f»o5tarIna plamena u gotovom Uredništvo i uprava ZAGREB. MASARSKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJ AN A. Erjavčeva 4a God. X. Broj 3. U Zagreba, 21. januara 1938. Pojedini broj Din 1.— Pretplatnici i čitatelji! Ne zabo- ravite da je »Istra« potrebna, da bi nam bez toga našega jedinoga lista bilo još gore nego što nam je nama i našima. Zato propagirajte »Istru«! GLASILO SAVIZA JUGOSIOVENSKM E M IGRAN ATA 1 1 JULIJSKE KRAJINE V OBRAMBI VERE ZANIMANJE ENGLEZA ZA JUŽNI TIROL Ljubljana, jan. 1938. (Agis). — Cer¬ kev je v zadnjih letih preživela vrsto zelo občutljivih udarcev na raznih delih sveta, v raznih državah in to celo v takih, kjer je imela preje izredno moč in vpliv. Naj se spomnimo le Mehike, da ne omenjamo Ru¬ sije, v zadnjem času pa Španije in Nem¬ čije. Jasno je torej, da je takoj dvignila svoj glas in se postavila za stare pravice, ki so ji bile odvzete. V tem oziru je bila zelo glasna in njene zahteve in obtožbe so imele najširši značaj, segle so v najširšo javnost kot je danes sploh mogoče. Ni naš namen razmotrivati vprašanje o upravičenosti ali neupravičenosti nasto¬ pov preganjalcev ali »preganjalcev« in o upravičenosti ali neupravičenosti odpora cerkve in njenih najvišjih predstavnikov. Zanima nas pri tem popolnoma drugo vprašanje, ki se nas, oziroma naših roja¬ kov, neposredno tiče. Tu pa moramo že takoj v začetku ugotoviti, da ni najti one vzporednosti akcije in reakcije, ki jo lahko zasledimo v drugih slučajih preganjanja vere, bolje: zatiranja verske svobode. Res je, da v našem slučaju ne gre za kaka ve¬ leposestva in bogastva, ki bi bila s tem v zvezi, to je s preganjanjem, okrnjena, kar je slučaj v skoro vseh drugih primerih in ima tako odpor cerkve v teh primerih tudi svojo materijalno stran, ki je ni moči preiti. Razmere, ki vladajo v Primorju v ver¬ skem oziru, so nam vsem več ali manj zna¬ ne in ni potrebno, da bi o njih obširneje govorili. Ko so se izpraznili škofovski se¬ deži, kjer so sedeli domači možje, je poleg tega pričelo primanjkovati domače duhov¬ ščine, a tudi oznanjevanje nauka v krajih, kjer so še pastirovali domači dušni pastirji, je bilo omejeno in često onemogočeno. Razvoju v tem oziru smo sledili in sledimo. In, ko ne bi bilo ene same javne akcije za obrambo verske svobode pri nas v Pri¬ morju, ki je imela med nami največi od¬ ziv, bi lahko stali danes z obtožbo do onih, katerim je naložena skrb in vodstvo za versko vzgojo ljudstva, da niso storili v tem slučaju svoje dolžnosti. Pa še smo prepričani, da je tudi, brez ozira na ta slu¬ čaj, naša obtožba upravičena. Nočemo pri tem opozarjati na škodo, ki jo trpi vera kot taka, nočemo se spuščati dalje v raz- motrivanje dogmatičnih in etičnih vprašanj, ki so s tem 'v zvezi, ampak namen imamo le opozoriti na škodo in muke, ki jih mora ljudstvo prenašati kot nacijonalna skupnost, kar prihaja zlasti v slučaju kot je naš, do izraza. V zadnjem času je zlasti zaostren spor, ki zadeva vero in Cerkev, nastal v Nem¬ čiji. Kakor v vseh drugih večjih slučajih, je Cerkev tudi v tem povzdignila svoj glas in ostro obsodila versko preganjanje. Celo novoletni govor papeža je bi! v glavnem posvečen temu problemu. Stališče, ki ga je zavzel v tem slučaju vrhovni poglavar cerkve, se nam zdi tako zelo važno in tudi za nas pomembno, da ga bomo v glavnih obrisih citirali. Spoznali bomo takoj, da se nam in našim rojakom godi v tem slučaju krivica, katere ne moremo razumeti. V uvodnih besedah najprej ugotavlja papež sledeče: Treba ie ugotoviti eno dej¬ stvo, veliko in geografsko zelo obsežno in tudi zelo boleče v pravem pomenu besede: to je bolestno in zelo mučno dejstvo ver¬ skega preganjanja v Nemčiji. Hočemo nam¬ reč dati stvarem pravo ime, da ne bo ve¬ ljal o nas stari zgodovinski res: »prava imena stvarem smo zapravili«. Ne, nismo izgubili pravih imen, hočemo dati stvarem Pravo ime: v Nemčiji je pravo versko pre¬ ganjanje. — Že dolgo časa se govori in se vzbuja vera, da ni preganjanja; vemo pa, da je in da je hudo; da, redko kedaj je bi¬ lo tako preganjanje tako hudo, grozeče, mučno, žalostno v svojih najglobljih učin¬ kih. Je to preganjanje, pri katerem ne manjka niti nasilja, niti groženj, ne pre¬ tkane zvijačnosti in potvorbe. Mi ne delamo Politike.,, U Engleskoj se sve vise bave manjinskim problemima Premda je Tirol