slovenia
from Jessica..........................................13
Iz Kraljičine dežele - QLD..................14
Gold Coast Bocce Club Lipa.................15
Sveta Družina Adelaide....................16
Seminar za učitelje v Ljubljani...............18
Slovensko društvo St. Albans...............19
Sv. Rafael Sydney............................20
Novi križev pot v slovenski cerkvi v
Melbournu - Kew...................................26
Prenos svete maše
"Captive Nationes'' na kanalu 9............29
HASA historični arhiv Slovencev
v Avstraliji..............................................31
Klub Panthers Sydney...........................33
Življenje pri SD Sydney.........................37
My first Christmas in Heaven................38
Sv. Ciril in Metod Melbourne...............39
Novice iz Geelonga...............................45
Padre Pedro: Apostle of Hope..............45
Novo stoletje naše Marije Ferjančič......46
Piknik v Brimbank Park.........................47
Življenje pri SD Sydney.....................35
Oglasi............................................48
Sporočila fotografij...........................50
Blagor tistim, ki delajo za mir
Papeževa poslanica za svetovni dan miru 2013
Papež Benedikt XVI. je sredi meseca decembra 2012 objavil tradicionalno poslanico ya svetovni dan miru, ki ga na novoletni dan obhajamo v katoliški Cerkvi. To je že 46. dan miru in osma poslanica za ta dan sedanjega papeža. Letošnji naslov poslanice je vzet iz Jezusovega govora na gori o blagrih Blagor tistim, ki delajo za mir. Papež želi spodbuditi vse katoličane in druge ljudi, da bi postali taki delavci za mir. Papež daje nekaj izhodišč za razmišljanje o tem, v kateri smeri naj delamo za mir.
Krvavi spopadi še vedno trajajo, prav tako pa obstajajo velike napetosti zaradi vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi, zaradi prevlade egoističnega in individualističnega mišljenja, ki se izraža skozi neregulirani finančni kapitalizem. Papež omenja tudi mednarodni terorizem in mednarodni kriminal ter fundamentalizem in fanatizem, ki po njegovem sprevračata pravo naravo religije. Omenja tudi dramo lakote, ko pravi, da je prehrambena kriza hujša kakor finančna. Nasproti tem pojavom postavlja papež etiko evangeljskih blagrov, na osnovi katerih bi bilo mogoče zgraditi družbo, utemeljeno na resnici, svobodi, ljubezni in pravičnosti. Za to pa bi bilo potrebno prerasti diktaturo relativizma in z njim povezano nihilistično pojmovanje morale, ki zanemarja naravni zakon, ki ga je Bog zapisal v srce vsakega človeka. V okviru te kritike relativističnih antropoloških in moralnih pojmovanj, papež ponovi tradicionalna katoliška stališča glede družine,
zgrajene na zakonski zvezi med možem in ženo, glede splava in evtanazije, ki ju ponovno zavrne. Sveti oče ponovi svoje stališče, da je trajen mir mogoče graditi samo na takem pojmovanju človeka in etike medčloveških odnosov, ki predpostavljajo za vse ljudi obvezen naravni zakon in naravno pravo.
Resnični mir je hkrati Božji dar in človekovo delo,
zato papež opozarja na potrebo novega ekonomskega modela. Tak ekonomski model bi moral nadomestiti tistega, ki je prevladoval zadnja desetletja in je maksimaliziral dobiček ter potrošnjo, egoizem in individualizem in je ocenjeval človeško osebo samo po njeni sposobnosti, da ustreže zahtevam tekmovalnosti in konkurenčnosti. Nov in drugačen gospodarski red pa bi moral izhajati iz bratstva in delitve, zastonjskosti in logike daru. Ker je namen poslanice, da bi prebudila in okrepila odgovornost za mir v svetu, papež govori tudi o vzgoji za mir, ki je še posebej potrebna zaradi sodobne krize institucij in celo demokracije.
V božični poslanici »Resnica je pognala iz zemlje« je papež zapisal: »Bog je vse naredil; naredil je nemogoče: postal je meso. Njegova vsemogočna ljubezen je udejanjila nekaj, kar presega človeško razumevanje: Neskončni je postal otrok, vstopil je v človeštvo. In vendar sam Bog ne more vstopiti v moje srce, če mu jaz ne odprem vrat. Vrat vere! Lahko bi obstali prestrašeni pred to svojo obrnjeno vsemogočnostjo. Ta človekova moč, da se zapre pred Bogom, nam lahko vlije strah. Glejte, tu pa je nekaj, kar prepodi to temačno misel, tu je upanje, ki premaga strah: resnica je pognala! Bog se je rodil! "Zemlja je obrodila svoj sad" (Ps 67,7). Da, obstaja dobra zemlja, zdrava zemlja, prosta sleherne sebičnosti in vsake zaprtosti. Na svetu je zemlja, ki jo je Bog pripravil, da pride prebivat sredi med nami. Prebivališče za njegovo navzočnost v svetu. Ta zemlja obstaja in tudi danes, leta 2012, je iz te zemlje pognala resnica! Zato obstaja upanje na svetu,
zanesljivo upanje, tudi v najtežjih _
trenutkih in okoliščinah. Resnica je pognala in s seboj prinesla ljubezen, pravičnost in mir.« Papežev nagovor se spremeni v molitev: »Naj mir požene za prebivalce Sirije, ki so globoko ranjeni in razdeljeni zaradi spopada, ki ne prizanaša niti neoboroženim in kosi nedolžne žrtve..., naj se preneha prelivanje krvi, naj se
omogoči pomoč beguncem in pregnancem in naj se s pomočjo pogovorov išče politično rešitev za ta spor.
Mir naj požene v deželi, kjer se je rodil Odrešenik. On naj da Izraelcem in Palestincem poguma, da končajo že predolga leta bojev in ločitev in da se odločno lotijo poti pogajanj.
V deželah severne Afrike - še posebej v Egiptu, ljubljeni in blagoslovljeni deželi Jezusovega otroštva - naj državljani skupaj gradijo družbo, ki bo temeljila na pravičnosti, spoštovanju svobode in dostojanstva vsakega človeka.
Mir naj požene na širni azijski celini. Kralj miru naj obrne svoj pogled tudi na nove voditelje Ljudske republike Kitajske zaradi pomembne naloge, ki jih čaka. Želim si, da bi znali ovrednotiti doprinos verstev, v spoštovanju do vsakega od njih, tako da bodo lahko prispevala gradnji solidarne družbe v blagor tega plemenitega ljudstva in vsega sveta. Kristusovo rojstvo naj pospeši vrnitev miru v Mali in slogo v Nigeriji.Odrešenik naj prinese pomoč in tolažbo tudi beguncem na vzhodu Demokratične republike Kongo, podari mir Keniji, kjer so krvavi atentati prizadeli civilno prebivalstvo in verske objekte. Dete Jezus naj blagoslovi številne vernike, ki z njim praznujejo v Latinski Ameriki. Naj da rast njihovim človeškim in krščanskim krepostim, naj podpira vse, ki so prisiljeni zapustiti svoje družine in dežele, naj okrepi vladajoče v naporih za razvoj in v boju zoper kriminal.
Dragi bratje in sestre! Ljubezen in resnica, pravičnost in mir so se srečali, so se učlovečili v človeku, rojenem v Betlehemu iz Marije. Ta človek je Božji Sin, je Bog, ki se je pojavil v zgodovini. Njegovo rojstvo je poganjek novega življenja za vse človeštvo. Naj vsaka zemlja postane dobra zemlja, ki sprejme in požene ljubezen, resnico, pravičnost in mir.«
Pripravil p. dr. Mihael S. Vovk OFM
/k,
!■■-• ff. j-.
tf v- ^ fe m
- -Verujem v Boga
Papež med splošno avdienco
V sredo, 23. januarja 2013, je papež Benedikt XVI. v katehezi med splošno avdienco spregovoril o veroizpovedi, ki se začne z besedami: »Verujem v enega Boga.« Po papeževih besedah ta temeljna trditev odpira odnos z Gospodom in njegovo skrivnostjo za neskončnost. Katekizem katoliške Cerkve nas uči, da je vera »>osebno dejanje: je svoboden odgovor človeka na pobudo razodevajočega se Boga« (KKC 166). Reči, da verujemo v Boga, je obenem dar in zavzetost, je božja milost in človeška odgovornost, je dejal papež. »Zatrditi "Verujem v Boga" nas spodbuja, da neprestano izstopamo iz sebe - tako kot Abraham - da bi v vsakdanjo realnost, v kateri živimo, prinesli gotovost, ki prihaja iz vere: gotovost v navzočnost Boga v zgodovini, tudi danes; navzočnost, ki prinaša življenje in zveličanje in nas odpira za prihodnost z Njim in za polnost življenja, ki ne bo nikoli poznalo zahoda.«
Abraham - zgled vere v Boga, ki kliče v novo domovino
In ravno Abrahama je papež postavil v ospredje, rekoč da je prva velika osebnost, na katero se lahko sklicujemo, ko govorimo o veri v Boga. Vera je temelj tega, v kar upamo, dokaz tega, kar ne vidimo (prim. Heb 11,1). Oči vere so zmožne videti nevidno in srce vernika lahko upa onkraj vsakega upanja, tako kot Abraham. Pismo Hebrejcem ga predstavi takole: »Po veri je bil Abraham pokoren, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre. Po veri se je priselil v obljubljeno deželo kot v tujino in z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, prebival v šotorih. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog« (Heb 11,8-10). Bog je od tega velikega očaka - kot beremo v Prvi Mojzesovi knjigi - zahteval, da zapusti svojo deželo in gre v deželo, ki mu jo bo pokazal (1 Mz 12,1). »Gre za odhod v temo, brez vedeti, kam ga bo Bog vodil,« je pojasnil papež. »Gre za pot, ki zahteva korenito pokorščino in zaupanje, na kar lahko pristane samo vera. A tema neznanega, kamor mora iti, je razsvetljena s svetlobo obljube. Bog k zapovedi doda zagotovilo, ki pred Abrahamom odpre prihodnost življenja v polnosti: "Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov" (1 Mz 12,2).«
Paradoksalnost Abrahamove poti
V Svetem pismu je blagoslov najprej povezan z darom življenja, ki prihaja od Boga, in se kaže predvsem v rodovitnosti, v življenju, ki se pomnožuje iz roda v rod, je nadaljeval papež. Blagoslov je tudi povezan s posedovanjem zemlje, stabilnega prostora, kjer se lahko svobodno in varno živi in raste. Abrahamu je po božjem načrtu namenjeno, da postane »oče množici narodov« (1 Mz 17,5) in se naseli v novi deželi. A njegova žena Sara je neplodna in ne more imeti otrok; dežela, kamor ga vodi Bog, pa je že naseljena z drugimi narodi. Zemlja, ki jo Bog pokloni Abrahamu, mu ne pripada, je tujec in to bo vedno ostal, vedno bo čutil lastno revščino, videl vse kot dar. »To je tudi duhovno stanje tistega, ki sprejme, da bo sledil Kristusu, ki se odloči sprejeti njegov klic in oditi v znamenju njegovega nevidnega, a močnega blagoslova,« je zatrdil Benedikt XVI. Abraham ta klic sprejme v veri. Vera Abrahama privede do tega, na se poda na paradoksalno pot. Blagoslovljen bo, ampak brez vidnih znamenj blagoslova: sprejme obljubo o velikem narodu, a z življenjem, ki je zaznamovano s Sarino neplodnostjo; pride v novo domovino, a tam bo moral živeti kot tujec; edina lastnina, ki mu bo dodeljena, bo kos zemlje, kjer bo pokopal Saro. »Abraham je blagoslovljen, ker zna v veri razločevati božji blagoslov in iti onkraj navideznosti, zaupati v navzočnost Boga tudi takrat, ko se mu njegove poti zdijo skrivnostne,« so bile papeževe besede.
Kaj pomeni: Verujem v Boga In kaj vse to pomeni za nas, je zastavil vprašanje Benedikt XVI. Ko rečemo »Verujem v Boga«, zatrdimo kot Abraham: »Vate zaupam, Gospod«, a ne kot nekomu, h kateremu pridem samo v težkih trenutkih ali ki mu namenim le kakšen trenutek v dnevu ali tednu. »>Reči "Verujem v Boga" pomeni nanj postaviti svoje življenje, dopustiti, da njegova Beseda usmerja vsak moj dan, v konkretnih odločitvah, brez strahu, da bi izgubil kaj svojega,« je pojasnil papež. Abraham, vernik, nas uči vere in kot tujec na zemlji nam pokaže pravo domovino. »Vera nas naredi za romarje na zemlji, postavljene v svet in zgodovino, a na poti proti nebeški domovini. Verovati v Boga nas naredi prinašalce vrednot, ki pogosto ne sovpadajo z modo in trenutnim mnenjem, zahteva, da sprejmemo kriterije in osvojimo vedenja, ki ne pripadajo splošnemu načinu mišljenja. Kristjana ne sme biti strah plavati proti toku, da bi živel lastno vero, se zoperstaviti skušnjavi, da bi se prilagodil,« je poudaril Benedikt XVI. V mnogih
naših družbah je Bog postal odsoten in na njegovem mestu je mnogo idolov, predvsem avtonomen 'jaz'. Tudi pomemben in pozitiven znanstveni in tehnični napredek je človeka zavedel v prevaro vsemogočnosti in samozadostnosti; naraščajoči egocentrizem je ustvaril neuravnovešenost v me-dosebnih odnosih in družbenem obnašanju.
Vera - brez strahu hoditi za Kristusom
Pa vendar želja bo Bogu ni ugasnila in evangeljsko sporočila še naprej odmeva preko besed in dejanj mnogih vernih moških in žensk. Abraham, oče ver-
nikov, je še vedno oče mnogih otrok, ki sprejmejo hojo po njegovih sledeh in se podajo na pot, pokorni božji poklicanosti, s tem, da zaupajo v dobrohotno navzočnost Gospoda in sprejmejo njegov blagoslov, da bi bili blagoslov za vse. »Blagoslovljen svet vere je tisti, h kateremu smo vsi poklicani, da bi hodili brez strahu in sledili Gospoda Jezusa Kristusa,« je izpostavil papež. Dodal je, da gre za pot, ki je na trenutke težka, ki pozna tudi preizkušnje in smrt, a ki nas odpira v življenje, preko radikalnega spreminjanja realnosti, ki jo lahko vidijo in v polnosti okušajo samo oči vere.
Sveti oče Benedikt je v začetku februarja za praznik Lurške Matere Božje, 11. februar 2013, napovedal konzistorij, na katerem je želel sporočiti imena novih svetnikov. Na sam praznik pa so imena tistih, ki jim je Cerkev priznala čast oltarja, stopila v ozadje. Papež je namreč pred zbranimi kardinali povedal tole:
»Potem, ko sem si pred Bogom večkrat izprašal vest, sem prišel do gotovosti, da moje moči zaradi visoke starosti za dobro opravljanje petrinske službe niso več primerne. Dobro se zavedam, da je to službo zaradi njenega duhovnega bistva treba opravljati ne le z besedami in dejanji, ampak tudi s trpljenjem in molitvijo. V današnjem svetu hitrih sprememb, ki ga pretresajo pomembna vprašanja glede življenja po veri, pa je za vodenje Petrove barke in oznanjevanje evangelija potrebna tako telesna moč kot moč duše. Ta moč pa se je v zadnjih mesecih pri meni tako zmanjšala, da moram priznati svojo nesposobnost dobro opravljati službo, ki mi je bila zaupana.
Zavedajoč se resnosti tega dejanja v polni svobodi izjavljam, da se odpovedujem službi rimskega škofa,
Papež Benedikt XVI. napovedal odstop_
naslednika sv. Petra, ki mi je bila zaupana preko kardinalov 19. aprila 2005, zato bo 28. februarja 2013 ob 20. uri Petrinski sedež v Rimu izpraznjen in bodo tisti, ki so zato poklicani, dolžni sklicati konklave za izvolitev novega papeža. Predragi bratje, iz srca se vam zahvaljujem za vso ljubezen in vaše delo, s katerim ste z menoj nosili težo moje službe, in vas prosim odpuščanja za vse moje napake. Zdaj zaupamo velikemu Pastirju, našemu Gospodu Jezusu Kristusu skrb za sveto Cerkev in prosimo njegovo sveto Mater Marijo, naj s svojo materinsko dobroto spremlja očete kardinale, da bodo izbrali novega papeža. Jaz pa želim še naprej z vsem srcem služiti sveti Božji Cerkvi z življenjem, posvečenim molitvi.«
Papež Benedikt XVI. se je na pepelnično sredo, 13. februarja 2013, predzadnjič v svojem pontifikatu v avli Pavla VI. sestal z verniki pri splošni avdienci. Sprejeli so ga z aplavzi in veliko naklonjenostjo. Sveti oče jim je takoj na začetku spregovoril o svoji odločitvi, da se odpoveduje papeževanju.
Takole so se glasile njegove besede: »Dragibratje in sestre, kot veste, sem se odločil odpovedati službi, ki mi jo je Gospod zaupal 19. aprila 2005. To sem storil v polni svobodi za dobro Cerkve, po tem, ko sem dolgo molil in pred Bogom izprašal svojo vest, dobro se zavedajoč pomembnosti tega dejanja, a prav tako tega, da nisem več zmožen opravljati petrinsko službo z močmi, ki jih ta zahteva. Podpira in razsvetljuje me gotovost, da je Cerkev Kristusova, on pa je ne bo nikoli prikrajšal za svoje vodstvo in skrb. Vsem se zahvaljujem za ljubezen in molitve, s katerimi ste me spremljali. Hvala vam! Skoraj fizično sem čutil v teh dneh, zame ne ravno lahkih, moč molitve, ki mi jo prinaša ljubezen Cerkve, vaša molitev. Še naprej molite zame, za Cerkev, za prihodnjega papeža. Gospod nas bo vodil.«
Dragi bratje in sestre! »Oče, potrdi nas v veri!« S to željo smo Slovenci leta 1996 pričakali prvi obisk papeža Janeza Pavla II. S ponosom smo mu takrat povedali: »Slovenci smo že 1250 let kristjani. Hvaležni smo za dar vere. Tudi naša dežela je rodila in še rojeva svetnike. Vera našega naroda je bila zlasti v 20. stoletju bridko preizkušana, a je ostala neomajna. Baklo vere pa želimo ponesti tudi v prihodnja stoletja.«
Papež nas je ob obeh obiskih v Sloveniji spomnil na to, da ni dovolj sklicevanje na pretekla stoletja vernosti, na velike svetilnike vere, kot sta bila škof Anton Martin Slomšek in mučenec Lojze Grozde, kajti: »Evangelij nikoli ni oznanjen enkrat za vselej. V vsaki dobi zahteva novih oznanjevalcev in prič. Vsaka krščanska generacija se mora sama na novo odločiti za krščanstvo.«[1] Te papeževe besede izpred šestnajstih let si kličemo v spomin, ko po navodilih papeža Benedikta XVI. obhajamo »leto vere«.
»Leto vere« smo začeli ob 50. obletnici začetka 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Mnogi se še dobro spomnite, kako se je Cerkev v letih po koncilu začela prenavljati. Okrepila se je s številnimi duhovnimi poklici ter dobila novega poleta in poguma. V bogoslužju smo začeli uporabljati domači jezik in se tako še bolj zavedli, da smo Cerkev vsi krščeni, da smo v njej vsi soodgovorni in vsi poslani oznanjat evangelij. Vendar pa se je zato treba najprej živo zavedati, kako velik dar je vera in kaj je bistvo naše vere. O tem želimo spregovoriti danes.
Zvečer pa je papež Benedikt XVI. vodil svojo zadnjo slovesnost v baziliki sv. Petra in sicer sveto mašo na pepelnično sredo ob začetku postnega časa. Med pridigo je dejal: »Povabilo 'Obrnite se k meni z vsem svojim srcem' ni namenjeno le posameznikom, ampak tudi skupnosti. Skupnostna razsežnost, je spomnil papež, je »bistveni element vere in krščanskega življenja«. V postnem času je torej pomembno živeti v zavesti, da na spokorniški poti nismo sami, temveč skupaj z mnogimi brati in sestrami v Cerkvi. »Živeti postni čas v bolj intenzivni in jasni cerkveni skupnosti, v preseganju individualizma in rivalstva, je ponižno ter dragoceno znamenje za tiste, ki so daleč od vere ali so do nje ravnodušni.«
Pripravila Tone Gorjup in p. mag. Robert Bahčič OFM
V	Apostolskih delih, ki opisujejo začetke krščanstva, se krščanska vera kar štirikrat imenuje »pot« (prim. Apd 18,26; 19,9; 22,4; 24,22). Podoba vere kot potovanja nam je blizu. V veri napredujemo in jo poglabljamo. Pomeni tudi, da ne hodimo sami, ampak imamo za sopotnika samega Božjega Sina ter številne brate in sestre, ki verujejo tako kot mi. Predvsem pa po zaslugi vere ne hodimo na slepo, ne živimo brez cilja, ampak vemo za pot in za cilj. Naša Pot je Jezus Kristus. Njegov zgled in njegove besede nas vodijo in usmerjajo. Naš cilj je odrešeno, srečno življenje pri Njem skupaj z Njegovim in našim Očetom in Svetim Duhom.
V	današnjem evangeliju smo slišali, kako so Jezusa njegovi rojaki zavrnili, ga celo hoteli pahniti v prepad, a je kljub temu nadaljeval svoje poslanstvo in je, kot je zapisano v evangeliju, »hodil dalje« (Lk 4,30). In tudi v našem času nadaljuje svoje poslanstvo. »Glej, stojim pred vrati in trkam,« pravi Jezus v Razodetju.»Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Jezus potrka velikokrat, najbolj močno pa takrat, ko slišimo oznanilo o Božji ljubezni do nas. To je ljubezen, kakršno opisuje apostol Pavel v današnjem drugem berilu. Takrat je najboljša priložnost, da ga sprejmemo, da začnemo verjeti v njegovo ljubezen in mu ljubezen vračati. Apostol Janez povzema našo vero takole: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo« (1 Jn 4,16). Ko verujemo, zaupamo v Jezusa Kristusa, zaupamo v Božjo ljubezen in tako
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2013
premagujemo vse strahove, ki nam grozijo v našem krhkem življenju. Vera torej ni samo medla slutnja, da »mora biti nekaj«, da »je nekaj nad nami«, neka »višja sila«, kakor rečejo nekateri. To še ni vera. Krščanska vera se začne, ko sprejmemo Jezusa za svojega učitelja in vodnika. Tega pa ne naredimo kar tako in brez osnove, ampak razumno, ker se damo v veri poučiti in ker uvidimo, da je pametno in razumno verovati. Ko lahko rečemo z apostolom Pavlom: »Vem, komu sem veroval« (2 Tim 1,12). Ne verujemo na slepo, ampak po treznem premisleku in se svobodno odločamo, ali bomo Jezusa kot učlovečenega Božjega Sina sprejeli za svojo Pot, Resnico in Življenje.
Toda pri tem odločanju za vero v Jezusa Kristusa nismo prepuščeni sebi, saj nas k svojemu Sinu Jezusu priteguje sam nebeški Oče. Jezus pravi: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal« (Jn 6,44). Bog je namreč položil v naše srce hrepenenje po resnici, pravici in ljubezni, ki jih najdemo samo v Jezusu Kristusu. Madleine Delbrel, francoska duhovna pisateljica, ki se je h katoliški veri spreobrnila pri 20 letih in je nato vse življenje pričevala za Kristusa po pariških delavskih predmestjih, je v svoji knjigi z lepim naslovom Veselje, da verujem zapisala: »Vera je vedno Božji dar. Ne moremo je najti na nobeni tržnici, v nobeni človeški tovarni. Verovati ni nikoli čisto naravno. Vera nam razodeva, kar je po naravi skrito, vera nam omogoča, kar je nemogoče. ... Če vero sprejmemo, nam daje vedenje, ki je nedostopno znanosti, nam daje ljubezen, ki sicer uporablja
naše srce, a ni po njegovi meri, nam daje prednost, da delamo za Kristusovo odrešenje.« Naša vera pa je tudi občestvena. Do nje nismo prišli sami. Do nje nam je utrl pot Bog s pomočjo drugih in po nas jo želi spet predati drugim. Vsak, ki veruje, je kakor člen v veliki verigi verujočih. Verujemo skupaj s celotno Cerkvijo. Tako nosi in vzdržuje mojo vero vse cerkveno občestvo. Vsak izmed nas veruje »v Cerkvi in skupaj z njo«. »Kdor veruje, ni nikoli sam,« pravi papež Benedikt XVI.
Vera je torej velika vrednota, velika dragocenost. Elizabeta je Marijo pozdravila z besedami: »Blagor ji, ki je verovala!« (Lk 1,45). In tudi Jezus blagruje tiste, ki verujejo, ko pravi apostolu Tomažu: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati« (Jn 20,29). Blagor torej nam, ki verujemo! Dragi bratje in sestre! Vabimo vas, da se v letu vere, ki ga obhajamo, resnično zavemo in Bogu zahvalimo za veliki dar vere, ki smo ga prejeli. Tako kot je imel navado Božji služabnik, misijonar Friderik Baraga, smo tudi mi povabljeni, da poromamo h krstnemu kamnu župnije, v kateri smo bili krščeni. Zahvalimo se Bogu za čudoviti dar krsta, poglobimo svojo vero in postanimo še bolj goreči oznanjevalci evangelija vsem tistim, ki morda na poti vere omahujejo, pa tudi vsem, ki Boga z iskrenim srcem iščejo, pa ga še niso našli.
Naj vas pri tem odgovornem poslanstvu spremlja materinska priprošnja in blagoslov Device Marije, ki je z zvesto ljubeznijo spremljala svojega Sina tudi v dneh preizkušenj in trpljenja.
SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD Inc.
Telefon/Fax: 03 9853 7600 e-mail: slovwelfare@bigpond.com internetna stran: www.slovenianwelfare.org.au
Urad je odprt vsako 1., 3. in 4. nedeljo od 11.00 do 12.00 ure in vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10.00 do 12.00 ure, če se predhodno dogovorite po telefonu.
Naslov: 19 A'Beckett Street KEW VIC 3101
JANA IN JOŽE CEH iz Gold Coasta QLD sta 8. decembra 2012 praznovala svojo zlato poroko z romarji med sveto mašo v Ta Pinu v Bacchus Marshu (fotografija je desno zgoraj na strani 51) ter v nedeljo, 9. decembra, v Kew, kjer ju je 8.12.1962 poročil p. Bazilij. Jana je ob praznovanju zlatega jubileja zapisala: »Ker sva se srečala visoko v zasneženih Alpah - Falls Creek, je najina priprošnja k Bogu že od vsega začetka spoznanja: Daj, da v srcu mojem, pa naj jokam ali pojem, ljubezni žar plameni in da vedno mi v očeh, lep kot čisti gorski sneg, radosti odsev žari.«
Naše iskrene čestitke zlatemu paru, Jani in Jožetu, in še veliko lepih let skupaj v družini in med prijatelji! Bog živi!

SKOF ROZMAN SE VRAČA DOMOV.
V minulih letih smo večkrat slišali, da bi lahko kmalu prišlo do prenosa posmrtnih ostankov škofa Grego-rija Rožmana, ki je pokopan na Ameriških Brezjah v Lemontu v domovino. Ljubljanski nadškof Anton Stres je 1. februarja letos to javno potrdil in dejal: „Želimo, da prenos in pokop ostaneta na etični ravni pravice do dostojnega pokopa v domači zemlji, kar bi bil korak naprej k pomiritvi. Verjamem, da bo slovenska javnost to tudi tako sprejela." Po ureditvi dokumentacije in potrebnih postopkov bodo škofa Rožmana prepeljali iz ZDA v Slovenijo in ga pokopali v grobnico škofov v ljubljanski stolnici. Nadškof Stres je še povedal, da so o tem resno razmišljali že pred dvanajstimi leti. Med obiskom vatikanskega tajnika kardinala Angela Sodana je takratni predsednik Milan Kučan predlagal, da bi posmrtne ostanke škofa prenesli v Slovenijo in jih tukaj pokopali. Kardinal je to pozdravil, a pod pogojem, da pride do revizije sodnega procesa proti škofu Rožmanu. Kučan je sicer odvrnil, da ne bi bilo dobro, da bi prekop povezovali s sodnimi postopki, ki še potekajo na ljubljanskem sodišču in dodal: „Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta in zato tudi ne povod za kakršen koli triumfalizem." Kot je znano se je škof Rožman maja 1945 umaknil na Koroško in pozneje v ZDA. Čeprav se ni več vrnil v domovino, je do smrti ostal ljubljanski škof. Na tujem je nadaljeval s pastirskim delom med izseljenci. Pripravljal se je tudi na obisk rojakov v Avstraliji, a mu zdravje tega ni več dopuščalo. Umrl je 6. novembra 1959 v Clevelandu, pokopan pa je na pokopališču pri slovenskih frančiškanih v Lemontu. V domovini je bil medtem pred vojaškim sodiščem obsojen na 18 let zapora, izgubo državljanskih pravic in odvzem premoženja. Po več kot desetletju prizadevanj za obnovo postopka je to uspelo šele nadškofu Alojzu Uranu. Sodišče je leta 2007 sodbo razveljavilo, dve leti zatem pa je bil postopek zoper njega ustavljen. Tako škof ni več obsojenec. Kot so poudarili na nadškofiji, je s tem
izpolnjen pogoj Svetega sedeža, 550-letnica ustanovitve ljubljanske škofije pa je primeren trenutek, da se pokojnega škofa pokoplje v domovini. JUBILEJNO LETO SV. EME KRŠKE Celovška škofija je vstopila v jubilejno leto svoje za-vetnice. Mineva namreč 75 let, odkar je bila sv. Ema razglašena za svetnico. Ta žena, ki smo jo Slovenci sprejeli za svojo, je živela na prelomu iz 10. v 11. stoletje. Po smrti moža in sinov je leta 1043 v Krki na Koroškem ustanovila samostan benediktink in dala zgraditi mogočno svetišče. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena krška škofija. Za blaženo je bila razglašena že kmalu po smrti, za svetnico pa jo je 5. januarja 1938 razglasil papež Pij XI. Škofija se je ob obletnici tega dogodka odločila za daljše praznovanje, ki so ga začeli s slovesnim bogoslužjem v celovški stolnici. Kot je povedal škof Alois Schwarz, želijo v tem letu opozoriti na močno vero sv. Eme, na njeno dobrodelnost, pa tudi naklonjenost do vseh ne glede na narodno pripadnost. Praznovanje bo svoj vrh doseglo na njen god 27. junija letos; nanj se bodo po vsej škofiji pripravljali z devetdnev-nico. Cerkev v Krki na Koroškem, kjer je pokopana sv. Ema, pa bo po besedah tamkajšnjega župnika letos še posebej kraj, kjer romarji najdejo tolažbo, okrepitev, zaupanje, vero, pa tudi ozdravljenje. VLADNA KRIZA
Protikorupcijska komisija je v začetku leta objavila, da je pri nadzoru premoženja predsednikov strank ugotovila, da sta prvaka SDS Janez Janša in PS Zoran Jankovic kršila protikorupcijsko zakonodajo. Kot ugotavlja komisija, Jankovic ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši pa se je premoženje nepojasnjeno povečalo za desetino te vrednosti. Objava poročila je povzročila politični pretres, katerega posledice lahko le slutimo, so pa že zdaj premešale politične karte v Sloveniji. Prvi odzivi so bili precej zgovorni in najmanj obremenjeni. Predsednik državnega zbora in DL Gregor Virant je ob tem dejal: „Dobro je, da se je komisija lotila preverjanja premoženjskega
stanja najvišjih politikov v državi, torej predsednikov parlamentarnih strank. Dobro je tudi, da je pri petih predsednikih strank vse v redu. Nesprejemljivo pa je, da predsednika dveh najmočnejših strank ne spoštujeta zakona glede poročanju o premoženju in da komisiji nista znala pojasniti izvora premoženja. Mislim, da so te ugotovitve tako obremenjujoče, da terjajo odstop obeh z javnih funkcij." Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec se je strinjal s tem vendar pod pogojem, če ugotovitve protikorupcijske komisije držijo. Prvak SLS Radovan Žerjav je dejal, da želi slišati pojasnilo predsednika vlade. Če bi protikorupcijska komisija o njem sprejela takšne očitke, ne bi bil več minister za gospodarstvo in ne predsednik SLS. Predsednica NSi Ljudmila Novak je povedala, da je poročilo komisije treba spoštovati in upoštevati, vendar se v ocenah ne bi smeli prenagliti. Vsak bi moral po njenih besedah imeti možnost, da se zagovarja in da pojasni, česar ga obtožujejo. Predsednik SD Igor Lukšič pa je ocenil, da bi morala Janša in Jankovic krepko premisliti zadevo in storiti, kar je prav. ODSTRANITEV JANŠE
Protikorupcijska komisija je pri svojem delu kršila zakon in pozabila na strokovnost, zato se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali ni glavni cilj njenega poročila odstranitev Janeza Janše. Del politične elite, ki je pred časom za voditelja levice postavil Zorana Jan-kovica, je bil za Janšev padec pripravljen žrtvovati tudi predsednika PS. Po zakonu bi morala oba obtožena dobiti osnutek v pripombo, a se to ni zgodilo. Janša je pozneje pojasnil, da ne drži, da kakšnega dela svojega premoženja ne bi prijavil. Vse je bilo prijavljeno, prišlo pa je do zamud, kar je skušal komisiji tudi pojasniti. Priznal je tudi nekatere napake, ki jih je pozneje odpravil, a komisija tega ni sprejela. Dodal je, da ima težavo z dvema od treh članov protikorupcijske komisije, Rokom Praprotnikom in Go-ranom Klemenčičem. Prvi ga je, kot je dejal, deset let blatil kot novinar, drugi pa je bil nekdanji državni sekretar ministrice Katarine Kresal, ki je branil njeno protizakonito ravnanje v prejšnji vladi. Glede zakonitosti ravnanja komisije so deljena mnenja tudi v pravni stroki. Tudi v političnih krogih so menja deljena in mnogi se sprašujejo ali je bila v ospredju skrb za zakonitost ali pa so prevladovali sovraštvo, gnev in želja po odstranitvi Janeza Janše, kakor je bilo običajno za dosedanje afere, ki praviloma nimajo epiloga. Na upravno sodišče se je zaradi očitkov protikorupcijske komisije že pred časom obrnila tudi Katarina Kresal. To sta zdaj zaradi nezakonitega in netočnega poročila komisije storila tudi predsednik
vlade Janez Janša in Zoran Jankovic, ki je medtem zamrznil predsedniški položaj v največji parlamentarni stranki, ostaja pa župan Ljubljane. Zahtevala sta tudi začasno zadržanje poročila. RAZPAD VLADNE KOALICIJE Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki obtožuje Janeza Janšo, se je pojavilo vprašanje ali in kako lahko sedanja vlada v teh okoliščinah poglobitve nezaupanja ljudi v etično ravnanje politike učinkovito opravlja svoje delo. Odgovornost za to oceno nosita v prvi vrsti vlada in koalicija. Slednja je sicer že razpadla, saj se je DL konec januarja umaknila iz nje. Tako je vlada ostala brez dveh ministrov in predsednika državnega zbora, a le za krajši čas, saj je prišlo do zamenjav. Predsednik DL Gregor Virant je sicer računal, da bo Janez Janša odstopil oziroma poiskal zaupnico v parlamentu. Stranki DL je sledil še DeSUS, SLS pa odhod iz koalicije napoveduje za konec februarja. Janša še vedno meni, da bi morale stranke, ki zahtevajo njegov odhod, vložiti konstruktivno nezaupnico in ob tem predstaviti kandidata, ki ima zadostno podporo za vodenje države. Stranke DL, SLS in DeSUS že iščejo rešitev v tej smeri, a je malo verjetna, če želijo njihovi predsedniki ohraniti verodostojnost. Njihovo namero podpira tudi Janša, ki vztraja, da mora vlada delati s polnimi pooblastili, dokler ni druge rešitve: „Mi smo toliko, kolikor je to v naši moči, pripravljeni konstruktivno sodelovati. Nobene težave nimamo s tem, da se oblikuje neka nova vlada in neka nova koalicija in da zelo hitro predamo izvršilno oblast nekomu drugemu, ki bo v državnem zboru legitimno izvoljen. V političnem smislu bo SDS samo popravila napako, ki jo je naredila na začetku tega mandata, ko je šla v koalicijo z nezanesljivi partnerji." Janša se zaveda, da bi v primeru odstopa, čez šest mesecev, ko pridejo računi, njegova okrnjena ekipa nosila odgovornost za še slabše razmere v državi. Tudi predsednik države Borut Pahor meni, da je potrebno skleniti dogovor vseh parlamentarnih strank in poiskati najboljši možni način rešitve iz krize. Tak dogovor, ki bi bil pred meseci dobrodošel, je zdaj nujen za normalno delovanje države. Ob tem je Pahor dejal: „Izkazalo se bo, da zlasti v tej situaciji, ki meji s politične negotovosti v politično krizo, Slovenija potrebuje dogovor o tistih ukrepih, ki so ne glede na to, kdo je danes na oblasti in utegni biti jutri na oblasti, da je to dogovor koristen za vse. Težko ga bo doseči. Ampak, če je politična volja, če je čut za odgovornost, potem bomo vsaj poskusili. Jaz pa bom storil vse, kar je v moji moči, da ga tudi dosežemo." Skladno s tem se je Pahor sestal z vodstvi vseh strank in se dogovoril
za skupni sestanek, na katerem bodo razpravljali o ključnih vprašanjih, ki jih je treba rešiti kljub politični negotovosti. Med temi je nadaljevanje postopka za spremembo ustave glede referendumske ureditve, ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo in reforma trga dela. PREŠERNOV DAN 2013
Kulturni praznik sta letos zaznamovala shod Zbora za republiko in tako imenovana Tretja vseslovenska vstaja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Obe srečanji lahko razumemo le v luči protestov, ki se zadnje mesece vrstijo po Sloveniji. Vzrok zanje je finančna, gospodarska, politična in tudi moralna kriza. Vrstijo se zahteve za odstop vseh oblastnikov, po neposredni demokraciji, po pravni državi za vse ... Shoda, ki sta 8. februarja preplavila središče Ljubljane, imata nekaj skupnih in nekaj nasprotnih poudarkov. Shoda Zbora za republiko se je po oceni prirediteljev udeležilo dvanajst tisoč ljudi iz vse Slovenije. Kulturni program se je prepletal z govorniškimi nastopi politikov in predstavnikov civilne družbe. Praznično vzdušje so oblikovale tudi številne slovenske in evropske zastave. Govorci so se zavzeli za pravno državo, za enake možnosti, za pravičnost, za dobro celotne države,. spomnili so na sporočilo Demosa, obenem so zavrnili tovarišijski kapitalizem, poulični linč, pozive h klanju kristjanov. Vrstili so se pozivi k strpnosti, enotnosti, svobodni in odprti razpravi, kulturnemu dialogu ter podpori Janezu Janši. Kmalu po shodu Zbora za republiko se je na istem prizorišču začela tretja vseslovenska vstaja, na kateri se je zbralo dvajset tisoč ljudi. V duhu prejšnjih protestov so bile tudi te demonstracije uperjene predvsem proti politični eliti. Poleg številnih napisov so v množici plapolale zastave z rdečo zvezdo in simboli real socializma. Namesto govorcev so tokrat svoje povedali napisi: Nihče nas ne predstavlja, Parlamenta nočemo, Ulice ne damo, Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo (slabe) banke, Znanje je moč, Delavci vseh dežel, združimo se, Dajte prostor poštenim ... Shod so spremljali tudi nastopi glasbenikov. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli se je udeležil obeh shodov. Med drugim je dejal, da si motivi udeležencev enega in drugega zaslužijo spoštovanje, čeprav obe strani verjameta, da je druga zavedena in slabo obveščena. Videti svet črno-belo je morda lahko tolažeče, vendar ne bo pomagalo zgraditi konsenza, ki je potreben za ohranitev prihodnosti Slovenije, meni veleposlanik. Slovenci bi morali biti bolj prijazni med seboj, drug drugemu pa morali dati vsaj možnost, da se izkažejo za drugačne, kot se za njih navadno domneva.
Kljub razlikam pa je po mnenju veleposlanika bolj pomembno in trajno to, da so bili udeleženci obeh shodov odkrito zaskrbljeni zaradi svoje države, na obeh so bili omikani, vljudni in spoštljivi ter so bili resnično predani temu, da bi Slovenija za njihove otroke postala še boljša. PREŠERNOVA NAGRAJENCA 2013 Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Letošnja dobitnika sta slikarka Marlenka Stupica in pisatelj Zorko Simčič. Kot so povedali v obrazložitvi, sta jih prejela za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Zorko Simčič je v zahvalnem govoru med drugim dejal; »Kot človek, ki počasi odhaja - ne samo s tega odra, ampak tudi z odra sveta - naj povem, da sem za nagrado hvaležen in tudi izjemno počaščen ...« Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli mezzosopranistka Bernarda Fink in bas baritonist Marcos Fink, pesnik, filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, baletna plesalka Regina Križaj, režiser in scenarist Metod Pevec, baritonist Jože Vidic in prevajalka Marija Javoršek. Komisija je tokrat, hote ali nehote, dala posebno priznanje umetniškemu ustvarjanju ljudi, ki so velik del svoje poti prehodili na tujem. Pisatelj Zorko Simčič je desetletja ustvarjal v Argentini; od tam prihajata tudi Markos in Bernarda Fink. Brat in sestra sta nagrado prejela za zgoščenko s slovenskimi samospevi Slovenija! in odmevni cikel koncertov po Sloveniji. ŽUPANSKE VOLITVE V MARIBORU Mariborska volilna komisija je potrdila, da bo prvi krog volitev za novega župana potekal 17. marca 2013. Hkrati bodo izpeljali tudi volitve za štiri nadomestne svetnike, potem ko so se temu mestu odpovedali vsi kandidati SD. Volilna opravila tečejo od 12. januarja, kandidati pa morajo prijave oddati do 20. februarja. Volitve so potrebne, ker so tako imenovani mariborski vstajniki prisilili k odstopu dosedanjega župana Franca Kanglerja, ta pa je zadnji dan minulega leta položaj tudi zapustil. ANTON MARTIN SLOMŠEK KNEZOŠKOF LAVANTINSKI
Pri Mohorjevi družbi je izšel življenjepis blaženega Slomška, ki je bil izvirno izdan v nemščini. Napisal ga je Slomškov sodelavec Franc Kosar, ki je od blizu spremljal njegovo delo v Št. Andražu, prenos škofijskega sedeža v Maribor in Slomškova zadnja leta. Pripadal je prvi generaciji duhovnikov, ki jih je posvetil škof Slomšek. V obeh škofijskih mestih je bil med drugim spiritual bogoslovnega semenišča. Ob Slomškovi smrti je napisal dva življenjepisa o prvem škofu v Mariboru: krajšega v slovenščini in dalj-
šega v nemščini. Slednjega smo po sto petdesetih letih dobili v slovenskem prevodu. Delo z naslovom „Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski" je prevedel Jože Stabej. Kosarjevo delo se odlikuje po izdelanem literarnem slogu. Po mnenju Stabeja bo knjiga, ki razkriva Slomškov psihološki portret, pripomogla tudi k celostnemu razumevanje njegove osebnosti, saj podaja tudi temeljito zgodovinsko, sociološko, politično in cerkveno predstavitev obdobja, v katerem je živel. Franc Kosar je ostal v Mariboru še nekaj let po Slomškovi smrti in veliko pripomogel k temu, da so v mesto prišle šolske sestre.
PAHOR TISCHLERJEV NAGRAJENEC
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta letošnjo Tischlerjevo nagrado podelila pisatelju Borisu Pahorju, ki živi v Trstu in bo avgusta dočakal sto let. Kot razlog sta navedli pisateljevo zavzeto opozarjanje na pomen narodne zavesti ter tesno, kritično in srčno povezanost z usodo Slovenije, obrobnih Slovencev in tudi Korošcev. Predsednik Narodnega sveta je na podelitvi, 24. januarja 2013, v Celovcu nagrajencu med drugim dejal, da se je zavzemal za celoten prostor, kjer se govori slovenska beseda, ne glede na čas ali režim. „Ko ste pisali o vaši situaciji, ste pisali tudi o naši. Ko ste se lotevali vaših problemov, so to bili tudi naši problemi.
V	vaših podobah prepoznamo sebe. V vaših slikah gledamo sebe."Tischlerjevno nagrado, ki se imenuje po „očetu " slovenske gimnazije, Jošku Tischlerju, podeljujejo od leta 1979.
POSLOVILA SE JE MARUŠA KRESE
V	Ljubljani je 7. januarja 2013 umrla pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese. Za njo ostaja sedem pesniških zbirk, knjigi kratke proze Vse moje vojne in Vsi moji božiči ter roman Da me je strah?,
ki je izšel šele lani. V slednjem razkriva družinsko zgodbo v viharjih vojnega in povojnega časa. Leta 1947 v Ljubljani rojena Maruša Krese je študirala literarne vede, umetnostno zgodovino in psihoterapijo. V slednji se je izpopolnjevala v ZDA. Poklicno pot psihoterapevtke je kmalu opustila ter se posvetila novinarstvu in pisateljevanju. Dobra tri desetletja je živela na tujem, v Berlinu in še nekaterih mestih. Med vojno na Balkanu se je uveljavila tudi kot humanitarna delavka, še zlasti v obleganem Sarajevu. SLOVENSKI SMUČARJI V SVETOVNEM VRHU V nedeljo, 27. januarja 2013, je slovenska himna zadonela kar na treh športnih prizoriščih. Tina Maze, ki je bila dan pred tem druga na veleslalomu za svetovni pokal na domačem Pohorju, je zmagala na slalomski tekmi in prvič osvojila tudi skupni seštevek na 49. Zlati lisici. Robert Kranjec je zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih v Vikersundu na Norveškem. Med najboljšimi skakalci sta se mu pridružila še Peter Prevc in Jurij Tepeš, ki sta si razdelila peto mesto. Slovenski deskar Rok Marguč pa je na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v Kanadi v paralelnem slalomu osvojil zlato kolajno, s tem pa je vsaj na največjih tekmovanjih postal najboljši slovenski deskar vseh časov. Odlično so nastopili tudi slovenski skakalci na mladinskem nordijskem svetovnem prvenstvu v češkem Liberecu. V soboto, 26. februarja, so Urša Bogataj, Ema Klinec, Špela Rogelj in Katja Požun na ekipni tekmi z veliko prednostjo osvojile zlato medaljo. Njihov uspeh so dopolnili fantje v postavi Jaka Hvala, Anže Se-menič, Ernest Prislič in Cene Prevc, ki so za seboj pustili Poljake in Nemce ter se domov vrnili z zlato kolajno - Jaka Hvala z dvema, saj je osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka tudi v posamični konkurenci.
VASI DAROVI
ZA BERNARDOV SKLAD: $500: Saša & Dušan Lajo-vic; $350: Alfred Brežnik. $250: M & P. Beribak. $200: Slov. Assoc. Sydney, Janez Horvat. $150: Julka Paulič. $100: Karlo Lenarčič, Paula Gruden, Ivan Zadnik. $80: Franc & Tereza Fekonja, Milena Baetz, $70: Henrik & Ivanka Juriševič. $60: Karlo Lenarčič. $50: N/N, F.&I. Kampos, Marija Rede, Janez Robar, Josephine Bres-nik, Tone Mikuš, Dušan Jenko, Maria Grosman, Vinko & Maria Ovijač, Ernest Rutar, Slovensko društvo St. Albans, Paula Fabian, Maria Rogina, F & A Baša, Tone & Marija Brne, Alojz Gombač, Mihelca Šušteršič, Sanda Potočnik. $40: Slava Žele. $35: Josephine Plaznik. $30: Frank Rozman, Rezka Smolič, Srečko & Majda Brožič, Stojan & Kamica Žele, Franc & Maria Pongračič, Mario Marsič, Mirko Cuderman, Janez Klemenčič. $25: Anton Novak, T & A Možina, Angela Sirc. $20: Ivanka Kresevič, Bar-
bara Marinčič, Jože & Antonija Topolovec, Vinka Marko-vski, Janez Albrecht, Marjan Zadnik, Marjana Šmit, Anica Markič, Matija Cimerman, Urška Irhimeh, J & A Mav-lak, Frank Tomazin, Jože Krušec, Draga Vadnjal, Olga Dobrovšak, Branko Iskra, A & Z. Gec, Jože & Majda Grilj, Albert Logar, Kristina Hafner, Milena Carli, Fani Natlačen, Antonia Smrdelj, Jožica & Alojz Ličan, Ana Horvat, Milka Medica, Tereza Kaiser, Anton & Anica Konda, Helena & Štefan Zadravec, Jožica Jurin, Anica Kolenko, Olga Horvat, Marica & Jože Ozvatič, Jože Podboj, Olga Brne, V & K Bauer, Angelca Povh, E & M Kalčič, Pavel Ton-kli, Terezia Matuš, Marian Perič, Olga Todorovski, Anica Markič, Maria Umbrazunas, Rosa Franco, Anton & Gizela Mlinaric, Jože Žužek, Elizabeth Vajdič, Jurij Bogdan, Matilda Klement, Traudi Šmuc, Zora Franca, Tilka Lenko, Ivan Petelin. $15: HASA, M. Vončina, Maria Jaklič. $10: Majda Skubla, Alojz Gašperič, Pavla Cesnik, Marjan Sak-sida, Ana Marija Zver, R & T Simunkovič, Marian Pažek,
Greetings from Slovenia from Jessica!
I hope that everyone had a lovely Christmas and New Year. I had a wonderful first Christmas in Slovenia, although it was not unfortunately a white Christmas. I had the pleasure of seeing family from Australia and spending time with family from various parts of Slovenia. I got to experience Miklavž celebrations earlier in December and take part in a midnight mass at the local church in my village. I got to try lots of traditional food and wine. I also had a great New Year, watching my cousins set off firecrackers and counting down to midnight in the foggy main square Prešernov trg. I have been in Slovenia for around 4 1/2 months now. I have embraced new sports. I have watched a few ice hockey games and I have stayed in Kranjska Gora and tried snow boarding. It is a lot more challenging than I thought it would be, but still lots of fun. Slovenians are more interested in skiing though, so I shall need to try this next. They start very young and it is not uncommon to see children as young as three whizzing down the slopes! Slovenians are very into watching snow sports, also and I will be lucky to go my family here next weekend to watch Tina Maze in Maribor for the World Cup. It has been strange to hear about Australia in the news. Here there has been flooding and extreme coldness due the snow, and in Australia bushfires and extreme heat. I hope that Misli readers stay safe. There have been many protests here and I have learnt a lot more about Slovenian politics. I have finished my first semester of Slovene school and I am looking forward to the next which commences in February. Slovenian is a tough language,
I can understand a lot more now, but realise that there is still much more to learn - it is not as easy as I thought it would be - but I am determined to return to Australia reasonably fluent! I have still been a little homesick here, which I think is normal to experience over the holiday period. Aside from that, I really love living here. Slovenia is such a beautiful country and with snow it is simply breathtaking. I am lucky to have a great set of friends from school, here as well as being quite close to my cousins who are around my age. I am very lucky to have work. My Ljubljana course now has holidays, but I have an extra job with a student in Postojna to make up for it. I am very lucky to have such a great support group here and lots of connections. In the next month I look forward to returning the favour and meeting with visitors from my Slovenian Club and family friends who will be coming to Slovenia. Stay safe and well, I look forward to giving my next update very soon.
Lep pozdrav, Jessica Bassett, Slovenia.
Bernard Brenčič, Peter Belec, Lucija Knafelc, Mario Svetina, Rezika Ristovski, Frančiška Ludvik, Elvira Čuk, Lojze & Iva Jerič, Branko Jerin, A & M Tuksar, Oto Zore, Angela Brala, Drago Grlj, Jože Konda, Toni Urbančič, Hedvika Košak, Milica Dular, Fani Maver, M & S Blatnik, Lojze & Anka Dominko, Anna Sutej, Lidia Bole, F & M Uršič, F & P Lužnik, Maria Jamšek, Slavka Podbevšek, A & A Špiclin, Milena Birsa, Jože Plevnik, Anton Gjerek, Maria Ferjančič, Stane & Marija Debelak, Josephine Twrdy, Kristina Vičič, Albin Fabian, Stanko & Maria Kolar, Kristina Car, Katarina Hvalica, Pavel Trček, Anton Ferfila, Franc Murko, Jože Brožič, Elio Ilias, Ema Kowalski, F&M Gril, Juliana Kure, Anton Kociper, Anka Pekolj, Anna Lešnjak. $5: Alojz Korošec, Mimika Horvat, Alojz & Zofia Hrast, Fred Brožič, Terezia Jošar, Melita Zupan. ZA LAČNE: $100: Ivan Zadnik, Jana & Jože Čeh, Tone & Anica Konda (namesto božičnih voščilnic). $50: Nadia & A. Vonič, Vinko & Marija Ovijač (namesto božičnih voščilnic). $20: Alojz Gašparič.
$10: Slavka Podbevšek. ZA MISIJONE: $100: Jože & Marija Makovec (kjer je potrebno). $50: S. Peršič, Jožica & Marija Makovec (za riž). $40: Anton Kociper. ZA MISIJONE PEDRA OPEKA: $170: Karmen Bonello. $100: Anton & Gizela Špiclin. $70: Jozephine Magro. ZA SESTRE MATERE TEREZIJE: $50: Anica Lapuh. ZA SALOMONOVE OTOKE: $100: Jože Topolovec, $50: Tilka Lenko (namesto cvetja Ediju Lečniku), Kati Ogrizek. $20: Tilka Lenko (namesto cvetja Milki Gomboč). ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCA NA SALOMONOVIH OTOKIH: $1500: N.N. $250: Ivanka Kresevič, Anica Zupančič, Anica Rant, Angela Dodič (skupno $1000).
ZA p. STANKA ROZMANA: $400: Frank Rozman. $50: Tone Mikuš. ZA MADAGASKAR: $50: Jože in Jana Čeh. ZA SAMOSTAN SESTER V TURNIŠČU (KLARISE): $50: Maria Korva. ZA SV. GORO: $50: Damijan Fortuna. ZA p. HUGA & p. MILANA: $50: Družina Mramor, Marija Rogina, Janez Šveb.	BOG POVRNI!
Iz Kraljičine dežele - Queenslanda
r 3 ,
Mesec januar nam je zopet prinesel obilo dežja. Ponekod ga je v treh dneh padlo nad en meter. Zato so sledile poplave, ki so poleg Queenslanda prizadele tudi velik del severnega New South Walesa. Čeprav je bil dež po več kot šestih mesecih suše zelo dobrodošel, nam je povzročil veliko škode, posebno ob rekah in nižje ležečih predelih. Neurje je rahlo poškodovalo streho na stavbi društva Planinka, na katero se je naslonilo podrto drevo. Kolikor mi je znano, Slovenci tokrat nismo bili prizadeti. To lahko rečem le na osnovi osebnih podatkov in pogovorov z rojaki, ki jih poznam. Za novo priseljene rojake, katerih naslovov nimamo, pač ne vemo, kje so. Pretresljive slike in poročila prizadetih, ki jim je voda poplavila domove in njihove lokale, so v nas vzbudile globoko sočutje do prizadetih ljudi, posebno še do mladih družin in upokojencev. Prvo nedeljo v januarju, na praznik Svetih treh kraljev, nas je obiskal pater Darko, ki je prišel z Gold Coasta, kjer je v soboto daroval sveto mašo za tamkajšnje rojake pri društvu LIPA. Obisk duhovnika je sodil še v božični čas, zato so pri maši prevladovale božične pesmi. Pričarale so nam spomine na božične dni v domačem kraju, posebno še na praznik Svetih treh kraljev. Kuharici Slavka Maver in Zofija Durič sta nam pripravili dobro kosilo. Po njem smo imeli priložnost za srečanja s prijatelji. Po lepem nedeljskem popoldnevu smo se razšli dobre volje domov. S patrom Darkom sva naslednji dan obiskala Marijo Čeh, ki je 6. januarja praznovala 101. rojstni dan in ji zaželela vsega dobrega, posebno še zdravja v visoki starosti. Pater ji je podelil blagoslov. Marija nam je s hvaležnostjo govorila o veliki pozornosti, ki jo je bila deležna ob svoji visoki obletnici. Posebno se je razveselila papeževega blagoslova, ki zdaj visi v njeni v sobi, kakor tudi ostalih čestitk od prijateljev in pomembnih oseb. Vsi, ki Marijo poznajo, jo imajo radi in ji radi pomagajo. Na njen 101. rojstni dan ji je njena ožja družina pripravila lepo svečanost v lokalni restavraciji. S patrom Darkom sva se odpravila tudi na Bribie Island na obalo Pacifika na kopanje. S Francem
Visočnikom, ki je doma na tem lepem otoku, smo se odpravili na odprto morje, kjer je čudovita obala in topla voda. Na poti domov smo obiskali grob Cveta Mejača in zmolili očenaš za pokojne rojake, ki počivajo na tamkajšnjem pokopališču - tudi za Pavlo in Georga Marinovič. Ob prijetnem pogovoru smo sklenili lep dan. POKOJNI:
Ivan Pišotek me je opozoril na pokojno Plutovo Darinko, ki je umrla 12. septembra 2012 v Brisbanu. DARINKA MARTINA STRUGAR, rojena PLUT, je pokopana na pokopališču Mount Gravatt poleg moža, ki je umrl pred enaindvajsetimi leti. Pokojna je bila rojena 28. oktobra 1924 v vasi Vranoviče v Beli Krajini. V Avstralijo je prišla 12. oktobra 1936 z mamo Kristino Plut in dvema sestricama Danico in Marijo. Njen ata Jože Plut je prišel v Avstralijo že dosti prej - na Silvestrovo leta 1926. Plutova družina je bila vsekakor najbolj poznana slovenska družina
v Brisbanu. Naša bandera Marije Pomagaj ter bandero svetega Cirila in Metoda s slikami na platnu, ki jih je naši slovenski skupnosti priskrbel s Koroške dr. Ivan Mikula, so sešile Plutove hčerke. Pokojna Darinka zapušča sestri Marijo in Danico, pet otrok, osem vnukov in štiri pravnuke. Umrla je tudi IVANKA ŠTAVAR, rojena TOMŠIČ. Njena zemeljska pot se je začela 16. junija 1937 v Baču pri Knežaku, končala pa 14. januarja 2013. Sedemnajstletna Ivanka je prišla v Avstralijo na Štefanovo, 26. decembra 1954. Leta 1957 se je poročila z Rudijem Štavarjem. Oba sta bila zelo dejavna pri slovenskem društvu Planinka; ohranili
Gold Coast Bocce Club Lipa
ju bomo v lepem spominu. Ivanka nam je pogosto kuhala; znana je bila kot dobra kuharica. Rudi je umrl že leta 1994 in je bil kot kuhar zaposlen v Brisbane Royal Hospital. Pokojna Ivanka zapušča sinova Rudija in Marka ter osem vnukov. Pokopana je na pokopališču Mt. Gravatt, kjer je svoj zadnji počitek našlo verjetno največ Slovencev iz Brisbana. Pozdrav iz lepo ozelenele in sončne Kraljičine dežele.
Mirko Cuderman
Moram se vrniti precej nazaj, ker že dolgo nismo nič poročali za Misli.
V	naši skupnosti smo 9. septembra 2012 obhajali očetovski dan. Oče leta je postal Karl Knap. Vsi so bili zadovoljni, da ne izbiramo samo mamice leta, saj če ne bi bilo očetov, tudi mamic ne bi bilo. Imeli smo se zelo lepo.
Dne, 25. septembra 2012 smo imeli občni zbor. Upali smo na nove mlade moči, pa nam ni uspelo. Zato bomo z delom nadaljevali kar stari. Predsednik je Jani Pal, podpredsednik Karl Knap, tajnica Vlasta Burcul, blagajničarka Milka Marušič; v odboru pa so Marica Pal, Fanika Knap, Lojze Businet in Sonja Businet. Na sliki s škofom je cel odbor, le eden se bolj slabo vidi. Tako smo spet uspeli, da gre ključ naprej.
V	torek, 2. oktobra 2012, smo imeli res prekrasen dan. V prvi skupini Slovencev iz Melbourna je prišlo na kosilo 28 ljudi. Skupino je vodila gospa Romana Žetko z Jadrana. Ob drugi uri popoldne nas je obiskalo še 55 rojakov, ki so se ustavili na kavici ob pecivu. To skupino je organizirala Marija Anžič iz Kew. Lepo je bilo videti prijatelje, s katerimi se poznamo že dolgo vrsto let. Takšnega veselja že dolgo ni bilo na Lipi. Zapeli in zaigrali so nam na harmoniko. Tudi pesem "Lipa zelenela je " se je razlegala po naši lepi, tihi dolini. Hvala vam vsem za tako prijaznost. V petek, 5. oktobra 2012, smo se spet dobili pri slovenski kapelici. Maševali so kar štirje slovenski patri. V soboto, 6. oktobra 2012, smo se znova dobili v Brisbanu na mladinskem koncertu. Za konec pa smo imeli v nedeljo, 7. oktobra, biserno mašo patra Valerijana in se zatem poslovili od lepega in pestrega tedna. Za nas tu na Gold Coastu taki trenutki kar preveč hitro minejo. Še dolgo nam bodo ostali v spominu.
V	nedeljo, 18. novembra 2012, smo imeli v cerkvi Sacred Heart mašo narodov. Maševal je nadškof dr. Mark Coleridge iz Brisbana. Vsaka narodna skupnost je imela svojo stojnico. Mi Slovenci smo gostom ponudili kranjske klobase in kuhano vino. Slednjega smo predstavili kot "slovenski čaj". Predsednik Jani Pal je dal nadškofu poskusiti ta naš "slovenski čaj". Vprašal je za recept, saj se mu je zelo dopadel.
Vlasta Burcul, Marica in Jani Pal, nadškof, Fanika in Karl Knap in Sonja Buzentin.
Po maši narodov je imela vsaka skupnost svojo stojnico. Za slovensko so kuhali in stregli: Jani Pal, Vlasta Burcul, Karl Knap.
Sonja Buzetin z Božičkom.
Drugo nedeljo v decembru nas je obiskal sveti Miklavž. Najprej smo imeli samopostrežno kosilo. Ljudje so bili zadovoljni, ker je bila bogata izbira. Po kosilu nas je obiskal Miklavž in obdaril otroke, pa tudi mamice in žene. Vsaka je dobila steklenico penečega vina. To je bilo veliko presenečenje za vse. Otroci so bili zelo veseli, ko so odpirali darila; nekateri so dobili celo več daril. Po kavici in pecivu
Božični čas je za nami in tudi šolske počitnice,
ko so otroci prosti šolskih obveznosti, lahko malo čas preganjali in se sprostili. Nedavno praznovanje božičnih praznikov je minilo v lepem vzdušju. V naši cerkvi je že kar navada, da ljudje občudujejo jaslice, ki vsako leto nagovarjajo starejše in mlajše. Za to so zaslužni naši delavci, ki si vzamejo čas, da cerkev zažari v božičnem vzdušju. Vsako leto je nekaj novega, saj ne manjka domiselnosti pri postavljanju jaslic in božičnih dreves. Hvaležen sem rojakom za njihov trud in čas.
Božična maša polnočnica ni bila ob polnoči -prestavili smo jo na osmo uro zvečer; s tem omogočimo starejšim in otrokom, da se lahko udeležijo svete maše. Za božično mašo je bilo kar nekaj presenečenj. Za doživeto bogoslužje so poskrbele: sestri Katren in Tereza Pistor v pevskem duetu, na orglah pa ju je spremljala Rebeka, ki je tudi naša organistka. Pri darovanju so zapeli božični pesmi. Za svet pa je na harmoniko zaigrala Ashley Horvat, ki redno zastopa slovensko versko skupnost na slovenskih koncertih. Zaigrala je Sveto noč. V tridesetih letih se je zgodilo prvič, da so pri božični maši nastopili solistka in duet; seveda so se tudi pevci na koru potrudili in s svojimi glasovi povzdignili slovesnost Gospodovega rojstva.
Praznik SVETE DRUŽINE, naših zavetnikov, smo
praznovali zadnji dan leta. Pri sveti maši smo se Bogu zahvalili za vse milosti in duhovne darove, ki smo jih deležni v naši cerkvi. Ob koncu svete maše smo se z zahvalno pesmijo zahvalili Bogu za tride-
smo se začeli odpravljati domov; ta decembrski utrinek nam bo ostal v spominu. V letošnjem letu smo se prvič zbrali k sveti maši v soboto 5. januarja 2013. Bilo nas je kar precej, čeprav jih je bilo nekaj na dopustu. Hvaležni smo patru Darku, ker je tako dober, da nas pride obiskat. Lepe pozdrave in zdravo ter blagoslovljeno leto 2013 vsem bralcem Misli. Fanika Knap
set let našega skupnega doma, kjer se zbiramo nedeljo za nedeljo, ob praznikih in drugih dnevih. Bog daj, da bi še velikokrat praznovali ta praznik - skupnost se stara in s tem tudi krči. Je pa veliko lepih trenutkov; ob nedeljah se zbiramo po maši v dvorani ob kavi, čaju, pecivu, ... za može pa imamo kaj bolj resnega. Taka druženja pogrešajo v avstral-
p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8346 9674; 08 8121 3869
Mobile: 0434 197 097
Email: tretjakj@gmail.com
skih in drugih skupnostih. Hvala zvestim rojakom, ki prihajajo kljub temu, da se včasih kaj zalomi in jih ne odpihne vsak vetrič, ki občasno zapiha. Saj ni družine in ne skupnosti, kjer včasih ne bi prišlo do trenja. Če znamo odpuščati, se skupnost ali družina uči ljubezni in odpuščanja.
Vstopili smo v POSTNI ČAS, ko z molitvijo, postom in dobrimi deli rastemo v duhovnem življenju in se pripravljamo na največji praznik - Jezusovo vstajenje. Ob petkih je po sveti maši križev pot, ob nedeljah pa pred sveto mašo. Ob premišljevanju postaj križevega pota nas Bog najlepše nagovarja o smislu in veličini trpljenja, ki ga je Jezus prestal zaradi nas in našega odrešenja. Na praznik svetega Jožefa, 19. marca, to je cvetni torek, je sveta maša po nedeljskem urniku, po sveti maši bodo litanije v čast Svetemu Jožefu. Na CVETNO NEDLEJO, 24. marca, bo pred sveto mašo blagoslov oljk in zelenja, nato procesija v cerkev, med sveto mašo pa bo pasijon. Na veliki ponedeljek je v katedrali krizmena sveta maša. Nadškof in duhovniki iz nadškofije smo zbrani ob oltarju; med to mašo duhovniki obnovimo naše duhovniške obljube ter tako potrdimo zvestobo Bogu in povezanost s škofom. Ob koncu svete maše je še blagoslov krizme in olj, ki jih med letom rabimo za krst, sveto birmo in bolniško maziljenje. Vsaka skupnost po svojem zastopniku sprejme iz nadškofovih rok sveta olja. VELIKI ČETRTEK je spomin na zadnjo večerjo, na zakrament mašniškega posvečenja in postavitev svete evharistije. Sveta maša bo ob 7. uri zvečer, po maši pa prenos Najsvetejšega v ječo in molitev za poklice.
Na VELIKI PETEK je strogi post, ki veže vse od 7. leta starosti naprej. Popoldne ob 3. uri bodo obredi velikega petka, zatem pa bo Najsvetejše izpostavljeno nad Božjim grobom; molili bomo rožni venec, bo pa tudi priložnost za sveto spoved. VELIKA SOBOTA, spomin Jezusovega počitka v grobu. Popoldne ob 2.30 bo križev pot in blagoslov velikonočnih jedil. Zvečer ob 7. uri bo velikonočna vigilija. Ob koncu svete maše bo še blagoslov velikonočnih jedil.
VELIKA NOČ, praznik GOSPODOVEGA VSTAJENJA. Ob 10. uri bo slovesna vstajenjska procesija, tej bo sledila sveta maša. Po sveti maši želimo razveseliti otroke, ki bodo iskali pirhe okrog cerkve. Na velikonočni ponedeljek bomo imeli sveto mašo ob 10. uri.
Ves postni čas je priložnost za zakrament sprave ob petkih po sveti maši. Bolnike, za katere vem, bom obiskal v cvetnem tednu; če veste še za kakega bolnika, ki želi duhovnika, sporočite, ga bom obiskal. Obisk bolnikov je namenjen prejemu svete spovedi in svetega obhajila, pa tudi svetega maziljenja, če bolnik to želi.
p. Janez
Ob koncu bi se rad zahvalil za nesebično pomoč in tehnično podporo pri mojem računalniku Rosiki in Stevenu Smith. Kadar koli kaj nagaja ali si ne znam pomagati, ker nisem zato usposobljen, sta mi Rosi in Steven vedno na razpolago. Ko je potrebno poslati slike za Misli ali kaj nagaja pri pošiljanju članka, vedno rada prideta in dobrovoljno pomagata, vse za »gratis«. Danes je težko najti nekoga, ki je pripravljen še kaj napraviti zastonj; pri računalniku je vsako delo povezano s kar precejšnjimi stroški. Zato sem še toliko bolj hvaležen. Rosi in Steven, Bog povrni! p. Janez
MISLI so 25. januarja 2013 dopolnile 61 let in stopile v 62. leto svojega rednega izhajanja.
Izšle bodo v šestih številkah kot dvomesečna revija. Naročnina je tudi za letošnje leto $50, letalsko po svetu $100. Hvala vsem, ki redno poravnate naročnino za tekoče leto in darujete v tiskovni sklad patra Bernarda. Hvala vsem sodelavcem in dobrotnikom našega misijona in pri reviji Misli.
Seminar za učitelje v Ljubljani
Bil je mrzel torek, 23 . januarja 2013, ko se nas je 19 zbralo na dvotedenskem seminarju v Ljubljani za poučevanje slovenskega jezika v tujini. Prišli smo iz vseh vetrov: 14 iz Argentine, 2 iz Kanade, ter po 1 iz ZDA, Brazilije in Avstralije. Strokovni del seminarja je pripravil Zavod RS za šolstvo, organizirala in financirala pa sta ga Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Program seminarja je bil pester in zelo dobro pripravljen. Poudarek je bil na osnovnih pedagoških veščinah za delo s predšolskimi otroki, učenci ter odraslimi udeleženci tečajev slovenskega jezika. Seznanili so nas tudi s sodobnimi didaktičnimi gradivi, knjižnimi novostmi, sodobno slovensko književnostjo, omogočili obisk slovenske šole pri pouku za izmenjavo izkušenj s slovenskimi učitelji in drugimi sodelavci. Predavanja so nam popestrili tudi s tem, da smo prepevali slovenske narodne in zabavne pesmi, poslušali narodne pripovedke in pravljice, obiskali gledališče, knjižnice in založbe. Prav vsi pa smo odnesli lepe spomine na Slovenski šolski muzej, kjer smo bili zopet učenci v razredu pri učni uri ''Lepega vedenja'' iz leta 1907. Torej v času naših dedkov in babic. Pri tej uri smo se nasmejali do solz, saj smo se zelo resno vživeli v učence tistega časa.
V imenu vseh udeležencev seminarja se iskreno zahvaljujem ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmili Novak za pozdravne in vzpodbudne besede ob njenem obisku na seminarju. Zahvala gre tudi mag. Primožu Alešiču, ki je vodja
sektorja na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Brigiti Žarkovič Adlešič, vodji centra za profesionalni razvoj na Zavodu za šolstvo za prijazne besede ob naši zaključni prireditvi. Zahvaliti se moram tudi organizatorjem seminarja: Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ter Zavodu RS za šolstvo. Posebna zahvala pa gre še: Suzani Martinez iz Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je sodelovala pri celotni organizaciji, in Evi Jurman - naši mentorici z Zavoda za šolstvo, ki je pripravila zelo dober program in pester izbor vsebin; Tatjani Jurkovič - sekretarki MIZKS za vsestransko pomoč na seminarju. Na filozofski fakulteti pa nas je nagovoril moj dober znanec iz Avstralije, dr. Zvone Žigon, ki nas je podprl na zaključni prireditvi pri petju naših narodnih pesmi.
Hvala vam za vso strokovno in finančno pomoč, ki nam je bila nudena v času seminarja. Znanje, ki smo ga pridobili v tem času, bomo skrbno prenesli na naše učence po svetu. Skrbeli bomo za ohranitev slovenskega jezika na vseh celinah sveta, od koder tudi prihajamo. Bilo je naporno, bilo je lepo, včasih tudi smeha do solz. Ogledali smo si lepote naše rodne domovine, kamor se bomo vedno radi vračali in kjer smo stkali nova prijateljstva in postali dobri prijatelji kljub velikim razdaljam. Ne smemo pa tudi pozabiti na naše prijazno osebje v hotelu M, od sobaric, taksistov do direktorja, ki so lepo skrbeli za nas, saj so nam želje brali kar iz oči. Res smo se počutili kot doma. Hvala vsem!
Irena Jernej Auser, Brisbane QLD
vi-
r-
* VI ■
-0T
SLOVENSKO DRUŠTVO ST. ALBANS
Gusti Vinko
MIKLAVŽEVANJE smo imeli 2. decembra 2012. Skupaj z Miklavžem in angelom je letos prišel v naše društvo tudi Dedek Mraz. Parklja nismo imeli, ker so bili otroci pridni vse leto. Bilo nas je veliko in tudi otrok je bilo kar precej. Zahvala gre starim staršem. Za darila smo poskrbeli v društvu in poleg tega so jih prinesli tudi starši. Miklavž je otroke pohvalil in obljubil, da se prihodnjič spet vidimo. Ta lepa slovenska tradicija naj ostane z nami še naprej. Seveda je to odvisno predvsem od vseh nas. Še na mnoga leta, Miklavž in Dedek Mraz!
SILVESTROVANJE smo zares lepo praznovali s prijatelji. Vsak izmed nas je prinesel dobre spomine iz leta 2012. V glavnem so bile vse želje za novo leto za zdravje, veselje in mnogo uspeha. Dvorana je bila lepo okrašena in napolnjena z gosti. Slovenska pesem je ta večer zadonela od srca do srca. Bili smo navdušeni nad petjem in igranjem ansambla Melodija. Ta silvestrski večer nam bo ostal še dolgo v spominu. Še enkrat prav lepa hvala vsem članom ansambla. Imamo dobre glasbene skupine med nami in ne vidim potrebe, da bi vabili druge iz Slovenije. V imenu odbora hvala vsem, ki ste pridno delali ta večer, predvsem pa še kuharicam.
Praznovanje zlate poroke MIMIKE IN SLAVKA BLATNIK V klubskih prostorih družabnega društva St. Albans smo 19. januarja 2013 praznovali zlato poroko Mimike in Slavka Blatnik, ki sta skupno življenjsko pot začela tukaj v Avstraliji. Poročil ju je pokojni pater Bazilij. Mimika in Slavko sta redna obiskovalca svete maše v St. Albansu in Kew. Slavko je dobro znan v slovenski skupnosti, še posebej pa v St. Al-bansu. Kar trinajst let je bil predsednik kluba, zdaj pa je podpredsednik. Njegovo delo za klub je neprecenljivo. Člani se mu na tem mestu zahvaljujemo za vse. Dobil je tudi odlikovanje avstralskih oblasti. Ob zlatem jubileju je pater Ciril Božič vodil bogoslužje z molitvami in prošnjami za jubilanta pred našo kapelico. Zatem smo imeli kosilo in Slavčkov trio je zaigral nekaj poskočnih polk in valčkov, kar je privabilo pare na plesišče. Predsednik Mario Jakin pa je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Praznovanje Mimike in Slavka je potekalo v družbi hčerke Mojce in sina Darka z ženo in hčerko ter številnih prijateljev, ki so jima zaželeli še veliko veselih let in zdravja do diamantne poroke. Daj Bog, da bi se te želje uresničile.
Mimika in Slavko se prav lepo zahvaljujeta vsem udeležencem, še posebej pa kuharicam pod vodstvom gospe Tereze Maver in vsem, ki so skrbeli za pijačo. Zahvaljujeta se tudi za darila. Še enkrat, Mimika, Slavc, korajžno naprej do diamantne poroke!
Praznovanje 60. obletnice rojstva V našem klubu v St. Albansu je praznovala svoj 60. rojstni dan SILVIA DOBROVŠEK. Že nekaj let je članica kluba in dobra kuharica, ki z veseljem opravlja svoje delo. Praznovanja se je udeležilo od šestdeset do sedemdeset gostov. Za veselo vzdušje in za to, da je bilo plesišče dobro obiskano, je poskrbel "Slavčkov trio". Gospa Silvia se lepo zahvaljuje klubu, da ji je omogočil praznovanje v svojih prostorih, vsem povabljenim gostom pa tudi za darila.
Silvia, še enkrat vse dobro za naprej, Ti želi družabno društvo St. Albans.
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au
valerian@pacific.net.au
SYDNEY - MERRYLANDS - SV. RAFAEL
LETOS so pust, post in velika noč že zgodaj, zato že sedaj objavljamo spored za postni čas in veliko noč, drugo pa kasneje.
PUSTNA NEDELJA je letos 10.2. Na to nedeljo smo dolga leta prirejali PUSTNI PIKNIK. Na sestanku delovnih skupin lani novembra pa smo sklenili, da pustnega piknika ne bomo več imeli. Naše vrste rojakov se krčijo, moči pešajo in marsikdo ne more več. Če bo kakšna nova ekipa, nova pobuda za to ali kaj drugega primernega, toliko bolje. Dobra volja naj ostane, mali oglas pa velja. POSTNI ČAS začenjamo s pepelnično sredo, 13.2. Sv. maši z blagoslovom pepela in obredom pepelenja sta bili ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer. Ta dan je strogi post. KRIŽEV POT molimo vsak četrtek in petek pol ure pred sv. mašo: ob četrtkih ob 10.00 dopoldne, ko je srečanje molitvene skupine, in sv. maša ob 10.30. Ob petkih je ob 6.00 zvečer češčenje Najsvetejšega, ob 6.30 zvečer blagoslov z Najsvetejšim in križev pot, ob 7.00 zvečer pa sv. maša.
V POSTNEM ČASU ne bomo pozabili na vsakoletno postno akcijo PROJECT COMPASSION. Postna akcija je v našem zvestem občestvu lepo utečena, toda vseeno skušajmo navdušiti še koga, če kdo ne ve zanjo, vzgajajmo se med seboj in vzgajajmo mladi rod za dobrodelnost, za odpoved, da se kdaj odpovemo kakšnim priboljškom, sladkarijam ali kakšni drugi stvari, ki jo imamo radi ali gremo radi. Lahko tudi spraznimo žepe, če kdo med nami stoka, da mu drobiž trga žepe. Ni prepozno začeti. VSAKO ČETRTO NEDELJO v mesecu je DRUŽINSKA SV. MAŠA V ANGLEŠČINI. V februarju smo s to sv. mašo na 2. postno nedeljo, 24.2., začeli šolsko in katehetsko leto. Pater je pri sv. maši blagoslovil otroke in šolske torbe, da našemu Gospodu izročimo svoje delo, učenje in prizadevanja in se kot ljudje in kristjani trudimo biti
vedno boljši. Vabimo tudi naše najmlajše in njihove starše. Ker v božičnem času zaradi počitnic nimamo blagoslova otrok, se toliko bolj potrudimo sedaj!
VABIMO KANDIDATE za prvo sv. obhajilo in birmo in njihove starše, da se prijavite do konca februarja, da se dogovorimo, kdaj in kako bomo začeli nauk in pripravo. Za prvo sv. obhajilo bomo izbrali katero od nedelj, ko obhajamo družinsko sv. mašo, sv. birma pa bo pri nas v nedeljo, 13.10.2013, seveda, če bo dovolj prijavljenih. Birmoval bo naš škof iz Parramatte msgr. Dr. Anthony Fisher. Takrat bomo tudi praznovali 40. obletnico blagoslova cerkve sv. Rafaela (obletnica je bila že 14.1.) in 50-letnico prihoda p. Valerijana v Avstralijo. P. Valerijan obenem obhaja 65-letnico svojih slovesnih redovnih zaobljub, p. Darko pa 25-letnico prvih redovnih zaobljub v frančiškanskem redu.
NA 5. POSTNO - TIHO NEDELJO, 17.3., bo
ob 9.00 dopoldne DRUŽINSKI KRIŽEV POT, ob 9.30 dopoldne pa DRUŽINSKA SV. MAŠA V ANGLEŠČINI (namesto 4. nedelje v mesecu, ker je cvetna nedelja).
NA CVETNO NEDELJO, 24.3., se bomo ob isti uri zbrali na dvorišču k BLAGOSLOVU OLJK, BUTARIC in zelenja in pozdravili Jezusa, kakor so ga množice pozdravile ob slovesnem vhodu v Jeruzalem. Pri sv. Maši bo dramatiziran pasijon. KRIZMENA MAŠA, pri kateri škofje blagoslovijo sveta olja in posvetijo sveto krizmo, bo za našo škofijo Parramatta na veliko sredo, 27.3., ob 7.30 zvečer.
VELIKI ČETRTEK, 28.3.: Sv. maša Gospodove zadnje večerje bo ob 7.00 zvečer. Po sv. maši molitvena ura in priložnost za velikonočno sv. spoved.
VELIKI PETEK, 29.3.: Obredi - bogoslužje Božje besede, češčenje križa, sv. obhajilo - bodo ob 3.00 popoldne. Pri češčenju križa boste lahko darovali
svoj dar za Cerkev v Sveti deželi. Po končanih obredih ostanimo še nekaj časa z Jezusom, ki bo počival v Božjem grobu.
VELIKA SOBOTA, 30.3.: Najsvetejše bo izpostavljeno v Božjem grobu od 10.00 dopoldne do 12.00 in od 2.00 popoldne dalje. - Blagoslova velikonočnih jedil bosta ob 2.00 in ob 5.00 popoldne. - Ob 7.00 zvečer bo velikonočna vigilija in sv. maša, po sv. maši prav tako blagoslov velikonočnih jedil.
NA VELIKO NOČ bo ob 8.00 zjutraj vstajenjska procesija in sv. maša, pri kateri poje mešani zbor. Druga sv. maša bo ob 10.00 dopoldne, poje zbor Južne zvezde.
Na 2. velikonočno - belo nedeljo, 7.4. (prvo nedeljo v aprilu!), bomo premaknili ure na sončni čas. Delavniške in praznične večerne sv. maše bodo od ponedeljka, 8.4., ob 6.00 zvečer do začetka oktobra.
WOLLONGONG - FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maša je vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne.
Na cvetno nedeljo, 24.3., bo pred sv. mašo blagoslov zelenja in pri sv. maši pasijon. Na veliki petek, 29.3., bodo obredi v čast Gospodovemu trpljenju ob 7.00 zvečer. Pri češčenju križa bo darovanje za Cerkev v Sveti deželi. Po obredih kratko tiho češčenje Najsvetejšega. Na veliko noč, 31.3., bo obred vstajenja in sv. maša ob 5.00 popoldne. Blagoslov velikonočnih jedil bo po sv. maši. Maševal bo g. Edi Sedevčič. Letos praznujemo 30. obletnico blagoslova naše častitljive Božje hiše - cerkve vseh svetih, ki je že obeležila svoje stoletje. Zgrajena je bila leta 1911 kot anglikanska cerkev, pred 30 leti pa je postala slovenska in katoliška in jo je blagoslovil škof msgr. William Murray 27.11.1983. Škof Murray je dopolnil že 91 let in živi sedaj v pokoju v domu počitka v Randwicku.
Naš jubilej bomo proslavili v novembru, na žegnanjsko in zahvalno nedeljo, 10.11., ob 5.00 popoldne, ko nas bo obiskal in maševal domači škof msgr. Peter Ingham. Takrat se bomo zahvalili Bogu tudi za 50-letnico delovanja p. Valerijana med našimi rojaki v Avstraliji. Škof Peter Ingham letos praznuje 20. obletnico škofovskega posvečenja, prihodnje leto pa bo obhajal svojo zlato mašo. Že sedaj si označimo datum našega praznovanja.
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL
Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni določeno drugače. V marcu bo sv. maša samo na veliko noč, 31.3., ob
6.00 zvečer. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil v cerkveni dvorani.
EWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu (kadar jo mesec ima) ob 6.00 zvečer. Na veliko noč, 31.3., ne bo slovenske sv. maše. Velikonočna sv. maša bo naslednjo nedeljo, 7.4., ob 6.00 zvečer. Maševal bo naš duhovnik rojak g. Edvard Sedevčič.
ZLATA OBALA IN PLANINKA, QLD in PERTH, WA
Ker p. Valerijan še okreva po operaciji hrbteničnih vretenc, p. Darko pa bo v aprilu odsoten, Vas bomo obvestili naknadno, kdaj bo pri Vas naslednja slovenska Božja služba. - Enako velja za slovenske rojake v Perthu. Hvala za razumevanje.
SV. KRST
ANDREA ELIZABETH GORRINGE, hči dr. Christopherja in dr. Lilijane roj. Mikuletič ter sestrica mali Emmi. Botra sta bila dr. Louise in dr. Robert Mikuletič-Lilia. Mortlake, župnijska cerkev sv. Patrika, 11.11.2012. Čestitamo! MONIKA ASTRID SIUTZ, hči Petra Andreasa in Renee, r. Letnar. Rojena 22.8.2012 v Wollongongu. Botra je bila Tamara Letnar. - Wollongong -Figtree, slovenska cerkev vseh svetih, 24.2.2013. - Čestitamo!
PRVO SV. OBHAJILO
ALEXANDER GRAY, 9, sin Stevena in Nives, r. Kapelj, je prejel prvo sv. obhajilo pri sv. maši v naši cerkvi sv. Rafaela na nedeljo Jezusovega krsta, 13.1.2013. - Čestitamo!
NAŠI POKOJNI
ANGELO ULJAN je umrl v bolnišnici Westmead v sredo, 2.1.2013 zvečer. Doma je bil iz Zabič pri Ilirski Bistrici, v župniji Podgraje, kjer se je rodil 22.9.1933. Po poklicu je bil rudar. Poročen je bil z Olgo, rojeno Cergolj. Angelo poleg žene Olge zapušča sina Roberta z ženo Tanjo, sina Davida z ženo Nerido, hčer Doris, vnuka Amando, Moniko, Renato in Patrika, v Casuli brata Rudija in njegovo družino, v Sloveniji pa sestro Milko z družino. Pogrebno sv. mašo smo obhajali pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu v četrtek, 8.1.2013, in ga pospremili na slovenski del pokopališča v Rookwoodu.
MIKLAVŽ nas je obiskal na 1. adventno nedeljo, 2.12.2012, nismo ga pa še omenili v Mislih. Hvala Mirjam Stariha, da je poslala slike za zadnje Misli, preden so šle v tiskarno. Naš Miklavž je bil tokrat
Herman Koželj in je res enkratno nastopil. Zbralo se vas je več otrok in odraslih kot leto poprej, daril je bilo za vse prav tako dovolj, na odru štiri deklice - angeli, dva fanta spodaj, ki sta bila parklja, pa nista bila prehuda. Bog blagoslovi Vašo dobroto in pripravljenost še naprej!
SREČANJA BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV in sv.
maše na Miklavžev god, 6.12., se je udeležilo kakih 50 rojakov. Kosilo je bilo bolj preprosto, veselega razpoloženja pa ni zmanjkalo. P. Darko je bil odsoten zaradi konference izseljenskih duhovnikov v Melbournu, na obisku so bili njegovi domači -sestra Janja, njen mož Tomaž in hči Eva, in ravno tisti teden smo se odpravili s p. Mihom S. Vovkom in z Marijo Anžič še v Ballarat in na Philip Island. Zato pa sta praznik Brezmadežne in nedelja prišla prav, da smo si izmenjali nove vtise.
BOŽIČNO DEVETDNEVNICO smo začeli na 3. adventno nedeljo. Med tednom je bil obisk spočetka manjši, prvi dan celo nismo mogli zapeti, ker nas je bilo premalo - samo 4 slovenski rojaki, patra, drugi pa naši pridni Maltežani in znanci drugih narodnosti. Zato smo devetdnevnico recitirali. V torek je bilo že drugače in vsak dan smo potem peli brez težav. BOŽIČNA POLNOČNICA PRI SV. RAFAELU je bila letos manj obiskana kot prejšnja leta. Na sveti večer
se je namreč pošteno ulilo in deževalo še med sv. mašo, visoka temperatura - podnevi je bilo vroče, 37 stopinj - pa se ponoči tudi ni spustila na manj kot 31 stopinj Celzija in bilo je zelo soparno. Več nas je bilo potem podnevi: pri sv. maši ob 7.00 zjutraj Italijani, ob 8.00 in 9.30 pa naši farani. Zlasti ob 9.30 dopoldne nas je bilo več kot običajno. Na Božič je deževalo ves dan, še popoldne do Penrose Parka prav pošteno, ko sem se jaz, p. Darko, odpeljal v Canberro za večerno mašo. Nekateri ste spraševali, če bi imeli polnočnico bolj zgodaj. Ker pa imamo božično zgodnjo polnočnico že v Wollongongu - Figtreeju ob 8.00 zvečer, je to praktično nemogoče in tudi pri tej posadki patrov, kot sva zdajle, to ni mogoče. P. Valerijan pri svojih letih in zdravstvenem stanju ne more biti sam, absolutno ne za tako slovesno Božjo službo, kot je božična sv. maša polnočnica, ki ima resnično svoj čas in čar ter svoje častno mesto na božični praznik v bogoslužju in življenju Cerkve, je pa tudi lepše in čisto drugače, ko pridem domov in smo potem skupaj in obhajamo potem slovesno bogoslužje skupaj.
ŠTEFANOVANJE na praznik sv. Štefana smo že tretjič obhajali dopoldne po praznični sv. maši. Druga delovna skupina je poskrbela za kosilo in postrežbo. Proslavo dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije
STATISTIKA VERSKEGA ŽIVLJENJA V MERRYLANDSU
Ob koncu koledarskega leta delamo obračune, statistike, letne preglede, zaključne račune v poslovanju, krivulje, ki rastejo gor ali dol ali... Vsakdo pa mora še sam pregledati svojo prehojeno pot, izprašati si vest, kje, kako sem napredoval jaz, ti, vi, mi vsi... - izprašiti hlače, si otresti prah s svojih nog in narediti sklep za danes in naprej. Marsikdo pravi, da je statistika največja laž. Statistika res mora biti iskrena, ne pa olepšana, četudi kaj zaokrožimo, se razume. Kako bo iskrena in kako bo »največja laž«, je vedno odvisno od nas. Človek ne glede na vse ugotovitve, zapise, bilance, zaokrožitve in zasluge, vedno ostane pred Bogom, ki vidi in ve vse, vidi v človekovo srce. In znova stojimo na križpotju. Z znamenjem križa in kot tisti, ki nosimo križ. Izberimo življenje, da bomo imeli življenje! Izberimo življenje z Bogom. S Cerkvijo, ki, na žalost, marsikomu (več) ne diši, toda kot »živi kamni« - živi ljudje in kristjani smo odgovorni zanjo, za njeno podobo, kot smo odgovorni za družino, župnijsko skupnost, za družbo, ki jim pripadamo. Ko dajemo, resnično prejemamo.
KRSTI: Krstov je bilo v naši cerkvi 7: 3 dečki, 4 deklice, vsi so bili zakonski. Leta 2011 je bilo prav tako krščenih 7 otrok.
POROKE so bile 3: dve domači in ena drugod. En par (iz Slovenije) se je poročil v naši cerkvi sv. Rafaelav Merrylandsu, en par v naši cerkvi vseh svetih v Figtreeju - Wollongongu in en par v katedrali sv. Patrika v Parramatti. Povprečna starost novoporočencev je 31 let in pol (povprečna starost ženinov 32 let, nevest 31 let). POGREBOV je bilo 22: 17 doma in 5 drugod. Umrlo je 15 mož in 7 žena. Povprečna starost pokojnih je 79 let (povprečna starost moških 78 let, žensk 82 let in pol). Previdenih je bilo 17, 4 so umrli nagle smrti. SV. OBHAJIL: 13.222. - Prvoobhajanec 1. NEDELJNIKOV: 235. Včasih nas je več, včasih manj. K italijanski nedeljski sv. maši, ki je pri nas štirinajstdnevno, prihaja povprečno 28 ljudi. V Canberri nas je povprečno 45, v Figtreeju-Wollongongu 34, v Newcastlu 12, na Zlati Obali 20, na Planinki 24. V Perthu je slovenska Božja služba žal morala odpasti.
BOLNIKOV OBHAJANIH: 48, MAZILJENIH 17.
je pripravila Olga Lah, program sta povezovala Karl in Donna Lukežič. Slavnostni govornik je bil spet častni generalni konzul g. Alfred Brežnik, ki bo v tem letu končal službo konzula. Za njim je spregovoril veleposlanik dr. Milan Balažic. Navzoči so bili še drugi zastopniki slovenskih organizacij. Na proslavi so nastopili naš mešani cerkveni pevski zbor, ki je zapel slovensko in avstralsko himno in druge pesmi ter recitarorki Danica Petrič in Zora Johnson. Za zabavo in ples po proslavi in kosilu je igral ansambel The Masters, tokrat v popolni zasedbi z voditeljem Vladom Kunstljem. Izžrebali smo nagrade. - Bog povrni vsem!
OBNOVA NAŠIH PROSTOROV: Dolgo časa smo načrtovali, na praznik sv. Družine, 30.12.2012, pa smo se po sv. maši zbrali na sestanku naše skupnosti v dvorani, da smo se pogovorili o naših načrtih in o obnovitvenih delih, ki smo jih sedaj že začeli. Sestanek je organizirala in povezovala Olga Lah. Zbrali smo se polnoštevilno, se izčrpno in plodovito pogovorili in sklenili, kaj bomo delali. Skoraj pol stoletja je minilo, odkar je p. Valerijan začel svoje delo v Gospodovem vinogradu med nami, rojaki, v Avstraliji. V vseh teh letih nam je duhovni voditelj, prijatelj, skrbnik, svetovalec, pomočnik potrebnim v najrazličnejših zadevah. Vse nas pozna, pozna naše družine, otroke, naše radosti in bolečine in z nami deli naše uspehe in neuspehe. Prislužil si je ljubezen, ugled in spoštovanje vsakega od nas.
Pater VALERIJAN je na praznik Gospodovega razglašenja praznoval svoj 87. rojstni dan. Po
slovesni sv. maši v cerkvi smo mu voščili v naši dvorani in razrezali torto. Za novo leto, ko praznujemo 40-letnico blagoslova naše cerkve in 50-letnico prihoda našega patra semkaj, smo se odločili, da tudi mi napravimo nekaj za našega duhovnega očeta. Po tolikih letih je p. Valerijanu začelo zdravje pešati, marsikaj se je do danes spremenilo, prostori v stanovanju za cerkvijo, v katerih je bival do sedaj, pa so bili zelo skromni in tudi premajhni. Ker bo pater po operaciji hrbtenice in okrevanju potreboval večje prostore, tudi za invalidski voziček, hojco, pripomočke, pa za obiske, smo sklenili, da njegove bivalne prostore povečamo, predelamo in prenovimo. Tudi župnijska pisarna je premajhna, svoj prostor mora imeti tudi lastni arhiv slovenskega misijona, kot ima svoj arhiv vsaka župnija in vsak samostan. Prvi teden po novem letu so Alojz Slatinšek, Jože Lah in Richard Slatinšek postavili v razredu za cerkvijo novo arhivsko sobo. Še ena soba je narejena v
nadstropju za shranjevanje cerkvenih predmetov. Ob sobah so izdelali nove stopnice na cerkveno podstrešje, do katerega smo lahko prišli samo »po lojtrci gor«. Anthony Lah je napeljal elektriko, Henry Stariha pa kable za internetno povezavo in elektroniko. V tednu, ko je bil p. Valerijan operiran, smo podrli vmesno steno med sobama, da je iz dveh majhnih sob sedaj ena večja, in steno med dnevno sobo in pisarno, da smo povečali pisarno. Lojze in sinova Mark in Richard Slatinšek so naredili popolnoma novo kopalnico. Ivan Brcar je izdelal in podaril pohištvo za patrovo sobo. Kasneje bomo na novo opremili še sobo - kuhinjico pri stranskem vhodu naše cerkve, ob prezbiteriju. V razred za cerkvijo, kjer se sestajamo, moramo postaviti novo podolgovato mizo in stole. - Pri delih so prostovoljno pomagali še Jože Modrijančič, Mirko Godec, Jože in Anthony Lah, Lojze Husarek, Mihelca Šušteršič, Danica Petrič, Zora Johnson, Milena Godec - Colussi, Kristina Car, Florjan Auser, Martha Magajna, Mirko Lukežič, Martina Colnar, Marija Grosman, Štefan Zadravec in drugi. Če kdo
manjka, sporočite, da dodamo.) Dela nadzoruje in koordinira Olga Lah v dogovoru in sodelovanju s p. Darkom Žnidaršičem. Za kuhinjo so prav pridno skrbele Ema Jaksetič, Draga Valenčič, Mojca Kovač in Sonja Fisher. Sedaj nas čaka beljenje, za kar bodo poskrbeli Jože Železnik, Anton Šajn in Štefan Zadravec. Dobrotniki - darovalci ste prav pridno darovali za naš sklad, tako da bomo lahko napravili še marsikaj, deloma prenovili zgornje prostore v novi hiši ob dvorani. V spodnji kuhinji in dvorani pa moramo napeljati klimatske naprave, saj je vročina občutna v poletnih dneh. Za klimatske naprave bo poskrbel Paul Maculan, zet Štefanije Šprajcer. Več in podrobno lahko preberete v članku Olge Lah v nadaljevanju.
Our Gift of Gratitude The St Raphael
Renovation Project
._-
The St Raphael Slovenian Catholic Church Merrylands has been the spiritual heartland for Slovenians for almost half a century. Through the incredible energy, courage and vision of Father Valerijan Jenko, a centre, which caters for many of the congregation's needs, was established. The gratitude of its congregation is matched only by the love and admiration felt by everyone, for this selfless and pious Priest.
Only recently, we learnt that Father Valerijan Jenko had to undergo serious surgery on his back. In assessing his needs for an anticipated, long period of recuperation, we sadly realised that his accommodation was seriously inadequate. Those who have visited Father in his rooms will know that his living quarters could not accommodate if necessary, a wheelchair, a walking frame or room for a nurse's visit. Considerable structural modifications to the rooms, at considerable cost, had to be undertaken.
It is true to say that the St. Raphael Catholic Slovenian Mission has much maintenance work needed and that will be a challenge for the coming years. However, the short notice of this operation date and our assessment of Father Valerijan's needs, made this project an urgent one.
What has been done......?
What an incredible church community! In the 3 weeks since we commenced, much has been achieved:
A 2 level storeroom has been built in what used to be the 'classroom' behind the altar. This will house
Pater VALERIJAN je bil 21.1.2013 operiran na hrbtenici v Westmead Private Hospital. Vretenca so bila obrabljena, živec ukleščen in pater je že kako poldrugo leto težko hodil, zato se je zdravnik specialist dr. Randolph Gray odločil za poseg. Operacija je uspela. Pater je ostal v bolnišnici deset dni, nato je bil premeščen v Westmead Rehabilitation Centre Pulsehealth, kjer je še sedaj. Imel je že lepo število obiskov, še več nas je tistih, ki mislimo nanj in molimo zanj. Nekaj časa bo še okreval. Sam pravi, da že komaj čaka, da bo spet doma. Tudi mi željno čakamo. Obenem pa moramo že zdaj misliti na redno gospodinjstvo in postrežbo, saj bo še bolj potreboval našo pomoč in pomoč usposobljenih ljudi, ko bo prišel v domačo oskrbo.
p. Darko
Father's personal book collection and that of the church. The top level will house church objects, statues etc.
These books, objects overcrowded Father's living quarters and storage was necessary. New steps to the underroof were constructed. In the past, unsafe access to the underroof storage was via a long ladder.
In Father Valerijan's rooms, 2 dividing walls have been torn down; air conditioning dismantled; electrical wiring redesigned, door widened. In the office/dining area, wall units were dismantled; a dividing wall was torn down; electrical wiring repositioned.
Father Valerijan's bathroom has been redesigned with his needs in mind; Leaking plumbing fixed; electrical rewiring; tiling has commenced. What is next?........
The new rooms are empty shells. Decisions will need to be made about painting; carpeting; lighting, window coverings, air conditioning and necessary furnishing.
Our gratitude......
There is a saying:
"The most powerful force on earth is the human heart and soul on fire".
In the last 3 weeks, we have proven our hearts and souls are on fire!
I would like to mention those who have demonstrated the 'fire' in their hearts and soul. I am humbled by their benevolence.....
Lojze, Rick and Mark Slatinsek, gifted professionals, who have lightened the load with their expertise, good humour and cooperative manner.
Jože Modrijančič, Mirko Godec, Jože Lah, Anthony Lah, Lojze Husarek, Michelle Šušteršič, Danica Petrič, Zorica Johnson , Milena Colussi (Godec), Florijan Auser, Martha Magajna (who planted the seed of thought to modify Father's rooms), Mirko Lukežič, Martina Colnar and Marija Grosman. Wonderful people who worked day after day clearing, sorting, helping the builders with unbelievable dedication and words of support. I must give special thanks to our unbelievably talented hostesses, who prepared meals on most days for the working team: Ema Jaksetič, Mojca Kovač, Dragica Valenčič and Sonja Fisher. Our gratitude to these tradesmen who have agreed to help us with their expertise: Ivan Brcar, cabinet maker, who has offered, as a gift, the cabinetry in Father Valerijan's bedroom -cupboards, office table etc. Ivan has also offered to gift a new kitchen at the side of the altar, but this, at a later date. Thank you!
Anthony Lah, electrician, who has offered, as a gift, all electrical work.
Paul Maculan, who will install the air conditioning. Jože Železnik, professional painter, who has agreed to paint the rooms, even though his work load is currently immense. We are grateful to him. A special 'Thank you' to these companies: Versatile Ceramics, cnr Rookwood Rd and Hume Highway, Bankstown. Their generous discount has been greatly appreciated.
John Cootes Furniture on Woodville Rd. Merrylands, who has generously donated a king single bed and mattress, to our choosing. Please support these companies who support our church!
And you.....our community.......Thank you!
The donations are steadily flowing in and I can see that we will be able to meet our bills...The goodwill you have shown with your donations has humbled me. On many occasions your kind words of support, donations, expressed gratitude, have brought tears to my eyes. Don't ever doubt that the heart of our Slovenian community isn't beating strongly! In the next issue of MISLI, I will list all donations according to categories. I will also update the list of gifts and contributions.
Father Valerijan has given pastoral care to Slovenians in many parts of Australia. He has led a humble life amongst Slovenians for 50 years, but now, we as a community, are working together to meet his needs and safeguard his welfare. We are giving back to our church a gift of gratitude. Please look into your heart... Please consider making a donation. All donations will be receipted and the category of donation (bronze, silver, gold or platinum) acknowledged publicly. $50 -$499 (Bronze donations); $500 - $1999 (Silver donations) $2000 - $4999 (Gold Donations) $5000 and above (Platinum donations)
Your donation, no matter how small will be greatly appreciated. Money is needed, but also your words of support.
In anticipation that you share our endeavour and wish to contribute to this project:
Cheques must be made out to: 'St Raphael Centre' (mailed to the above address)
Or given to those authorised for receipt: Father Darko Znidarsic (Priest in Charge) or Mrs Michelle Sustersic, voluntary bookkeeper. In gratitude, Olga Lah - on behalf of Father Darko Znidarsic
NOVI KRIZEV POT V SLOVENSKI
NOVI KRIŽEV POT V SLOVENSKI CERKVI V MELBOURNU - V KEW je, lahko zapišemo, vrhunec umetniškega poromamo od postaje do postaje in premišljujemo, občudujemo in se zahvaljujemo Jezusu, ker nosi križ za
1.	postaja:
Pilat obsodi Jezusa na smrt.
Pilatovega obraza ne vidimo, kajti Pilat ima veliko obrazov. Vidimo le Jezusa in Pilatove roke, ki si izpirajo krivdo. V ozadju prizora je staro poslopje sodišča v Melbournu. Sodijo in sodimo in smo tudi kdaj obsojeni.
2.	postaja:
Jezus vzame križ na svoje rame.
Federation Square je kraj vseh velikih dogajanj v Melbournu, zato je umetnica Zorka Černjak tja umestila tudi Jezusovo sprejetje križa v letu 2013 za nas.
5. postaja:
Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi težki križ. Tudi Jezus je potreboval in sprejel pomoč človeka. Ta novodobni Simon je ravno zapustil mestni stadion Melbourne Cricket Ground, pa je, na pol prisiljen, vendar del poti pomagal nositi križ.
6. postaja:
Veronika poda Jezusu potni prt.
Milina tega dogodka je postavljena v prelepi del mesta, ob reki Yarri, v ozadju most in do nedavnega najvišja stolpnica Rialto. Tudi sredi štiri milijonskega mesta se najdejo dobre duše kot sta Veronika in Simon.
7. postaja:
Jezus pade drugič pod križem.
Flinders Street Station, zgodovinska glavna postaja mestne železnice je bil in je še osrednji kraj srečevanj ljudi. Tudi danes tam mimo hiti vsak dan na sto tisoče ljudi. In Jezus drugič pade tu! Za vse te hiteče v naglici, da ne zamudijo vlaka.
CERKVI V MELBOURNU - V KEW
j ustvarjanja zveste članice oltarnega občestva in cerkvene pevke ZORKE ČERNJAK. Vabim vas, da sedaj skupaj vsakega izmed nas tudi danes in skupaj z nami, ter za umetnico, ki nam je podarila nov vpogled v križev pot.
3.	postaja:
Jezus pade prvič pod križem
V ozadju Jezusovega prvega padca je lepo vidno naše lepo mesto, metropola Viktorije. Jezus pada na ulicah našega mesta tudi danes. Koliko ljudi se zmeni za to?
4.	postaja: Jezus sreča svojo mater.
To čudovito srečanje trpeče Matere in trpečega Sina se dogaja pred National Gallery of Victoria. V tem poslopju je shranjenih in na ogled postavljenih veliko umetniških del, vrhunskih likovnih stvaritev. Toda - ali ni največja umetnost ljubezen?
8. postaja:
Jezus nagovori jeruzalemske žene.
Kje naj bi jih našel več, kot pred viktorijsko tržnico - Victoria Market, kjer so nakupovale za svoje družine. Tu jih sreča, nagovori in opogumi, čeprav bi v tem trenutku sam bolj potreboval vsaj dobre besede.
9. postaja:
Jezus tretjič pade pod križem.
Pot je dolga in naporna. Križ je težak in z vsakim korakom težji. Kdo ne pozna te izkušnje? Da tokratni padec ne bo prehud, ga je umetnica postavila na obalo Filipovega zaliva v Brighton Beach. Če že mora pasti, naj pade na mehko mivko! Blago-hotnost narave, Božjega stvarstva za trpečega Sina Božjega.
10. postaja:
Jezusa slečejo in mu ponudijo vina, z žolčem mešanega in za njegovo suknjo vržejo žreb.
Tudi naše živahno mesto Melbourne ima razkošno stavbo, kjer noč in dan mečejo kocke za srečo in žrebajo zanjo. Ta dogodek Jezusovega križevega pota je tako postavljen pred Crown Casino, kjer luči ne ugasnejo in kjer je bilo ob vse že veliko človeških usod.
11.	postaja:
Jezusa pribijejo na križ.
Le kje se to dogaja? Blizu je mestni park, tu so črno-bela tla, ki spremljajo Jezusa na tem njegovem križevem potu. Težko je opredeliti ta kraj; morda je takih krajev kar preveč, kjer danes pribijajo Boga in človeka.
12.	postaja: Jezus umrje na križu.
Križ, na katerem Jezus umrje na dvanajsti postaji našega križevega pota, ki je dar umetnice Zorke Černjak, njenega moža Volbija in družine naši slovenski cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew v Melbournu ob njeni 45. obletnici, je zasajen v tla Dvanajstih apostolov - The Twelve Apostoles na veliki Oceanski cesti - Great Ocean Road. V to naravno znamenitost, ki jo radi obiskujemo in pokažemo vsakemu turistu. Gospod, vem pa, da Ti ne želiš imeti ob sebi le kamnitih apostolov, ki jih razjedajo valovi oceana, ampak živih pričevalcev Tvojega odrešenja in življenja.
13.	postaja: Jezusa snamejo s križa in ga polože Mariji v naročje.
V ozadju tega prizora vidimo Shrine of Remembrance, naš War Memorial sredi parka Kings Domain v Melbournu. To 'svetišče' je naš hvaležen spomin vsem, ki so žrtvovali svoje življenje za svoje sodobnike in za nas, za naše blagostanje in mir.
Ob Jezusovi Materi je tam tudi Jožef iz Arimateje, Jezusov prijatelj in učenec, ki se ni zbal pomagati v tem težkem času. Ta Jožef ima v vsem tem križevem potu najbolj vidno izdelane poteze obraza, saj je to portret Zorkinega očeta Karla Semca, ki ga je Zorka dobila še živega v njegovem 92. letu, malo pred smrtjo 6. junija 2004. Nikogar ni več poznal, toda ko je ona priletela iz Avstralije, da ga še pozdravi, je odprl oči in ji rekel: »Zorka, kaj si ti tudi tukaj?« »Nobenega ni več poznal, ne žene ne hčerke. Mene pa je spoznal«, je pripovedovala Zorka v hvaležnem spominu na očeta, ki bi 3. novembra letos obhajal sto let (rojen 3.11.1913). Naj vsi naši rajni počivajo v Božjem miru.
14.	postaja: Jezusa polože v grob.
Tudi Jezusovo telo je bilo v solzah in žalosti položeno v grob. V ozadju tega prizora je naša kapelica Sv. Družine z mozaikom Marije Pomagaj v Ta Pinu v Bacchus Marshu, kamor romamo tudi vsak postni čas in kjer imamo pobožnost križevega pota. Tja romajo mnogi narodi, ki sestavljamo današnji utrip Cerkve v
Viktoriji v trdni veri, da: TVOJO SMRT OZNANJAMO GOSPOD IN TVOJE VSTAJENJE SLAVIMO, DOKLER NE PRIDEŠ V SLAVI. Zato bo 14. postaji že na letošnjo velikonočno vigilijo pridružena še 15. postaja Jezusovega in našega križevega pota: GOSPODOVO VSTAJENJE.
V ozadju zmagoslavnega Vstalega Gospoda bo naša cerkev svetih bratov Cirila in Metoda, prva slovenska cerkev v Avstraliji, stara letos 45
V	nedeljo, 2. avgusta 1981, smo imeli sveto mašo za »Captive nationes«, ki jo je prenašal TCN kanal 9. Pri njej je somaševalo več duhovnikov, podobno kakor danes v Penrose Parku. Med mašo je prepeval mešani litvanski zbor DAINA v angleščini in litvanščini. Producent je bil Father Bill Stevens, koordinator pa A. Kramilius. Readers. Med bralci prošenj za domovino smo bili Estonec Tiiu Kroll, Ma-džarka Judy Barany, Latvijec Gvido Bogdanovicz, Litvanka Elaine Zukauskas, Poljakinja Sofia Cho-razyczevska, Slovak Ladislaw Littrich in jaz, Jože Košorok, v imenu Slovencev. Prošnje smo prebrali v angleščini. Moja je bila sledeča:
Lord The Creator of man and nationes, giving each individual character, language and culture to grow and develop. Give also to all nationes the ability to live in peace and harmony. Give the key, o Lord, to the Slovenian nation soon, without bloodshed, that we Slovenians may develop a full personality as a free nation in our own sovereign state. To the future Slovenian leaders give the grace of the Holy Spirit that they may govern the nation in the light of God. Save us soon from the darkness of communism, and other harmful ideologies which are destructive to humanity and its healthy spirit. Na ekranu sta bila slika in ime bralca ter črno obrobljen zemljevid dežele za katero smo prosili Boga.
V	tem času nekateri člani Narodnega društva še niso verjeli v možnost slovenske državnosti. Dva rojaka sta me vprašala, za kaj bi se odločil, če bi bili za Slovenijo samo dve možnosti: ali pod Avstrijo, ali pod Jugoslavijo? »Za nobeno, samo za slovensko državo!« sem odgovoril. Tisti 'pod' me je zelo razjezil. Sledila je 'debata'.
Glede Agencije za svobodno Slovenijo je imel Ljen-ko Urbančič težave v Zveznem parlamentu, ker je podpiral tudi neuradno hrvaško ambasado v Can-
let, kjer se verni rojaki in naši prijatelji tudi drugih narodnosti zbiramo ob nedeljah in praznikih, da v slovenskem duhu praznujemo DAR ŽIVLJENJA, svojega lastnega in vseh tistih, ki jih vsako nedeljo polagamo na Gospodov oltar, v trdni veri in upanju na tolažbo in pomoč v sedanjem življenju na zemlji ter nebeško blaženost v občestvu Svete Trojice: Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
p. Ciril
berri. V liberalni stranki pa je imel velik vpliv in je bil trn v peti laburistom; skočili so nanj, ko ga je Jugoslavija zahtevala kot 'vojnega zločinca'. V parlamentu ga je njihov senator Malvehill očrnil, kot 'Serpent in the Garden', (kačo v raju), ki zavaja rojake... Vodja opozicije in laburistov, G. Whitlam, pa je v času, ki so namenjena vprašanjem, glede Agency for Free Slovenia zanimalo, kdaj v zgodovini je bila Slovenija samostojna in kdo je samozvani vodja slovenske skupnosti - Ljenko Urbančič? Takratni zunanji minister v Frazerjevi vladi, gospod Peacock, mu je hitro odgovoril: Slovenije ni! Ta ne obstaja, ker je samo Jugoslavija. Takoj se je oglasil dnevnik THE AGE s člankom NO SLOVENIA! Številna protestna pisma zavednih Slovencev so prihajala na federalno vlado v Canberri. Lista Misli in Vestnik sta ogorčeno in javno obsodila takšno žalitev slovenske skupnosti v Avstraliji. O tem govorijo zapisi v arhivih. V Jugoslaviji je završalo, ko je oblast v Beogradu leta 1982 izdala PROGRAMSKA JEDRA. Kakor v vojski, naj bi tudi v šolah po vsej državi uporabljali en jezik - srbski. Aprila 1984 smo Jože Komidar, Ivan Kobal, Marija Cesar in Jože Košorok v stari hiši ob cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu osnovali odbor za obrambo slovenskega jezika in kulture. Pozneje smo se preimenovali v Zvezo slovenske akcije, Slovenian Action Alliance. Začeli smo zbirati podpise v obrambo slovenskemu jeziku. Zdaj je tudi za Slovenijo veter zapihal v pravo smer. Naše molitve niso bile zastonj. Ivan Kobal je sestavil Oglas, ki so ga objavljali v izseljenskih listih: »Vsem slovenskim ustanovam po svetu in doma, kakor tudi vsem posameznikom, ki pripadajo slovenskemu narodu, kjerkoli se nahajajo. Ustanovili smo ZVEZO SLOVENSKE AKCIJE za obrambo slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, za oživitev slovenske zavesti in za pravice, ki nam
PRENOS SV. MAŠE »CAPTIVE NATIONES« NA TCN KANALU 9 Nedelja, 2. avgusta 1981 Jože Košorok, Zamolčana zgodovina, 2. nadaljevanje
pripadajo kot narodu. Naše geslo je: Naj živi slovenska beseda! Še nikoli v naši tisočletni zgodovini ni bil obstoj našega naroda tako ogrožen, kakor je danes. Po drugi strani pa v zgodovini nismo imeli take priložnosti za medsebojno povezavo, kot jo imamo danes. Zbiramo imena in priimke in zapisujemo naslove tistih, ki jim je mar za slovenstvo. Kdor je za to, naj se pridruži naši akciji. Ne ustanavljamo nobene politične stranke, ampak predlagamo, da se nam vse stranke pridružijo, kot zainteresirane slovenske ustanove. Vsak Slovenec, Slovenka, od Ljubljane do Washingtona, od Trsta do Buenos Airesa, naj podpiše tole izjavo: Želim postati član ZSA, osebni podatki in naslov.
Članarina ni obvezna. Kdor pošlje svoj naslov in doda pet dolarjev, bo občasno dobival poročila o dejavnosti Zveze, na naslov: ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE, PO Box D 1021, Dundas, NSW 2117, AUSTRALIA.«
Nekateri rojaki se niso več bali UDBE in tega, da ne bi dobili vize za obisk Jugoslavije. Prvih šest podpisnikov smo menda dobili prav od kluba Triglav. Ivan Kobal je sestavil kratek program, ki smo ga nekoliko dopolnili. Nov odbor so sestavljali: predsednik Martin Berkopec, tajnik Ivan Kobal, blagajnik Ivan Sušanj in nekaj odbornikov. Na predlog Ivana Koba-la smo pred sestanki Zveze občasno zmolili Gospodovo molitev, Očenaš, kakor je to še danes običajno v zveznem parlamentu. O, da bi se to zgodilo v slovenskem parlamentu, bi bila danes Slovenija bolj srečna. Eden od odbornikov je odstopil, ko je ugotovil, da sem tudi jaz zraven. Ker sem bil v javnosti predstavljen kot 'sovražnik naroda' in sem z Urban-čičem protestiral proti domovini, je UDBA proti nam izvajala prikrito propagando. Nekateri rojaki še danes verjamejo, da je bil Urbančič res vojni zločinec, saj so o tem brali v vseh avstralskih in jugoslovanskih časopisih ter slišali celo na televiziji. Moral sem ostati v ozadju. Pri nekaterih še danes čutim odpor do mene. Še vedno se me drži madež iz preteklosti. Upam pa, da na palico oprt, sivolas starček pri pet-inosemdesetih ne 'ogrožam' nikogar več. Članke smo objavljali v Mislih in drugih izseljenskih listih v Nemčiji, Kanadi in Argentini. Gospod Marjan Peršič, ki je izdajal Vestnik v Melbournu, pa nam je objavljal zapise kot reklamo, za kar smo plačali. Ni bil drag, vendar je hotel ostati 'neopredeljen'. Članke so nam pošiljali tudi drugi člani ZSA: dr. Komotar iz Stuttgarta, dr. Vladimir Kos iz Tokia in drugi. Te smo pozneje objavljali v glasilu ZSA, MOJA SLOVENIJA. Seveda ni manjkalo Kobalovih narodno
navdušenih pesmi, ki jih je objavljal tudi v drugih listih. Kvalificiran, priznan pesnik iz Slovenije, njegovih pesmi ni najbolje ocenil. Dejal je, da so podobne Gregorčičevim, vendar še zdaleč ne dosežejo njegove kvalitete. Navduševal sem Ivana, naj se ne ozira na kritiko, saj so njegove pesmi v tem času prav tako učinkovite, kakor so bile med vojno partizanske. In so res bile. Razni listi so jih vseeno radi objavljali.
Ivan Kobal je sestavil Odprto pismo Slovencem, ki smo ga pošiljali na razne naslove. Laskavo pohvalo je dobila ZSA od lista SLOVENSKI GLAS v Mun-chenu (Slovenski glas 1984, št. 9, str. 359). Urednik Branko Pistivšek nas je primerjal z zgodovinsko osebo župana Pavla Šmida. Ko je videl, kako se rojaki mučijo z nerazumljivo nemščino, ga je razjezilo in je sam nastopil. V preprosti slovenščini je napisal pismo, v katerem je od okrajnega glavarja zahteval slovensko uradovanje. Tolikšen uspeh je imel, da je vzbudil spoštovanje celo pri habsburškem deželnem glavarju v Ljubljani. Vzemite v roke Malo-vo Zgodovino slovenskega naroda (str. 82 - 84) ali Klemenčičevo Zgodovinsko čitanko (str. 82 - 84). Kot takrat, je tudi sedaj par odločnih Slovencev napravilo isti prepotreben korak, ko se ob predstavitvi programskih jeder ni nihče zganil (razen protesti piscev), so zadevo vzeli v roke trije pogumni možje, sicer brez univerze, a s poštenim slovenskim srcem. To so bili Ivan Kobal, Jože Komidar in Jože Košorok, ki so v Avstraliji na lastno pobudo in iz čuta moralne odgovornosti ustanovili ZVEZO SLOVENSKE AKCIJE v obrambo slovenskega jezika in kulturnih vrednot. Kaj naj rečem o tem jaz, ki imam sam visokošolsko izobrazbo? Nič drugega kot to, da se niso bali vstopiti v zgodovino... Zato SLOVENSKI GLAS s priznanjem in spoštovanjem pozdravlja pogumen korak vseh treh odličnjakov in jim kliče s starim slovenskim pozdravom - BOG DAJ SREČO! Branko Pistivšek (urednik in izdajatelj SG).«
Gospe Mileni Bergoč sem pred leti poslal celotno izdajo SG v vezanih zvezkih za njihov arhiv. Upam, da se to ni izgubilo, saj je od takrat minilo že skoraj četrt stoletja. Dejavnost ZVEZE SLOVENSKE AKCIJE in duh tistega časa se odraža vsaj v dveh pismih in odgovorih nanju. Podobnih pisem, ki so jih pisali in pošiljali naši člani na razne naslove rojakov ter uredništev, je bilo veliko.
HASA - HISTORIČNI ARHIV SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Historični arhiv Slovencev v Avstraliji - HASA, je bil
ustanovljen leta 1999. Vodila ga je Milena Brgoč s sodelavkami Drago Gelt, Anico Markič in Dragico Gomizelj. Njegov namen je zbiranje gradiva in dokumentacije o Slovencih v Avstraliji.
Pokojna Milena Brgoč je pridno zbirala gradivo: razne fotografije, slovenske časopise in revije iz vse Avstralije, dokumentacijo posameznih društev, osebne dokumente, izbrane predmete, ki so jih rojaki prinesli s seboj iz Slovenije pred mnogimi leti (značke, zastave, sponke, ročna dela in priročnike o njih), v Avstraliji izdane slovenske koledarje, razstavne kataloge in redke slovenske knjige. Vse to je shranjeno v arhivu Slovenskega društva Melbourne, ki ga od leta 2005 vodi Anica Markič. Dragica Gomizelj skrbi za muzejski del z raznimi ročnimi deli, slovenskimi spominki, značkami, sponkami in drugimi predmeti neprecenljive vrednosti.
Skupina, ki skrbi za arhiv v Merrylandsu v NSW, je leta 2003 prosila Mileno Brgoč za dovoljenje, da sme za svojo zbirko uporabiti isto ime HASA z dodatkom New South Wales. Dovoljenje so dobili in zdaj imamo poleg prvotne viktorijske HASA še HASA NSW. SPLETNA STRAN http://www.hasaarchives.com/ oziroma (Google) hasaarchives
V tem času svetovnega spleta, se mi zdi pomembno, da je obsežno pisno arhivsko gradivo s fotografijami dostopno širši javnosti tudi drugod po Avstraliji in po svetu. S ponosom lahko pokažemo na pretekla leta in na sadove prostovoljnega dela, ki temelji na spoštovanju slovenske kulture, narodne identitete in zavednosti. Internetne strani bodo lahko uporabljali številni ljudje po vsem svetu, saj so pripravljene v angleščini. Prikazujejo pa dolgoletno, ponosno delovanje Slovencev v Avstraliji, njihovo zagnanost, zvestobo jeziku, kulturi in slovenskemu narodu. Načrtovana spletna stran HASA - HISTORIČNI ARHIV SLOVENCEV V AVSTRALIJI je v nastajanju in je delno že uporabna. Najprej smo začeli z Viktorijo in sicer s Slovenskim društvom Melbourne kot najstarejšim društvom v Avstraliji. Veliko arhivskega gradiva je bilo že skeniranega in shranjenega na DVD-jih, saj obstaja digitalni arhiv pri tem društvu že od leta 1999. Seveda gre za natančno delo in zahteva veliko časa, saj delamo prostovoljno po službi. Zaenkrat imamo skeniranih več kot 3000 fotografij, veliko dokumentov in drugega materiala ter presnetih 35 filmov. Knjiga Golden Harvest and Beyond - Kronika slovenskega društva Melbourne, je dostopna tudi v digitalni obliki in vsebuje nad 600 strani barvnih in črno belih fotografij ter dokumentov iz zgodovine društva. Skeniranih je že nekaj letnikov časopisa Vestnik. Celotna delovna ekipa internetne strani HASA čuti, da je ta projekt pomemben za slovensko skupnost in tudi v svetovnem merilu, saj se ljudje vedno bolj zanimajo za Slovence in njihovo življenje po svetu. Spletna stran nudi vpogled v bogato dejavnost društva in daje možnost
vsem, ki se zanimajo za podrobnosti, da se povežejo, dodajo pomembno dokumentacijo ali fotografije in izrazijo svoje nadaljnje želje. Dostop do spletne strani:
Vnesite zgoraj na internetni strani ali pa v Google iskalec: http://www.hasaarchives.com/ in kliknite na Slovenian Association Melbourne s podnaslovom hasaarchives. Navigacija na osnovni strani je jasna: možne so povezave z dokumentacijo, ki govori o slovenskem priseljevanju v Avstralijo. Lahko kliknite na vsako državo Avstralije -nekatere strani so še v pripravi - na HASA NSW in na slovenska verska središča v Avstraliji. Zgoraj na modrem polju kliknite BOOK SHOP, na trgovinico s knjigami, kjer nekatere knjige lahko naročite. Kliknite na SUBMISSIONS in dobite navodila kam in kako lahko pošljete vaše predloge in prispevke za obogatitev strani . Kliknite na ABOUT US in zvedeli boste, kdo je v ozadju teh strani do sedaj in strani v pripravi. Sponzorji, ki so darovali za in-ternetno stran, so objavljeni spodaj na glavni strani. Med njimi je tudi Urad Republike Slovenije (za Slovence po svetu). Hvala vsem sponzorjem. Novi sponzorji vabljeni! Slovensko društvo Melbourne je projekt prijavilo, registriralo in tudi plačalo začetne stroške. Seveda pa naprošamo sponzorje, da podprejo projekt, saj je treba strežnik plačevati vsak mesec (če bi uporabili strežnik, ki nudi 'servis' zastonj, nas bi seveda 'zadušili' v tem ogromnem virtualnem prostoru). Hvala tudi vsem, ki ste vključeni v pripravljalno skupino.
Če kliknete na Victoria, vam bo stran nudila seznam viktorijskih društev in organizacij. Kliknite na Australian Slovenian Social and Sporting Association Melbourne Inc., in se vam bo odprla stran društva, ki vsebuje kratko zgodovino (če si želite prebrati bolj podrobno, pa le kliknite na TIME LINE in boste lahko prebrali kroniko po letih). Spletna stran Slovenskega društva Melbourne se deli v naslednje povezave pod rubriko Read More: Historical Events at SAM (v pripravi),Social Life at SAM, Ladies auxiliary section, Seniors, Dances,Miklavževanje - visit of St Nicholas, Picnics and pilgrimages, outings, Prayers at the kapelica, Beauty quests - Miss Slovenian Community and Charity Queens, Mother and Father of the Year, Youth section, Playgroup Cultural Life at SAM
Vestnik - a Slovenian newspaper, Drama groups, Folk dancing groups, Choirs, Art and Craft Exhibitions, Library and Archive, lovenian Language School , Symbolic dancing, Music bands, Vesti s hriba - newsletter Sporting activities at SAM
Bocce - bowlers section, Hunters section, Soccer, Snooker, MORE GROUPS, Multicultural involvement of SAM
Strani vam bodo odprle pogled v okvirni prikaz dela na vsakem od omenjenih področij, z mnogimi fotografijami in tudi kratkimi video filmi. Nekateri so že spoznali sebe,
sorodnike in prijatelje na fotografijah in filmih iz prvih let delovanja v slovenski skupnosti. Končane so tudi že strani Slovencev v Milduri, na Tasmaniji in v Zahodni Avstraliji. Kliknite s strani Victoria na Slovenian Community in Mildura in stran vam bo nudila splošno o Milduri, o delovanju tamkajšnjih Slovencev in tudi fotografije. Kliknite na Western Australia ali pa Tasmania ... Besedilo in fotografije za Milduro je poslala Jožica Gerden, za Tasmanijo Danijela Hliš in za Zahodno Avstralijo Tone Resnik. http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-
victoria/slovenian-communitv-mildura/,
Fruit
growing in Sunraysia, Pastoral care for Mildura, Slovenian cultural involvement in Mildura. Slov-
enian radio broadcastin Mildura TASMANIA
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-ta-smania/
Slovenian Community in Hobart
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-ta-
smania/slovenian-community-in-hobart/
WESTERN AUSTRALIA
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-western-australia/, Slovenian Club Perth http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-
western-australia/slovenian-club-perth/ Pripravljamo strani za Queensland - Planinka in Snežnik - Albury/ Wodonga, Triglav - Panthers Sydney; za Slovenska verska in kulturna središča v Melbournu, Adelaidi in Sydneyju, obljubljene so informacije iz Slovenskega društva Canberra, iz Južne Avstralije in od Slovenskega društva Planica, Springvale. Vabljena vsa slovenska društva v Avstraliji, da razmislite o tem projektu in če vam je le mogoče, se odločite za sodelovanje. Pomembno je, da vas svet spozna tudi prek spletnih strani, se seznani z vašim obstojem in dobi informacije o vašem dolgoletnem. K sodelovanju so povabljene tudi druge slovenske organizacije so vabljene; nekatere med njimi že imajo svoje spletne strani. Vabljeni vsi, ki imate zanimive fotografije, pričevanja, filme in drugo dokumentacijo, da sodelujete in dopolnite spletni arhiv. Pomembno pa je, da te spletne strani ne vsebujejo nobenih osebnih dokumentov ali fotografij, za katere ni bilo pridobljeno pisno dovoljenje. Informacije in dokumentacijo z napisanim dovoljenjem za uporabo lahko pošljete na naslov: HASA - Slovenian Association Melbourne Inc.
PO Box 185, Eltham VIC 3095,
ali pa po elektronski pošti na naslov:
info@hasa.com
Draga Gelt OAM
Spoštovani UMETNIKI,
vabimo Vas k sodelovanju na razstavi slovenskih slikarjev in kiparjev, ki bo v soboto 22. in v nedeljo 23. junija 2013 v glavni dvorani Slovenskega društva Melbourne.
Tema razstave je BARVE LJUBEZNI.
Za razstavo lahko sprejmemo največ 5 vaših del. Razstavo bomo postavili v petek, 21. junija in vaše delo morate prinesti najkasneje do večera tega dne.
Prosimo, sporočite nam o sebi najkasneje do 28. aprila 2013, da lahko pripravimo razstavni katalog.
Ime in priimek; kje in kako dolgo delujete kot umetnik? Medij. Kje ste bili rojeni? Kdaj ste prišli v Avstralijo? Naslov vsake slike (ali dela). Cena vsake slike (ali dela).
Dear CHILDREN,
If you are aged from 6 to 12 years you are invited to participate at the Art Exhibition on Saturday, 22nd and Sunday, 23rd June 2013 in the main hall of Slovenian Association Melbourne.
We would like very much to include your art works.
Please, participate. The theme of the exhibition is COLOUS OF LOVE. A special judge will select the best childrens' works for every age group according to the best depicted topic and best technique. Prizes for the winners. You can enter up to 3 of your favourite works. The exhibition will be prepared on Friday, June 21st and we need your work no later than that evening or you can
send it by mail to the above address. Please, send us the following information by April 28th, so we can include you in the Exhibition catalogue: Name and Surname, Age, Title of the Art work, Medium (watercolour, textas, crayons, mosaic etc.). Mum and Dad or Grandparents will be able to explain more about the colours of Love. Enjoy expressing your feeling. We hope to include your work on the web pages. Greetings and best wishes. Art Exhibition Committee: Draga Gelt, Liliana Eggleston Tomažič, Margaret Reisman, Dragica Gomizelj and Anica Kodila
COLOURS OF LOVE
The colours of Love - the warmth, friendliness, the heart, kindness, smile, extended hand, embrace, joy, kiss, happiness, tears, sadness, cry.
The colours of Love are the love of the nature - humans, animals, the mountains, sea, forests, rivers, towns. Colours of Love is love of work, love of family, love of people in the world - all races, love of world peace, love of knowledge.
Colours of Love is love of the creation and God. Colours of Love are the rainbow colours of emotions and the wonder.
Lep pozdrav od pripravljalne skupine za razstavo: Draga Gelt, Liliana Eggleston - Tomažič, Margaret Reisman, Dragica Gomizelj in Anica Kodila
KLUB TRIGLAV PANTHERS SYDNEY
Martha Magajna
PRIZNANJA PROSTOVOLJCEM SLOVENSKE SKUPNOSTI NSW 2012 ZORA JOHNSON
-	prostovoljna delavka v HASA-NSW in v slovenski skupnosti v Sydneyu Zora je bila rojena v Gornji Radgoni, v družini Antona in Elizabete Fras. Šolo je obiskovala v Šentjurju pri Celju in gimnazijo v Celju. V Ljubljani je dokončala srednjo tehnično šolo
-	kemijski oddelek in se zaposlila na Institutu Borisa Kidriča. Leta 1967 sta odšla s sinom Borutom v Avstralijo, kjer se je zaposlila kot kemijski tehnik, obiskovala TAFE in opravila izpite za priznanje kvalifikacij.
Zaposlila se je v laboratoriju v tehnični šoli, kjer je študirala in tam delala več kot trideset let do upokojitve. Oba s sinom sta se udeleževala slovenskih prireditev, največ v Paddingtonu, kjer je Borut tudi sodeloval na proslavah in prireditvah, ki jih je organiziral Jože Čuješ. Žal se je sin Borut kasneje smrtno ponesrečil.
Zora se je dejavno vključila v slovenske organizacije, najprej v Igralsko družino Merrylands, zatem je postala je odbornica SDS, kjer še vedno dela v kuhinji, v dvorani in drugod. Vedno rada nastopa kot recitatorka in odlična pevka na naših proslavah in naši rojaki jo lepo sprejemajo. Redno pomaga tudi v verskem središču
-	v slovenskem misijonu sv. Rafaela v Merrylandsu v kuhinji, pri pecivu, krašenju dvorane in cerkve, postavljanju jaslic idr. Od vsega začetka sodeluje kot odbornica in prostovoljka v arhivski organizaciji HASA NSW, redno pomaga pri arhiviranju gradiva in še posebno, ko pripravljamo slikovne razstave in proslave, pri postrežbi v dvorani ob "Zlatih srečanjih" in ob drugih priložnostih, vmes pa je vedno našla čas, da se je redno udeleževala avtobusnih izletov in tedenskega "Tai Chi za zdravje" tečaja v Klubu Triglav. Povsod si je ustvarila prijatelje, ki cenijo njeno toplino in pripravljenost pomagati povsod, kjer je pomoč potrebna.
JOŽE PAHOR - priznanje za življenjsko delo v slovenski skupnosti za Klub Triglav v letu 2012
Jože Pahor je bil rojen v Selih na Krasu na majhni kmetiji. Kot mlad fant se je izučil v Kropi za ključavničarja in na Jesenicah za zidarja. Leta 1959 je šel čez mejo v Trst in z ladjo Aurelia v Avstralijo.
V	Paddingtonu sta se leta 1961 poročila z Milko Pahor. Leta 1962 sta kupila zemljo v Cabramatti, zgradila garažo in kasneje hišo. Jože in
Milka imata dva sinova. Dokler sta otroka rasla, so se največ družili z rojaki, ki so imeli otroke iste starosti, igrali so nogomet v lokalnih klubih, kjer so bili še drugi Slovenci. Pomagali so pri urejanju SDS na hribčku, se udeleževali sv. maš v Villawoodu in kasneje v Merrylandsu. Kmalu potem, ko smo ustanovili Klub Triglav in kupili zemljo, so se pridružili tudi Pahorjevi. Jože je bil dober delavec, priden in sposoben; prijel je za vsako delo in vse je znal narediti: gradnje, napeljave, ploščice, uredil je kuhinjo in še marsikaj. Počasi je Jože prišel tudi v odbor, balinal je z balinarji, hodil s klubskimi člani na ribolov. Pri gradnji kluba in balinišč je sodeloval od vsega začetka, v vsakih težavah je znal najti rešitev, naj bo v klubu ali za prijatelje. Nekaj let je bil tudi predsednik kluba.
Odkar je klub na komercialni bazi, ni bilo več toliko potrebe po prostovoljnem delu. Jože in žena Milka še vedno redno obiskujeta klub, sin Silvo je odbornik v Posvetovalnem odboru, vnuki sodelujejo v športnih sekcijah, ki jih podpira klub Triglav in nastopajo v programih za Miklavža, Anzac Day in ob družinskih dnevih. Prijatelji se še vedno v potrebi obrnejo na Jožeta in vedno dobijo pomoč.
V	odsotnosti Jožeta Pahorja je sprejela priznanje njegova vnukinja Emily.
V	začetku meseca decembra je v klubu Triglav s koncertom božičnih pesmi nastopil otroški zbor osnovne šole William Stimson. Istočasno je klub pripravil loterijo otroških igrač in ves dobiček namenil v pomoč tej šoli.
Drugo nedeljo v decembru smo imeli miklavževanje. Klub Triglav je pripravil dan za otroke z BBQ kosilom. Najmlajši so se razveselili napihljivega gumijastega gradu na dvorišču, nastopa čarovnika, še najbolj pa svetega Miklavža, ki je prišel v spremstvu angelov in vsem prinesel darila. Sredi dneva je množica otrok preplavila dvorano in otroško igrišče na dvorišču, kjer je stal gumijasti grad. Pridni delavci so hiteli pripravljati pečenice in jih vlagati v sendviče za navdušene otroke; sodelavka Josy,
sicer predšolska učiteljica, je pripravila igrice za otroke. Ko pa so zvončki naznanili prihod Miklavža in angelov, so se vsi otroci zbrali v dvorani, posedli na bleščeča tla plesišča in čakali, da je Miklavž s pomočniki razdeli svoja darila in darila, ki so jih pripravili starši.
Na zadnjo nedeljo v letu, na nedeljo Sv. Družine, je Olga Lah v verskem središču Merrylands po končani sveti maši predstavila vernikom načrt za prenovo stanovanja patra Valerijana in pisarniških prostorov ob cerkvi Sv. Rafaela, nakar smo se zbrali na kosilu v klubu Triglav.
Silvestrovanje
Po stari slovenski navadi novo leto pričakamo v svečanem vzdušju, v družbi prijateljev, z dobro večerjo, veselo glasbo in ob dobri kapljici; s slednjo opolnoči obvezno nazdravimo novemu letu. V klubu Triglav se je za to priložnost poleg domačih Slovencev zbralo tudi večje število gostov drugih narodnosti, ki so našle dom v občini Fairfield; v občini trenutno živi približno 150 različnih etničnih skupin. Za ples je igral ansambel »The Masters«, v zabavnem programu pa so tokrat nastopili brazilski plesalci s pestrim programom in k sodelovanju povabili tudi publiko. Poleg tega smo imeli tudi plesno tekmovanje. Prvo nagrado sta iz rok predsednika kluba Petra Kropeja prejela Justi Ribič in Emil Fabjančič. Za »Lucky Door Prize« je žreb izbral Ivanko in Rudija Gerdevič.
Obiski
Prvi teden v novem letu smo dobili obisk iz Slovenije: obiskala sta nas Klemen Žumer, svetovalec v Evropskem parlamentu v Bruslju, in njegova mama Marinka Žumer. Klemen je posvetil posebno pozornost mlajši generaciji avstralskih Slovencev in novim priseljencem iz Slovenije, ki se le redko povežejo z obstoječimi organizacijami »starih« rojakov. Novi val priseljencev iz domovine ima povsem drugačne potrebe in želje, kot pa so jih imeli Slovenci, ki so prispeli v Avstralijo pred petdesetimi leti. Čeprav imajo močno zavest pripadnosti slovenskemu narodu, je očitno, da bi bil potreben drugačen pristop in način, da bi mlajšo generacijo prido-
bili za sodelovanje z obstoječo slovensko izseljensko skupnostjo.
C
Klemen in Marinka sta obiskala večino slovenskih klubov in organizacij v Avstraliji. Udeležila sta se tudi praznovanja rojstnega dne patra Valerijana v verskem središču Merrylands in obiskala prenovljene prostore HASA NSW. »SLOVENIAN OF THE YEAR AWARDS 2013« Vsem Slovenskim organizacijam v NSW in ACT NA PROSLAVI DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI V MESECU JUNIJU V KLUBU TRIGLAV PANTHERS VSAKO LETO PODELJUJEJO PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM SLOVENCEM LETA V NSW IN CANBERRI. Priznanja podeljujejo v kategorijah: *NSW in ACT učenec leta do letnika 6; *NSW in ACT visokošolec leta do letnika 12; *NSW in ACT študent leta (univerza ali podiplomski študij);
*NSW in ACT avstralsko-slovenski podjetnik leta; *NSW in ACT starejši Slovenec leta; *NSW in ACT prostovoljni delavec leta vsake sodelujoče organizacije;
*NSW in ACT oseba z največjo zaslugo za sodelovanje med Avstralijo in Slovenijo; *NSW in ACT prostovoljni delavec - priznanje za življenjsko delo v slovenski skupnosti. Priznanja bodo podeljena na proslavi 16. junija 2013.
Vabimo vse slovenske organizacije v NSW in Can-berri in tudi posamezne Slovence, ki poznajo koga med člani posameznih skupnosti, prijatelji ali sorodniki, ki je vreden takega priznanja, da pošljejo predlog z imenom in naslovom te osebe ODBORU ZA »SLOVENIAN OF THE YEAR AWARDS« pri klubu Triglav Panthers, 80-84 Brisbane Road, St Johns Park, NSW 2176; predloge lahko pošljete tudi po elektronski pošti na E-mail naslov: triglav@panthers.com.au
Triglava: Maria in Marinka
Perina
Gomboc, Martha
Zumer.
Za informacije se lahko obrnete na predsednika odbora Branka Fabjančiča ali Martho Magajna, Public Relations Officer Kluba tel. 02 9609 6057 ali na upravo kluba. Čeprav Klub Panthers Triglav pokriva vse stroške, je projekt namenjen vsem Slovencem iz NSW in Canberre ne glede na to, kateri organizaciji kdo pripada (lahko tudi nobeni!). Vsaka sodelujoča organizacija pa lahko izbere po enega PROSTOVOLJNEGA DELAVCA, ki zasluži priznanje za delo v njihovi organizaciji. Prosimo še, če lahko imenujete vsaj enega zastopnika vaše organizacije za sodelovanje pri komisiji za izbiro letošnjih nagrajencev v vseh kategorijah. Ker se junij hitro približuje, bi želeli vaš odgovor do konca meseca marca 2013. Lep pozdrav!
Za Odbor Slovenian of the year Awards Triglav St Johns Panthers Branko Fabjančič
%
Tekmovalci za *
Triglav, prvo mestoj
Kesmic, Veselko Vlah .v .¡k_
BALINARJI TRIGLAVA V DECEMBRU 2012 TER JANUARJU IN FEBRUARJU 2013
Medklubsko tekmovanje balinarjev za pokal Ivana Cankarja vsako leto v decembru pripelje na balinišča Kluba Triglav Panthers veliko število tekmovalcev iz slovenskih klubov iz Sydneya in Wollongonga. Tokrat so bile uvrstitve naslednje: Prvo mesto: Gino Belet (Triglav), Bruna Kesmic (Planica Wollongong ) in Veselko Vlah (SDS). Drugo mesto: Emil Fabjančič in Luigi Nadalin, (oba Triglav). Tretje mesto: Jože Železnik (Planica Wollongong) in Emil Hrvatin in Karlo Lenarčič (oba Triglav). Četrto mesto: Miro Kovačič (Planica Wollongong) in Lidija in Luciano Brantin (oba Triglav).
TEKMOVANJE ZA POKAL DNEVA AVSTRALIJE Balinarska sezona se za klub Triglav oziroma tamkajšnjo ekipo formalno prične s tekmovanjem za pokal dneva Avstralije. Ob koncu tega tekmovanja imajo balinarji letni občni zbor, na katerem izvolijo odbor, ki organizira tekmovanja do konca tekočega leta. Balinarji so se zbrali v soboto, 26. januarja 2013, ko smo praznovali "dan Avstralije". Vseh šest balinarskih stez je bilo zasedenih, kot že dolgo ne. Po koncu tekmovanja so balinarji odločili, da bodo podaljšali mandat dosedanjemu odboru še za leto dni. Odbor sestavljajo: pred-
DS, prvo mesto za
aiosgijiiinviKeMb
Prešernov
Dulisse
Triglav).
pokal: in Karlo
sednik Emil Fabjančič, podpredsednik Tone Uršič, tajnica/ manager Martha Magajna, pomočnica tajnice Dora Hrvatin in tehnični vodja Lojze Magajna. Balinarska tekmovanja potekajo vsako sredo popoldne in vsako nedeljo od 1. do 5. ure popoldne; zatem imajo tekmovalci skupno večerjo. Balinanje odpade ob nedeljah, ko je v klubu plesna zabava; ta je običajno vsako tretjo nedeljo v mesecu.
TEKMOVANJE ZA PREŠERNOV POKAL
PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY Dan po dnevu Avstralije, 27. januarja, smo bili povabljeni na medklubsko tekmovanje za pokal pesnika Franceta Prešerna v Slovensko društvo Sydney. Prijateljskega tekmovanja se je udeležilo veliko število balinarjev s kluba Triglav. Zaradi slabega vremena in deževja je bilo malo manj tekmovalcev iz drugih krajev. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, z dobrim domačim kosilom in skupno večerjo. Posamezna moštva so bila izžrebana iz različnih klubov. Prvo mesto si je prislužila trojka, ki jo je žreb slučajno izbral izmed balinarjev Triglava: Karlo Samsa, Luciano Brentin in Teresa Dulisse. Čestitamo! Vsem štirim zmagovalnim ekipam sta predsednik balinarjev Slavko Prinčič in predsednik SDS Štefan Šernek podelila lepe nagrade.
PISMO PREDSEDNIKA KLUBA TRIGLAV ČLANOM IN PRIJATELJEM
Spoštovani člani in prijatelji,
hvala, ker ste si vzeli čas in boste prebrali to kratko sporočilo, ki Vam ga pošiljam v imenu klubskega odbora, za enkrat še vedno pod imenom Klub Triglav Panthers. Sedanje, prehodno stanje, v katerem se trenutno nahajamo, je v veliki večini poznano članom kluba in njihovim prijateljem. Novo je le to, da bo postopek de-amalgamacije (ločitve) od skupine klubov, ki nosijo ime "Panthers Group" in amalgamacije (združitve) s skupino klubov pod imenom "Mounties Group" predvidoma končan proti koncu meseca marca letos.
Opravičujemo se zaradi dolgega pravnega postopka, ki se ga žal ne da skrajšati.
Klub Mounties, v katerem je Triglav našel novega partnerja, je znan po odkritem in tesnem sodelovanju s pridruženimi klubi in s potrebami članstva. Po opravljenem pravnem postopku bo v skupini 'Mounties' združenih sedem klubov: poleg matičnega Kluba Mt Pritchard Community Club še
Harbord Diggers, Manly Bowling Club, Mounties Bowling Club in po novem, Club Italia, Mekong Club in naš Triglav. Vsem trem klubom z značilno kulturno in etnično osnovo je po pravnem dogovoru zagotovljeno, da lahko brez vsakih ovir nadaljujejo s svojim kulturnim in narodnim poslanstvom in delom vse do takrat, ko bo to, v našem primeru, slovenska skupnost potrebovala ali želela.
Iz tega sledi, da je več kot zaželjeno in pomembno, da bi se vsi skupaj čim bolj zavedali, da je usoda naše slovenske prihodnosti v naših in to samo v naših lastnih rokah.
V	upanju, da nam bo to čim bolj uspevalo, ponujamo roko strpnosti, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva vsem članom slovenske skupnosti in vsem slovenskim ustanovam.
V	slogi je moč, lepša bodočnost in napredek!
V	imenu odbora lep pozdrav in vse dobro vsem.
Peter Krope, predsednik Kluba Triglav St Johns Park, 26. januar 2013


ŽIVLJENJE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY
Štefan Šernek, predsednik SDS
v._
PRIHOD SV. MIKLAVŽA smo praznovali v nedeljo, 9.12.2012, ob 3. uri popoldan. Med najbolj priljubljenimi običaji v mesecu decembru je prav gotovo prihod sv. Miklavža, prvega od treh dobrih decembrskih mož. Najbolj nestrpno so ga pričakali otroci, saj jih za dobroto in pridnost vedno nagradi. Zahvala, da so prav vsi otroci prejeli čudovita darila velja Slovenskemu društvu Sydney. Prav tako so bili daril prijateljev veseli starejši rojaki. V dvorani je med vsemi zbranimi, še posebej med otroki, zavladalo nepopisno veselje. Po končanem obdarovanju je ansambel Alpski odmevi Štefana Šerneka mlajšega vse obiskovalce zabaval s slovenskimi in drugimi popevkami. Srečanje med prijatelji, znanci in sorodniki je potekalo v lepem in prazničnem vzdušju. Domov smo odšli veseli in v srcih obogateni z dobroto. Vlogo svetega Miklavža je opravil Vlado Čhes (fotografija desno).
Božično kosilo in ples za vse člane SDS smo imeli v nedeljo, 23.12.2012, ob 12. uri. Tokrat se nas je zbralo 180 članov SDS. Naročenih je bilo samo 50 članov. Tako smo bili malo v skrbeh, če bo zadosti hrane za vse, ampak naši pridni kuharji in kuharice so pripravili za vse dovolj. Volk sit in koza cela. Imeli smo ansambel The Masters. Vsak se je lahko naplesal in razveselil.
SILVESTROVANJE smo imeli v ponedeljek, ob 7. uri zvečer, 31.12.2012. Bila je dobra večerja in smo bili dobro organizirani, tako, da smo vseh 250 navzočih postregli v eni uri. Prisrčna zahvala kuharjem in kuharicam, še posebno Ivanu Trudnu, ki je organiziral ta večer. Prav tako gre zahvala vsem, ki so servirali hrano in vsem, ki ste pospravljali, da je šlo vse hitro in prav. Ana Šernek, predsednikova žena, odbornica in še pridna sodelavka je pripravila bogato loterijo. Prodajala je srečke in tako zbrala 730 dolarjev. Prva nagrada je bila digitalna TV, ki jo je prispevalo društvo in več drugih nagrad, ki so jih darovali naši pridni člani in odborniki. Hvala vsem, še posebno pa Ani Šernek za njen trud, delo in skrb za naše društvo. Imeli smo se lepo in veselo. Na vsako mizo smo podarili po eno belo in rdeče vino, da smo nazdravili in se poslovili od starega leta in vstopili v prihodnost leta 2013. Predsednik Štefan in žena Ana sta vsem zaželela srečno novo leto in nato je bil ples in rajanje do 2. ure zjutraj. Igral je ansambel Alpski odmevi, ki so eden boljših ansamblov v avstralsko-slovenski skupnosti.
Predsednik in odbor Slovenskega društva Sydney želimo srečno, zdravo in blagoslovljeno leto 2013. Bog Vas živi in ne pozabite, da imamo edino slovensko društvo v Syd-neyu. Pridite in nas obiščite.
Balinarsko tekmovanje za Prešernov pokal
smo imeli v nedeljo, 27.1.2013, ob 8. uri zjutraj. Prvo nagrado so dobili Karlo Samsa, Luciano Breten in Tereza Samsa; drugo nagrado so dobili Mirko Kalac, Janez Boštjančič in Conice Sa-jor; tretja nagrada je pripadla Slavkotu Prinčiču in Albini Sedmak; četrta nagrada Luigi Nadan, Toni Uršič, Lidija Jernej. Vsi pokali so bili darilo društva Sydney. Vsem igralcem in zmagovalcem za Prešernov pokal 2013 iskrene čestitke Slovenskega društva Sydney in odbora. Prešernovo proslavo smo imeli v nedeljo, 3.2.2013, ob 2. uri popoldan. Imeli smo kratek kulturni program in položitev venca k Prešernovemu kipu, ki so ga nesle Rebeka in Karina. Pri programu so sodelovale z recitacijami: Danica Petrič
-	Zapuščena, Nezakonska mati; Perina Keen -Prošnja; Milka Debevc - Gazele, Zora Johnson
-	Mornar, Zarjavela dvičica. Predsednik Štefan se je zahvalim vsem nastopajočim. Po programu so za ples in dobro voljo poskrbeli muzikanti ansambla Alpski odmevi.
Pust smo praznovali v nedeljo, 17.2.2012 popoldne. Za ples in veselo razpoloženje so poskrbeli glasbeniki ansambla Thirolian Echoes. Tri najlepše maske so bile nagrajene z denarnimi nagradami, ki jih je darovalo Slovensko društvo Sydney. Imeli smo lepo in zabavno popoldne.
Vabimo na ples in zabavo v nedeljo, 3.3.2013, ob 2. uri popoldne. Imeli bomo ansambel The Masters. Pridite v čimvečjem številu. Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 12. ure naprej. Jožefovanje bomo imeli v nedeljo, 17.03.2012 popoldne. Obdarovani bodo vsi Jožeti in Jožice s steklenico belega ali rdečega vina. Imeli bomo ples in zabavo. Igral bo ansambel Alpski odmevi. Kuhinja bo odprta od 12. ure dalje. Spletni naslov:
www.Slovene Association Sydney org.au
MY FIRST CHRISTMAS IN HEAVEN
I see the countless Christmas trees around the world below With tiny lights like HeaVen's stars, reflecting on the snow.
The sight is so spectacular, please wipe away ^ the tear Tor I am spending Christmas with Jesus Christ this year.
I hear the many Christmas songs that people hold so dear, But the sounds of music can't compete with the Christmas choir up here. I haVe no words to tell y ou of the joy their Voices bring For it is beyond description to hear the angels sing.
I know how much you miss me,
I see the pain inside your heart,
But I am not so far away, we really aren't apart.
So be happy for me dear, you know I hold you dear,
And be glad
I'm spending Christmas with Jesus Christ this year. I send you each
a special gift from my Heavenly home aboVe, I send you each a memory of my undying loVe. After all "loVe" is the gift, more precious than pure gold. It was always most important in the stories Jesus told.
Please loVe and keep each other, as your Father said to do, For I can't count the blessings or the loVe He has for you. So, haVe a Merry Christmas and wipe away the tear. Remember,
I'm spending Christmas with Jesus Christ this year.
Topesem je dala Chrisu McKeanu njegoVa mati in jo objaVljamo V spomin na njegoVo zeno METKO McKEANroj. £%OFTC ob 1. obletnici njene smrti.
»Vem za človeka v Kristusu« (2 Kor 12,2)
Božje volje ni mogoče prepoznati v tem, da vse dobro teče in je tudi ni mogoče izključiti, če kaj ne gre po naših načrtih. Izdelali smo si model, vizijo perfektnosti, ki je danes zelo prodorna. Ta prinaša v krščanstvo neko obliko miselnosti, ki je v svoji ideji čudovita, a pred njo se človek ne pokriža. Kje je v tej podobi prostor za veliki petek in veliko noč? Ali je dovolj le cvetna nedelja?
Poslanstvo kristjana je oznanilo evangelija - Jezusovega življenja, trpljenja, smrti in vstajenja. Brez trpljenja, neuspeha velikega petka, čakanj, živčnosti velike sobote, nima kaj ponovno vzkliti, Kristus nas s svojim vstajenjem na veliko noč nima iz česa potegniti. Blagoslovljene praznike!

Melbourne
p. Ciril A. Božič, OFM, OAM Marija Anžič
Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION e-mail: cirilb@bigpond.com
Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176 Mobile: 0412 555 840; 0499 772 202
TOLIKO LEPIH DOŽIVETIJ je bilo koncem leta 2012 in sedaj že v prvem in drugem mesecu leta 2013, da se jih moramo spomniti v tem hitrem tempu časa in jih tako vsaj malo zadržati pred pozabo, kamor se na koncu vse izteče, ko ostane in ima vrednost le še tisto, kar je zapisano v Božjem ,arhivu'. NA SVETI VEČER, v ponedeljek, 24. decembra 2012, smo ob 9. uri zvečer darovali slovesno sv. mašo božične noči pred jaslicami v lurški votlini. Ob živih jaslicah so sodelovali otroci, učenci in učiteljici Slomškove šole. Sveto Družino je predstavljala mlada družinica Smrdelove Barbare: Barbara, Scott in Maya Ann Harthen, ki je bila krščena 17.11.2012. Ob začetku nas je pozdravil, nagovoril in blagoslovil jaslice v lurški votlini naš g. NADŠKOF dr. Denis Hart DD ter voščil za te čudovite praznične dneve in novo leto 2013.
Božične praznike smo praznovali v lepem prazničnem vzdušju in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Pri vseh treh prazničnih mašah v Kew je bilo deležno slovenskega božičnega praznovanja okrog 650 ljudi.
VOŠČILO IN ZAHVALA: Bog povrni vsakemu izmed vas, dragi dobri ljudje, ki s svojim življenjem razodevate Božjo dobroto in ljudomilost. Hvala za vsako Vašo naklonjenost, pozornost, ljubezen, razumevanje; za Vaše delo, dar in molitev. Hvala za Vaša voščila in dobre želje. Vam, Vašim družinam in vsem članom slovenskih društev, klubov in organizacij se zahvaljujem za zgledno sodelovanje in stalno podporo. Res iskrena hvala! Naš provincialni minister pater STANE ZORE nam je za božič in novo leto poslal lepo čestitko, ki jo delim z Vami: Če je Bog zaradi nas premagal razdaljo med nebesi in zemljo, smo v Njem tudi mi sposobni preseči vse razdalje med človekom in človekom. Božič naj v Vas utrdi vero v čudežno Božjo bližino s človekom zaradi človeka, leto 2013 pa naj bo leto preseganja razdalj med ljudmi zaradi Boga.
ROMANJE v Penolo v Južni Avstraliji smo imeli od 27. do 29. decembra 2012, ko smo tja peljali novo umetniško delo Lojzeta Jeriča - mozaik svete Mary MacKillop, ki ga je umetnik Lojze Jerič in njegova družina darovala župnijski cerkvi sv. Jožefa v Penoli in daru pridružila tudi naše občestvo. Na avtobusu je bilo 57 romarjev in še trije v osebnem avtomobilu. Skupaj smo preživeli v pesmi, molitvi in veselju tri čudovite dneve; bili smo tudi priče zaroki Barbare Brožič in Edwarda Bonnici (fotografija desno).Čestitamo zaročencema in zahvala Lojzetu Jeriču in družini!
Na praznik JEZUSOVEGA KRSTA, 13. januarja 2013, smo se poslovili od p. dr. Mihaela S. Vovka ter se mu zahvalili za njegovo pomoč. V sredo, 16. januarja 2013, je odpotoval v Slovenijo - na Sveto Goro nad Gorico. V zahvalo smo položili že tudi čestitko za obilje Božjega žegna za njegov 75. rojstni dan, ki ga je obhajal 29. januarja letos. Misijonarka Marija Anžič pa je v nedeljo, 13. januarja, odšla na obisk k bolni mami. Vrnila se je 9. februarja. Tretjo nedeljo v mesecu, 20. januarja 2013, je bilo dobrodelno družinsko kosilo, ki so ga pripravili starši učencev Slomškove šole ob pomoči DSE. Zahvala vsem, ki ste delali in vsem, ki ste se udeležili dobrodelnega kosila šole.
V Baragovi knjižnici lahko kupite novo knjigo - pesniško zbirko patra Bazilija: Spomini nemi me v objem love. Cena je 20 dolarjev.
DELO: Sredi januarja sta Alex Bratina in Janko Tegelj dokončala z montažo novih električnih protipožarnih alarmov po vseh sobah in hodnikih Baragovega doma, ki jih je po že nekaj let veljavnih zveznih predpisih zahtevala inšpekcija naše občine Boroondara in omejila število stanovalcev hostela na 12, sicer bi morali iti po predračunih v nad sto tisoč dolarjev vredno investicijo montiranja vodnih sprinklerjev.
Na nedeljo Svetega pisma, 27. januarja 2013, smo poleg vseh spominov in molitev za naše pokojne pridružili tudi zahvalo Bogu za našo novo domovino Avstralijo ob njenem prazniku Australia Day ter za vse naše dobrotnike. Bogu po Mariji Pomagaj vsa čast in slava!
Prvo soboto v februarju, 2.2.2013, je bil praznik GOSPODOVEGA DAROVANJA v templju - SVEČNICA. Ob 10. uri dopoldne je bila zahvalna sveta maša za vse žive in pokojne dobrotnike našega misijona, po maši pa za vse v dvorani zahvalno kosilo. Bilo nas je preko sto. Spomnili pa smo se tudi tako ali drugače zadržanih, ki po svojih močeh z delom, darovi ali z molitvijo podpirajo naš misijon. Po kosilu je bil občni zbor Društva sv. Eme in volitve, ki so potrdile utečeno vodstvo tudi v novem mandatu.
Na 4. navadno nedeljo, na god mučenca sv. Blaža, 3. februarja 2013, smo ob koncu sv. maše prejeli blagoslov na njegovo priprošnjo zoper bolezni v grlu in vsakega drugega zla. Po maši pa je bil v dvorani kulturni program v počastitev slovenskega kulturnega praznika PREŠERNOVEGA DNE z odprtjem LIKOVNE RAZSTAVE umetnikov: IVANA NINA VALENČIČA, ZORKE ČERNJAK, EDIJA SURINE in (fotografija desno). Zorka Černjak je naslikala na platno 14 postaj križevega pota in jih z možem Volbijem darovala naši cerkvi, ki bo letos praznovala 45. obletnico blagoslovitve. Edi Surina je razstavil 21 slik narave, tihožitij, portretov, avtoportret in sliko sv. Mary MacKillop, ki jo je lani poklonil p. Cirilu. Ivan Nino Valenčič je dal na razstavo 9 svojih slik narave, tihožitja in portret. Hvala umetnikom in vsem oblikovalcem kulturnega programa ter seveda vsem, ki ste prisluhnili z ušesi, očmi in srcem!
Iskrena zahvala cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Janike Rutherford, moškemu pevskemu zboru Planika pod vodstvom Rolanda Carmodyja, Helen Trinnick in Anni Tegelj, Lojzetu Jeriču, Ivanu Horvatu; našim trem umetnikom Zorki Černjak, Ediju Surina in Ivanu Ninu Valenčiču. Za pomoč pri postavitvi razstave zahvala Ninu Burloviču in Bernardu Brenčiču; Petru Mandelju JP OAM za odprtje razstave, Veronici Smrdel za vodenje programa in Simonu Grilju za ozvočenje ter luči in tudi vsem, ki sodelujete z branjem beril in prošenj v cerkvi ter seveda mežnarjem. Razstava je bila odprta do nedelje, 17. februarja 2013, križev pot umetnice Zorke Černjak pa je od pepelnične srede, 13. februarja 2013, že v cerkvi, ki je tako dobila nov izgled. V četrtek, 7. februarja, je prispel na enomesečni obisk v Avstralijo Tone Gorjup, ki bo nekaj dni med nami, bo pa šel tudi v Adelaido in v Sydney. Pomaga nam sedaj tudi pri pripravi člankov za te Misli. Igralska skupina je ponovila veseloigro Ali bo poroka? v dvorani Slovenskega društva St. Albans v soboto, 9. februarja 2013, po kosilu.
POSTNI ČAS smo pričeli na pepelnično sredo,13. februarja 2013.
KRIŽEV POT bomo letos premišljevali ob čudovitih novih podobah vseh 14 postaj križevega pota, ki se jim bo na velikonočno vigilijo pridružila še petnajsta postaja: Vstajenje. Umetnica Zorka Černjak je v tem svojem zadnjem umetniškem delu dosegla izreden vrhunec svojega likovnega ustvarjanja. Čestitke Zorki in iskrena zahvala njej in možu Volbiju ter družini za ta čudoviti dar naši cerkvi! PROJECT COMPASSION - postna akcija Caritas Australia 2013 z geslom papeža Benedikta XVI.: Open Doors into the Future. Šparovčke lahko dobite ob izhodih iz cerkve v Kew ter po vseh avstralskih cerkvah. SEJO PASTORALNEGA SVETA smo prestavili na ponedeljek, 4. marca 2013, ob 7.30 zvečer, zaradi zadržanosti nekaterih članov in potem še tiskovne konference ministra za multikulturne zadeve in državljanstvo g. Nicholasa Kotsirasa MLA in viktorijskega premierja g. Teda Baillieuja MLA, kamor smo bili povabljeni.
DRUŽINSKA KOSILA bodo tudi letos vsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. Cena kosila s tremi obroki je $15 (juha, glavna jed in sladica s kavo). SLOMŠKOVA ŠOLA je začela s poukom. Redni pouk bo vsako prvo in trejo nedeljo v mesecu od 11.15 do 13. ure. Otroke in starše vabimo že k sveti maši. POSTNO ROMANJE V TA PINU v Bacchus Marsh bo v soboto, 9. marca 2013. Ob 10. uri bo križev pot ter ob 11. uri sv. maša.
SLOVENSKI KLUB JADRAN: Sveta maša ob prazniku sv. Jožefa bo v nedeljo, 17. marca 2013, ob 12.30 popoldne.
CVETNA NEDELJA, 24. marca 2013. VELIKI TEDEN: TOREK v velikem tednu:
Ob 11. uri dopoldne bo v katedrali sv. Patrika krizmena maša.
VELIKI ČETRTEK, 28. marca 2013: Ob 7.
uri zvečer bo v Kew maša Gospodove zadnje večerje.
VELIKI PETEK, 29. marca: Ob 11. uri dopoldne križev pot, ob 3.00 popoldne opravilo velikega petka.
VELIKA SOBOTA, 30. marca: Ob 6. uri zvečer začetek velikonočne vigilije. Po vstajenjski procesiji bo blagoslov velikonočnih jedil.
VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA, 31. marca 2013: Praznični sveti maši ob 8. in 10. uri dopoldne. Obakrat blagoslov velikonočnih jedil.
GEELONG - BELL PARK: Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 11.30 dopoldne. ST. ALBANS: Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne.
MORWELL bo imel letos le dve slovenski maši in sicer prvo nedeljo v maju, 5. maja 2013, in četrto nedeljo v decembru, 22. decembra 2013 - vedno ob 6. uri zvečer. Tam je sedaj le še nekaj rojakov in vsi, ki še lahko vozijo, radi pridejo k maši in srečanjem in so tudi nadvse hvaležni. ALBURY-WODONGA: Sveta maša bo v Wodongi v cerkvi St. Augustine's, vogal cest High St. & Osborn Street, na belo nedeljo, 7. aprila 2013, ob 6. uri zvečer ter četrto nedeljo v novembru, 24. novembra 2013: ob 6. uri zvečer molitve na pokopališču ter ob 7.00 zvečer sv. maša.
POROKA:
SIMON GRILJ, podpredsednik Pastoralnega sveta v Kew, in ELENA ORENDARCHUK sta se poročila v naši cerkvi v Kew med poročno mašo 16.02.2013. Čestitamo!
ODŠLI SO OD NAS:
JOŽE HUNJADI je umrl 24.10.2012 v Avondale Heights v Melbournu.
IVAN NEVIO ZATKOVIC je umrl 03.12.2012 v domu ostarelih v Adelaidi. Rojen je bil 23.11.1934 v kraju Vele Mune v Istri.
MARINA BRČIC roj. ROGUTIC je umrla v Royal Melbourne Hospital 13.01.2013. Rojena je bila 22.02.1960 v Rijeki. - Hvala Mileni Abram za obe sporočili.
VIDA VOJVODA rojena GUSTINČIČ je umrla 28.12.2012 na svojem domu v Avondale Heights. Rojena je bila 29.05.1933 v Tatrah v Brkinih. V Avstralijo je prispela 5. januarja 1955. Poročila se je s Francem Vojvoda, doma iz sosednje vasi Padež v Brkinih, novembra 1955 v Yarraville. Delala je v družinskem podjetju - gradbeništvo. Bila je delavna članica Jadrana; mož Franc je bil predsednik kluba. Veliko let je pomagala v šoli. Njena zamisel je knjiga pokojnih članov Jadrana. V soboto, 22. decembra, je pri polni zavesti prejela zakramente in povedala: »Lepo je med svojimi ljudmi živeti. Lepo je svoje ljudi ljubiti. Lepo je vse ljudi spoštavati. To naj za vedno uči slovensko srce!« Pogrebna maša je bila 3. januarja 2013 v cerkvi St. Martin de Porres v Avondale Heights. Pokopana je na pokopališču Keilor. Sožalje možu Francu in sinu Maxu, ki sta zanjo lepo skrbela doma, bratu Pavlu, Emilu Štravsu - možu njene pokojne sestre Silve ter sestram Eldi, Stanki in Darinki v Sloveniji.
KATARINA KOSIC roj. KOVAČEVIČ je umrla 28.12.2012. Rojena je bila v Kočevju. V petek, 4.1.2013, je bila pogrebna maša v cerkvi v Wheelers Hill.
PAULINE POVH rojena KNIPE, Avstralka po rodu, ki je bila poročena z Jožetom POVHOM iz Pivke je umrla po težki bolezni 1. januarja 2013 na svojem domu v krogu svojih domačih: moža Jožeta, sina Paula in hčerke Lee ter njunih družin. Rojena je bila 04.09.1942. Pogrebni obred je bil v kapeli pokopališča Fawkner 09.01.2013, sledila je kremacija. EDUARD EDI LEČNIK je umrl 02.01.2013 v bolnišnici v Box Hillu. Rojen je bil 02.11.1939 v Beogradu, staršema Štefki Pen s Ptujske Gore in očetu Ivanu Lečniku iz Nemčije. V družini je bilo osem otrok - Edi je bil drugi,dva sta umrla kot dojenčka. Živel je v Avstriji, nato v Sloveniji. Ko je bil star 16 let je pobegnil v Nemčijo. V Avstralijo je prispel 20. marca 1960. V Kew se je poročil z vdovo Angelco Zupančič roj. Zalokar in sprejel sina Franka za svojega. Franc Zupančič (doma
iz Dobrniča pri Trebnjem) je padel in umrl 23.05.1959. Edi je bil izredno požrtvovalen tudi v skrbi in delu za našo skupnost. Rad je pomagal, dokler ga ni pred nekaj meseci napadla zahrbtna bolezen. Rožni venec zanj smo molili v naši cerkvi v Kew 04.01.2013 in nato darovali pogrebno sveto mašo, sledila je kremacija. Njegov pepel smo položili v grob na pokopališču Keilor v sredo, 30. januarja 2013. Sožalje ženi Angelci, sinu Franku z ženo Beth in otrokoma Rachel in Christopher; sestri Eriki v Nemčiji, bratom in sestram v Sloveniji: Gertudi, Ingi, Maksu, Eriki in Ivanu, Angelčini sestri Vidi Koželj z družino v Mulgrave, ostalim sorodnikom in prijateljem. Namesto cvetja na grob so namenili darove za Leukaemia Foundation. ALBINA JAKSETIČ rojena BRNE je umrla 09.01.2013 v bolnišnici Sunshine Pallative Care v Sunshine. Po pogrebu Vide Vojvoda sem ji prenesel v bolnišnico sveto popotnico in tudi pozdrave njenih rojakov - Kočancev. Vesela je prejela sv. obhajilo in sv. maziljenje in bila vsa v skrbi za vsakega. Rojena je bila 25.04.1932 v vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici v družini 12 otrok: 6 bratov in 6 sester. Sedaj je živih še pet. Poročila se je s Francem Jaksetičem iz Trebčan pri Ilirski Bistrici v kampu v Trstu 16.10.1954. V Avstralijo je prispela 3. januarja 1955 z letalom v Sydney in od tam z vlakom v Bonegillo, od tam v Sheparton obirat sadje in končno v Melbourne. Z vso družino je bila delavna na slovenskem društvu Jadran. Molitve za pokojno smo imeli 15.01.2013 zvečer v kapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v St. Albansu. Pogrebna maša je bila 16. januarja v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu. Pokopana je na pokopališču Keilor. Sožalje možu Francu, hčerki Ani in sinu Stojanu z ženo Nado in otrokoma: Janise in Diane; sestri Gabrijeli Brne iz Adelaide z družino, sestri Rozi v Trstu, bratu Ivanu v Lyonu v Franciji, bratu Alojzu v Zabičah, bratu Jožetu Brnetu v Ilirski Bistrici in njihovim družinam ter družinama pokojnih bratov Antona, ki je umrl v Melbournu leta 1999 in Franeta, ki je umrl leta 2011 prav tako v Melbournu; Mariji Jaksetič in družini, Stojanu Brnetu in njegovi sestri Mariji Razen, ki jima je bila pokojna Albina kot mama in njunim otrokom kot stara mama, vsem ostalim sorodnikom in prijateljem. MILKA GOMBAČ roj. TOMEC je umrla 17.01.2013 v Aged Care Facility v Hallamu, Melbourne. Rojena je bila 12.04.1931 v vasi Padovo pri Osilnici. Leta 1959 se je poročila v cerkvi St. Brigid's v North Fitzroy z Alojzem Gombačem. Poročil ju je p. Bazilij. Bila je delavna članica slovenskega društva Planica v Springvale, zato ji je ob pogrebu spregovorila v slovo nova predsednica Planice Ivanka Kolačko. Zadnje dni življenja je v krogu svojih domačih odprla oči za prejem sv. maziljenja in izrekla svoj zadnji Amen. Molitev rožnega venca in nato pogrebna maša je bila v cerkvi St. John Vianney Catholic Church, Springvale North ter nato pokop na pokopališču Springvale. Sožalje možu
Alojzu, sinu Franku, hčerki Anni Pretnar z možem Johnom in otroci: Markom, Danielom in Stephenom ter Lojzetovi sestri Pavli Castagna in družini. VIVIANA MARIJA NOVAK je umrla 24.01.2013 v Nursing Home v Wangaratti. Rojena je bila 03.04.1920 v Sloveniji. Živela je dolga leta v Geelongu in je bila ustanovna članica tamkajšnjega slovenskega društva Ivan Cankar. Pozneje se je družina preselila v Wandillagong, kjer živita hčerki Albina in Ana. Pogrebni obred je imel Fr. Eugene De La Corte v Mason Park Funeral Home v Wangaratti.
Hvala Heleni Leber za sporočilo. MIMI (MARIJA) MEJAČ roj. ČERNIVC je umrla 25.01.2013 v domu St. Catherines v Balwyn North. Rojena je bila 29.03.1920 v Besnici, odraščala je v vasi Zgornji Kašelj v Sloveniji. Miklavževa Mimi, kakor je bila poznana v Kew, ker je bil njen pokojni mož Ivan dolga leta Miklavž, je ob njegovi smrti 11.01.1998 napisala v Misli (januar-februar 1998, stran 13) kratek prispevek o njuni poti v svet. V Avstralijo sta prispela leta 1959. Mimi je vedno rada prišla pripravljat Misli za na pošto in je bila vedno polna dobre volje in smeha. Nekaj svojih zadnjih let je preživela v Domu matere Romane in bila večkrat med tednom pri maši. Pogrebna sveta maša je bila v naši cerkvi v Kew 30.01.2013. Sledila je kremacija. Sožalje hčerki Anici Gašpič z možem Antejem in otroci Melisso in Amy; hčerki Nataši Vincent z možem Tedom in otroci Michael in Leah ter hčerki Ivanki Zorzut s hčerkama Julijo in Olivijo ter bratu Franciju Černivcu v Ljubljani - v Vevčah. Sorodniki so namenili darove namesto cvetja na grob za našo cerkev, ki je bila pokojni Mimi do konca življenja tako ljuba, kot je povedala še nekaj dni pred smrtjo, ko je prejela zakramente Cerkve za svoj zadnji del poti življenja.
NOREEN ROBERTS roj. LIVINGSTONE je umrla 27.01.2013 v Cabrini Pallative Care v Prahran. Rojena je bila 2.3.1937 v Melbournu - Footscray. Kot medicinska sestra je opravljala mnoge vodstvene in odgovorne službe. Prav v naši cerkvi se je 13. novembra 2005 veselila poroke svojega sina Davida z Veronico Smrdel. Njen mož Max je umrl 08.04.2011 v Melbournu. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Kew 6. februarja 2013. Sledila je kremacija. Sožalje sinu Davidu z ženo Veronico Smrdel, sestri Petty Dean z družino ter ostalim sorodnikom in prijateljem. LACY DOMONKOŠ je umrl 29.01.2013 v Melbournu. Rojen je bil 11.04.1939 v Dobrovniku v Prekmurju.
Hvala Heleni Leber za sporočilo. VINCENC ŠTOLFA, poznan kot VENKO, je umrl zgodaj zjutraj 05.02.2013 v bolnišnici Northern Hospital v Eppingu, Melbourne. Rojen je bil 23.01.1932 v Brestovici pri Komnu (pred kratkim je torej dopolnil 81 let). V januarju so ga obiskali njegov brat Emil in sestre Marija, Milena, Anica in prijateljica Damjana iz
Slovenije in Italije. Teden dni pred smrtjo se je razveselil obiska patra in prejel odvezo, sveto maziljenje in sveto obhajilo. Rožni venec smo molili zanj v naši cerkvi v Kew v ponedeljek, 11. februarja, na praznik Lurške Matere Božje ter nato darovali pogrebno sveto mašo. Pokopan je na pokopališču Keilor. Sožalje sinu Alfredu v Newcastlu NSW, bratom Jožetu, Lojzetu in Mariu v Melbournu ter Emilu v Sloveniji in njihovim družinam ter sestram Mariji in Mileni v Doberdobu ter Viktoriji in Anici v Sloveniji ter njihovim družinam, ostalim sorodnikom in prijateljem. Njegovi iz Slovenije in Italije so poslali naslednje pismo: DRUŽINA JE KOT DREVO s svojimi koreninami in veliko listi. Korenine ostanejo vedno v isti zemlji; listi nekaj časa ostajajo na vejah, potem pa odpadejo. Eni padejo blizu drevesa, drugi odletijo daleč in pristanejo na drugi zemlji. Tam zrastejo v novo drevo, z novimi koreninami, a vez s prvotnim drevesom, prvotno družino ostaja.
Taka je naša družina: eni smo ostali na domači zemlji, drugi ste odšli daleč proč, na drugo zemljo, ki pa je vam, predvsem mlajšim, postala domača. In ko se naša družina sreča pri nas v Italiji in Sloveniji, ali pri vas v Avstraliji, je veselje toliko večje, bolj, kot če bi se videli vsak dan.
Ko pa so na vrsti boleči trenutki, žalostne družinske izgube, potem je tudi žalost večja. Tudi zato, ker ne moremo biti skupaj; ker nam okoliščine ne dopuščajo, da bi vsi skupaj delili ta boleči trenutek. Za nas je težko, da smo daleč, a z mislijo smo vam blizu, in v srcu smo vsi skupaj v tem zadnjem pozdravu ljubemu bratu in stricu Venkotu.
Sestre in brat z družinami
ANTON (TONE) KALC je umrl na pepelnično sredo, 13. februarja 2013, v Aged Care v Vermontu. Rojen je bil 15.01.1925 v Podgrajah pri Ilirski Bistrici. Pogrebna maša bo v sredo, 20. februarja 2013, v St. Simon Catholic Church v Rowville, pkopan bo na pokopališču Feerntree Gully Cemetery, kjer je pokopana njegova žena ANGELA MARIA (JULIE) KALC roj. FARRUGIA, ki je umrla 27.11.2012 v Mariville Hostel v Boroniji, Melbourne. Rojena je bila 08.01.1922 v mestu Vitoria na Malti. S Tonetom Kalcem sta se poročila 9. maja 1959 v cerkvi sv. Petra in Pavla v South Melbourne. Pogrebna maša je bila 04.12.2012 v cerkvi St. Simon Catholic Church v Rowville. Sožalje sinovoma Petru z družino in Michaelu (sta dvojčka).
Hvala Tonetu Brnetu za sporočilo.
NOVA ZELANDIJA:
V Waikato Hospice v Hamiltonu v Novi Zelandiji je 26. junija 2012 umrla MAJDA PALJK rojena POPOVIČ. Rodila se je 4. aprila 1945 v Velikih Žabljah pri Ajdovščini. V Novo Zelandijo je prišla konec oktobra leta
1967. V decembru istega leta se je v Hamiltonu poročila z Lojzetom Paljkom iz Ajdovščine. Imela sta restavracijo do leta 2001, zatem pa se je Majda zaposlila v domu ostarelih, kjer je delala še nekaj mesecev pred smrtjo. Bila je zelo priljubljena tako pri oskrbovancih doma kot pri zaposlenem osebju. Pred smrtjo je prejela zakrament svetega maziljenja. Pri njenem pogrebu 30. junija 2012 se je zbrala velika množica. Maši zadušnici v cerkvi St. Joseph v Fairfieldu, Hamilton, je sledil pogreb na Hamilton Park Cemetery. Pokojna Majda zapušča moža Lojzeta, hčerko Marijo in sina Romana, v Sloveniji pa sestro Janjo in brata Božidarja z družino. Naj počiva v Božjem miru.
Sožalje možu Lojzetu in družini ter zahvala za to sporočilo za bralce Misli.
MILDURA:
Na sveti večer, 24. decembra 2012, je v Milduri v Victoriji umrl MILAN STANIČ. Doma je bil iz Brestovice na Krasu, kjer se je rodil 17. avgusta 1926. V družini je bilo šest otrok, štiri dekleta in dva fanta. Ko je bil star šestnajst let, so ga Italijani vpoklicali v vojsko. Pozneje je prišel v roke Nemcem, ki so ga odpeljali v taborišče. Pred koncem vojne pa je bil še pri partizanih. Leta 1949 se je odločil za pobeg od doma; srečno je prišel v Trst, od tam pa leta 1950 v Avstralijo. Za nekaj let se naselil v Melbournu, zatem pa je odšel v Adelai-do, ker je imel tam več znancev. Za približno dvajset let se je pridružil tistim, ki so si služili kruh z iskanjem opalov. Nato se je preselil v Milduro, kjer se je preživljal z obiranjem grozdja. Nazadnje je zbolel in 24. decembra 2012 umrl. Med drugim zapušča sestro Darinko, poročeno Červinski. Naj mu bo lahka avstralska zemlja in naj počiva v miru.
Sožalje Milanovi sestri Darinki Červinski in hvala za sporočilo.
WANGARATTA:
V Matici mrtvih nisem zasledila imena našega rojaka: FRANC KRAJNC je umrl v Wangaratti v Victoriji 21. avgusta 2011. Rojen je bil 23. julija 1919 na Rogozi pri Mariboru. Zapušča dva sinova in dve hčerki, žena pa je umrla že pred leti.
Hvala Hedviki Košak za sporočilo.
Hvala vsem, ki nas obvestite tudi o smrti naših rojakov v raznih oddaljenih krajih v Avstraliji ali Novi Zelandiji, kjer ni veliko naših ljudi. Tudi to je posebna vez naše narodne in verske povezanosti. In hvaležen spomin, ki povezuje nas žive s pokojnimi. Gospod naj podeli večni mir in pokoj vsem našim rajnim! Spomnimo se jih v molitvi in pri daritvi svete maše.	p. Ciril
ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta in dedka EDIJA LEČNIKA se iz vsega srca zahvaljujem p. Cirilu, p. Mihaelu Vovku in naši misi-jonarki Mariji Anžič za vso pozornost. Hvala dragim prijateljem in znancem za cvetje, za prispevke Fundaciji za boj proti levkemiji, društvu sv. Eme za pomoč, Angelci Povh in Angelci Damiš za pecivo. Hvaležna sem tudi Marti in Jožetu Gjereku z Gold Coasta, da sta si vzela čas in ostala par dni pri meni v tem težkem času. Za zmeraj bo ostal v naših srcih. Naj počiva v Božjem miru.
Angelca Lečnik in sin Frank z družino
Nekaj STATISTIČNIH PODATKOV za leto 2012 in primerjava s preteklimi leti: 14 KRSTOV smo imeli v Kew v letu 2012: 8 fantov in 6 deklic; 19 krstov je bilo v letu 2011: 10 deklic in 9 dečkov (od teh je bil 1 deček krščen v Geelongu in 1 v St. Albansu, vsi ostali v Kew); v letu 2010 je bilo 14 krstov: 9 dečkov in 5 deklic; v letu 2009 je bilo v Kew 15 krstov: 10 deklic in 5 fantov; v Geelongu sta bila v letu 2009 dva krsta (1 deklica in 1 fant), v St. Albansu 1 fant - skupaj je bilo v letu 2009 vseh krstov 18 . V letu 2008 je bilo 21 krstov, v letu 2007 pa 17 krstov.
POROČNA KNJIGA je v letu 2012 zabeležila 4 poroke; v letu 2011 je bilo 6 porok - prav toliko in isto velja za leto prej - leto 2010: 3 v Kew, 3 drugod; v letu 2009 je bilo 8 porok - od tega sta bili le dve v Kew, ostale pa drugod. V letu 2008 je bilo pet porok, v letu 2007 je bilo 8 porok.
SMRTI: V Viktoriji smo se v letu 2012 poslovili od 48 rojakov: 21 žensk in 27 moških; ena Slovenka je umrla na Tasmaniji in ena v Novi Zelandiji. V letu 2011 smo se poslovili od 46 rojakov: 19 žensk in 27 moških in ena Slovenka je umrla na Tasmaniji ter eden Slovenec v Novi Zelandiji; v letu 2010 smo se v Viktoriji poslovili od 56 rojakov: 32 moških in 24 žensk; v letu 2009 od 41 rojakov: 28 moških in 13 žensk; v letu 2008 od 37 rojakov: 20 moških in 17 žensk; v letu 2007 je bilo 36 pogrebov: 20 moških in 16 žensk. To so podatki, ki so nam bili na voljo ob začetku januarja 2013, pozneje smo zvedeli še za nekaj smrti v letu 2012 in jih bomo izvedeli gotovo še za nekaj v teku leta. Hvala vsem, ki nam posredujete podatke o naših pokojnih rojakih.
SVETA OBHAJILA: V naši cerkvi v Kew smo v letu 2012 podelili nekaj nad 11.000 obhajil; v letu 2011 blizu 12.000 svetih obhajil ter v letu 2010 nad 11.000.
Novice iz Geelonga
Matilda Martinčič
V_
Že vrsto let praznujemo Svetega Miklavža; to je za nas družinski dan. Mlade mamice in očetje se ga udeležujejo v zelo velikem številu. Res veselje je videti, kako naša druga generacija obuja in ohranja navado svojih starih staršev in pa seveda staršev, ki so to tradicijo prinesli s seboj iz Slovenije. Mlada mamica pravi: »Rada poslušam pripovedovanje moje mame. Ko je ona bila mala, so Miklavža sprejemali z veseljem, parkeljna ali hudička pa s strahom. Zelo glasno smo molili, da nas je Miklavž slišal in seveda tudi obdaroval. Večkrat je bila to pomaranča, včasih pa tudi kakšen bonbonček. Danes je to vse drugače. Druga in tretja generacija na svoj način ohranjata te stare običaje.« Tako smo tudi letos mi v Geelongu začeli praznovali Sv. Miklavža. Najprej smo imeli sveto mašo, potem pa obilno, zelo okusno kosilo. Med kosilom so si ljudje pripovedovali spomine na svoja mlada otroška leta, ki pa večkrat niso bila preveč razkošna. Ta dan so nas obiskali, trije councillors (občinski svetniki) Geelonga: Tony Ansett, ki je odgovoren za okraj Windermere Ward, pod katerega spada naš slovenski klub v Lovely Banks; z njim sta bila naša fanta: Eddy Kontelj, ki vodi sosednji okraj Cowie Ward in
dr. Srečko Kontelj, podžupan naše občine in svetnik okraja Kildare Ward. Tony Ansett je zelo navdušen nad našo skupnostjo in nam nudi pomoč, v kolikor je to mogoče. Zelo lepo je opisal naše delo in ponos, ki ga vsi čutimo do svojega naroda. Po njihovih govorih so naši učenci zapeli več lepih božičnih in drugih slovenskih narodnih pesmi. Spet so zaigrale harmonike! Petje in vriskanje! To je nekaj, kar se ne da kupiti, in bo našim potomcem ostalo v lepem spominu. Verjamem, da bodo ohranili navade in običaje, ki jih danes tako občudujejo. Seveda, kje je Miklavž?
Otrokom smo skušali razložiti, da je Miklavž zelo star in potrebuje precej časa, da se obleče in pride do nas! V tistem trenutku so se odprla vrata in pri-brneli so trije motorji znamke Harley Davidson, WOW! Kakšno presenečenje! Otroci so vriskali od veselja: "Miklavž na motorju!!" V trenutku so mladi občudovalci obkrožili motorje. Nihče ni vprašal za darilo, samo da so videli prijaznega Miklavža in pa navihane hudičke ali po domače parkeljčke. Tudi angelčki so izgledali kot cukerčki. To je bil dan, ki bo marsikateremu malčku ostal v lepem spominu. Verjamem, da bo naš mladi odbor to tradicijo obdržal in bo našo lepo katoliško tradicijo prenašal iz roda v rod. Tako bo naš slovenski rod še naprej živel v teh lepih šegah in navadah. Bog živi ves slovenski rod in vse prijatelje.
Iz kabineta avstralske zvezne ministrice za zdravje, gospe Tanye Plibersek, so nam sporočili, da je ministrica, v svoji vlogi kot članica avstralske vlade, nominirala misijonarja Pedra Opeko za Nobelovo nagrado za mir 2013.
Ministrica, med drugim, ugotavlja, da si za svoje neizmerno humanitarno delo za izboljšanje življenja brezdomcev in ubogih, Pedro Opeka gotovo zasluži, da ga norveški Nobelov odbor močno upošteva. Kot mati Terezija, ki je prejela Nobelovo nagrado leta 1979 za njeno pomoč ubogim in trpečim, je Opekov doprinos dvigniti le-te iz uboštva. Lep pozdrav,
Alfred Brežnik AM, častni generalni konzul Generalni konzulat Republike Slovenije 78 Parramatta Rd, CAMPERDOWN NSW 2050
HVALA g. Alfredu Brežniku AM, ki se je v Avstraliji najbolj zavzel za nominacijo Pedra Opeka za Nobelovo nagrado za mir 2013 in sta skupaj s prof. dr. Edijem Gobtzem iz ZDA, ki je pravzaprav glavni in neumorni pobudnik nominacije, misijonarjev dobrotnik in ki s tiskano besedo razširja veličino in pomen misijonarjevega dela po vsem svetu - oba, prof. Gobetz in g. Brežnik sta storila neizmerno veliko in ostajata kar preveč skromno v ozadju. Naj ju pa Misli vsaj v enem stavku malo izpostavita! Prav tako je bil izredno odmeven dokumentarni film Jožeta Možine Dober prijatelj Pedro Opeka, ki je dobil nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov, o čemer smo poročali v Mislih, september-oktober 2012, stran 8.
Novo stoletje naše Maričke, Marije, Marice Ferjančič
Tretjega februarja 2013 smo v Sunshinu (Melbourne Vic.) praznovali okroglih 100 let naše jubilantke. Ne več, ne manj. Na praznovanju se je zbrala pisana družba prijateljev in sorodnikov, starih od petnajst do sto let, ki so govorili italijansko, slovensko, hrvaško in angleško. Slavili so prijatelji oziroma »otroci« prijateljev, kajti njenih sovrstnikov ni oziroma so redki. Na 100. obletnico rojstva Marije Ferjančič ne moreš pozabiti.
Marija si je v svojem življenju nabrala veliko prijateljev, ki ji z veseljem priskočijo na pomoč, če jo potrebuje. Pravi, da ji oči ne služijo več, tako kot so ji včasih, kakšno stvar pozabi (kdo pa ne); tudi noge je ne nesejo, kot so jo včasih, čeprav hodi hitreje kot pol mlajši od nje. Vsak dan zgodaj vstane, si pripravi zajtrk in se odpravi v cerkev St. Bernardette. V Mančah pri Vipavi, 3. februarja 1913, rojena Marija, ki ji pravijo tudi Maria, Mariella, Marička ali Marica, ima vseskozi precej prijateljev. Kdor ima to srečo, da jo pozna, ve zakaj. Komur je le lahko, je rada pomagala; za vsakega je našla besedo; na vsako vprašanje ima pripravljen učinkovit odgovor. Takšne so tudi njene opazke, ki priletijo iznenada; včasih tudi udarijo. V njeni družbi človeku ne more biti dolgčas. Marička se je rodila kot tretja v družini desetih Ferjančičevih otrok, ki je živela na naslovu Manče 20 (danes 8). Pri hiši se je po domače reklo Pr' Majerčnih. Za šestimi dekleti so se rodili še trije fantje in deklica, ki je umrla kot otrok. Marička je obiskovala šolo v Ložah, ki z Mančami spadajo pod Goško faro. Na Gočah sta župnijska cerkev in pokopališče za vse tri vasi. Ker je bila družina številčna, je bilo potrebno poskrbeti za veliko lačnih ust. Tako so še ne 14-letno Maričko poslali služit najprej za dve leti v Ankaran, nato pa je od 1928 do smrti gospodarice delala oziroma, služila pri Hassovih v Trstu. Potem ko je pokopala gospodarico in uredila vse formalnosti, se je na prigovarjanje bratov Janeza (1923 - 2009) in Staneta (1928 - 2001) - prvi je živel v Melbournu, drugi v Sydneyju - odpravila na obisk v Avstralijo. Stane je prišel v Avstralijo leta 1952, Janez pa dve leti za njim. Marička je prišla v Melbourne 2. septembra 1968 in sicer za tri mesece; nato je podaljšala vizum še za tri in še za tri, pa spet za tri mesece in tako se je obrnilo leto. Odločitev je padla: vložila je prošnjo za naselitev. Vrnila se je v Trst, tam uredila vse formalnosti in se nato za stalno preselila v Avstralijo k bratu Janezu. Ta je medtem kupil hišo, v kateri sta dolga leta živela skupaj; v njej Marija živi še danes. Marija je že ob prvem prihodu takoj dobila delo v obratu za barvanje tekstila v Melbournu; to
službo je nato, polna energije in volje, opravljala do svojega 65. leta. Marija v Avstraliji nima več ožjih sorodnikov, saj sta brata že pokojna; v Sydneyju ima svakinjo Maro Ferjančič, v Geelongu pa sestrično Kristino Furlan z družino ter bratranca Lojzeta Semeniča. Na stari celini še živita sestri Regina (99 let) in Majda (94 let), dve nečakinji in dva nečaka. Ima pa polno prijateljev, tako na stari celini kot v Avstraliji, ki niso pozabili na njen jubilej. Hiša je polna voščilnic, ki so prišle od vsepovsod ... marsikdo je imel velike težave, ko je iskal voščilnico za stoletni jubilej ... telefon je neprenehoma zvonil. V njeni župniji so ji priredili »party«; tudi »Father« Ciril ni pozabil nanjo. Dokler so roke ubogale, Marija ni šla na obisk, ne da bi spekla krofe, potico, ali »štrudl«. Za vsakogar je vedno kaj našla, posebno za najmlajše.
Za vse, ki je ne poznate, še ščepec njene iskrivosti: Oseba A: »Oj, Marija, kako je bilo danes v cerkvi?« Marija: »Danes je bil Father Ivano.« Oseba A: »In kaj pravi?«
Marija: »Hja, pravi, da sem »skozi glih«. Žalostno, če
sem tako zgledala pred 20 leti kot zdaj zgledam.«
Dan Furlan
ČESTITKE naši jubilantki in dobrotnici Mariji Ferjančič za njenih sto let in naj jo Bog ohranja še naprej tako veselo in dobrohotno. Hvala Danu Furlanu za lep zapis praznovanja Marijine stoletnice. Na fotografiji na strani 2 je Marija s sestrično Kristino Ferjančič, ki je praznovala 90. rojstni dan. Sedita spredaj na sredini med domačimi. Na spodnji fotografiji pa je Marija med prijatelji in p. dr. Mihaelom Vovkom po sveti maši v St Albansu, 13.01.2013.
KRISTINA FURLAN rojena SEMENIC je bila rojena leta 1922 v Manceh pri Vipavi kot druga od sedmih otrok. V Vipavi živita še njena sestra Frida in brata Miro in Dore. V Avstraliji ima v Geelongu še brata Lojzeta. Brata Jože in Ivan sta že oba pokojna.
Kristina je leta 1949 pobegnila preko meje v Trst skupaj z Lojzetom Furlanom in leta 1950 sta se poročila. V Avstralijo sta prišla leta 1951, najprej v Bonegillo, od tam pa leta 1953 v Gee-long. Mož Lojze je umrl leta 1999. Kristina živi v Geelongu in je, hvala Bogu, še vedno pri dobrem zdravju za svojih 90 let. Bog Vas, ohranjaj, Kristina, in vse Vaše, ki Vas imajo radi!

PIKNIK V PARKU BRIMBANK
10. februarja 2013 smo se slovenski izseljenci zbrali na pikniku v Brimbank Parku, East Keilor, Melbourne. Večina prisotnih na pikniku prihaja iz okolice Ilirske Bistrice.
Piknik je bil organiziran na pobudu Sylvije Iskra in njenega brata Alberta. Sylvija že dolga leta živi v Novokračinah pri Ilirski Bistrici. Po težki tragediji, ki jo je doletela v preteklem letu, je prišla na obisk k svojcem v Avstralijo, da si odpočije. Prišla je s svojo dveletno hčerkico Nino, da jo obenem predstavi staršem, prijateljem in znancem. Na pikniku se je zbralo čez 100 ljudi. Med prisotnimi je bilo veliko članov iz druge in tretje generacije (cca 70 ). Njihovi partnerji pa so različnih narodnosti. Vsak izmed njih je zaživel življenje po svoje in
srečanja so postala vse bolj redka. Zato je bilo to srečanje zelo prisrčno, saj se nekateri niso videli že veliko let. Takrat so bili še rosno mladi, zdaj pa so to že ljudje srednjih let.
Tudi najmlajših ni manjkalo in za njih je bilo prav posebno poskrbljeno, saj so imeli tudi otroško igrišče.
Med nami je bil tudi Anton Iskra iz Novokračin ter njegova hči Joanne s partnerjem. Prišli so iz celih 300 km oddaljenega mesta Albury. Preživeli smo res lep dan v prijetni družbi prijateljev in znancev.
To enkratno srečanje smo s fotografiranjem tudi ovekovečili - fotografija spodaj in na zadnji strani.
Marija Iskra
Bliža se čas vaših obiskov v Sloveniji, ki je trenutno pobeljena od snega. Že čez mesec ali dva se bo prebudila v prelepo zeleno deželo pod Alpami vaš in naš domači kraj. S pred-rezervacijo avtomobila si zagotovite najboljšo ceno najema. Približuje se sezona in povpraševanje po avtomobilih bo večje, zlasti avtomatikih. Višja bo tudi cena, bodite pri naročilu pravočasni, da zadržimo ceno in uskladimo vaše potrebe in želje!
Omogočamo vam:
•	najem manjših, srednjih družinskih, večjih in kombi vozil
•	najemi tu - vrni tam / najem v Ljubljani vračilo na letališču ali obratno v vseh naših poslovalnicah po Sloveniji
•	vračilo vozil v tujini, Benetke, Graz, Dunaj, Zagreb in mnoga druga
•	možnost najema vozila s šoferjem
•	možnost najema vozila z GPS-om
•	transfer oziroma prevoz oseb z raznih lokacij ali letališč / do 9 oseb /
Za najem vozila smo Vam na razpolago na spletni strani www.budget.si. ali pa v naših poslovalnicah, ki jih najdete v Ljubljani, Bledu, Kranjski gori, ter na Letališču Jožeta Pučnika - Ljubljana.
Pokličete me na telefon: + 386 4164 4626, moje ime je Igor. Pokličete lahko tudi Vasilija na +386 4 25 19 288 ali pa nama pišete po
emailu na: info@budget.si Ne pozabite pripisati ali povedati, da ste iz Avstralije, da prejmete poseben popust!
V našem voznem parku si boste zagotovo lahko našli vozilo, s katerim se boste z veseljem in varno vozili po Sloveniji in ostalih državah Evrope. Nudimo Vam večja in manjša osebna vozila z ročnim ali avtomatskim menjalnikom ter kombinirana vozila za prevoz do največ 9 oseb.
Če potrebujete nastanitev, Vam pri rezervacijah z veseljem priskočimo na pomoč. Za prijetno bivanje ponujamo kmečki turizem na območju Bleda, Bohinja, Kranjske gore in Bovca. Priporočamo pa Vam tudi manjše družinske hotele, ki se nahajajo v neposredni bližini Brezij (do 10 km).
Kupon iz revije Misli, vam omogoča še dodaten popust.
sLoveNia
tek + 1234 9 530 feit	J 2Ï4 9 140
wwwçityHoteLsi jNÍoigicltyHoteLsi
ISB^nPQQQSQQ
fiLL Buffs uteaJciasi or TfcitäkJBSt "tn £n"
SÄfftaufcflMt i.
51'mrnpR trüur?
comreNaoK OSNIM wi h f, çjpkr çn+r
m ub il icy fiue-NDLj' jírfs wcLcome
fkjee HealtH asHsranra Iftpc utrty nryosir mix J k lie m ku KÜNLÜI
fftjee poHcasDf
HOspitaLity in tHe SZ,"™ Vof tHe city
Sl-IÜM LjU»Ljip«i	V	J
VELEPOSLANIŠ TVO REPU BLIKE SLOVENIJE
Telefon: (+61)02 6290 0000 Fax: (+61)02 6290 061 9 e-mail: vca@gov.si http://canbe rra. veleposlanistvo.si/
V^leopx^siai-iilc dr. Milan Balažic Konzularne zadeve: mag. Metka Čuk
Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit, O' MalleyACT 2606 POBox 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
]
GENERALNI KONZULAT RS za NSW
Častni generalni konzul: Alfred Brežnik AM 78 Parramatta Road CAMPERDOWNNSW 2050
Telefon: (+61) 02 9517 1591 Fax: (+61) 02 9519 8889 e-mail: slovcon@emona.com.au
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards 391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133
PHONE: 9873 0888
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, zzaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
TOBIN B ROTH ERS
FUÑE RALS
S 16 Lancaster Road, Doncaster 'telephone (03) 9840 1155 Branch Manager - Leigh Fisher For 24 hour service and enquiries please telephone our Funeral Advice Line (05) 9373 7000
WWW.TOBINBROTHERS COM AU
SPOROČILA FOTOGRAFIJ NASLOVNA STRAN ZGORAJ:
Slovenska zima v februarju. NASLOVNA STRAN SPODAJ: Avstralsko poletje nedaleč od znamenite doline Marian Valley v Queenslandu. NOTRANJA STRAN OVITKA - STRAN 2: Kristina Furlan roj. Semenič je praznovala 90. rojstni dan. Na fotografiji Kristina sedi četrta z leve med svojimi domačimi.
Bog Vas živi, draga Kristina, in korajžno naprej!
DRŽAVNA PRIZNANJA: Victoria's Multicultural Awards for Excellence 2012 so prejeli v torek, 18. decembra 2012, v guvernerjevi palači v Melbournu: ANA MARIA CEK, TILKA in VALENTIN LENKO, ANICA SMRDEL - člani našega občestva v Kew in ELZA KUMAR z Jadrana, za svoje nesebično, več desetletij dolgo delo v slovenski skupnosti v Viktoriji. Čestitamo!
Božični večer 2012 v Kew.
Umetnik z družino ob mozaiku svetnice Mary MacK-illop v Penoli, 28.12.2012.
Ob začetku božične svete maše na božični večer nas je pozdravil, nagovoril in blagoslovil jaslice v lurški votlini v Kew naš g. nadškof dr. Denis Hart DD ter voščil za te čudovite praznične dneve in novo leto 2013.
Za doživeto bogoslužje na božični večer v Adelaidi so poskrbele sestri Katren in Tereza Pistor v pevskem duetu in organistinja Rebeka. Veronica Roberts Smrdel in Chris McKean na božični dan v kuhinji Baragovega doma. PREDZADNJA STRAN OVITKA - stran 51: Srečko Brožič, zaročenca Barbara Brožič in Edwardo Bonicci, Majda Brožič s patroma Cirilom in dr. Mihaelom Vovkom po sveti maši v Penoli, 28.12.2012.
Na prvi dan Slomškove šole je bil blagoslov šolskih uniform in torb. Na fotografiji so učiteljici Julie Bogovič Kure, Rachel Lenko in ravnateljica
Slomškove šole Veronika Roberts Smrdel z učenci in p. Cirilom.
Otroci Slomškove šole sodelujejo pri sveti maši. Pater Valerija je praznoval 87. rojstni dan v Merrylandsu.
Miklavževanje na Slovenskem društvu Sydney. Po Prešernovi proslavi na Slovenskem društvu Sydney.
Sodelujoči na Prešernovi proslavi in odprtju slikarske razstave v dvorani v Kew. ZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 52: JOŽE RAMUTA je v nedeljo, 10. februarja 2013, praznoval svoj 70. rojstni dan med svojimi domačimi in prijatelji v njegovem drugem domu - v dvorani slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu. (Fotografija je prva na zadnji strani.) Jože je bil rojen 10.02.1943 v vasi Osojnik v Beli Krajini. Na praznovanju je dejal, da se mu zdi čudno, da je star 70 let, saj ko je bil on mlad, so dočakali 70 let res le stari ljudje. Tudi p. Cirilu se je zdelo čudno, kako je to mogoče, da je Jože že star 70 let, ko pa je rojen le 10 let pred njim!? Dragi dobri Belokranjec Jože, Bog naj Vas ohranja krepkega in veselega še na mnoga leta!
Umetnica Zorka Černjak je ustvarila čudovit križev pot, ki lepša cerkev s v Kew.
V	nedeljo, 10. februarja 2013 so se slovenski izseljenci zbrali na pikniku v Brimbank Parku, East Keilor, Melbourne. Večina prisotnih na pikniku prihaja iz okolice Ilirske Bistrice.
Pater Valerijan praznuje....
V	klubskih prostorih družabnega društva St. Albans smo 19. januarja 2013 praznovali zlato poroko Mimike in Slavka Blatnik.
POPRAVEK: V Matici pokojnih, Misli, november-december 2012, stran 44, je napačen podatek o letu smrti Antona Volka. Pravilno je: ANTON (TONE) VOLK, r. 15.07.1927 Suhorje v Brkinih; umrl 20.10.2011 v St Albansu.
Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM OAM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Zorka Černjak, Dan Furlan, Draga Gelt OAM, Tone Gorjup, Marija Grosman, Danijela Hliš, Marija Iskra, Irena Jernej, Fanika Knap, Lenti Lenko OAM, Martha Magajna, Anica Markič, Matilda Martinčič, Ivan Rudolf, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew, ki pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2013 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko, 100 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Florijan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364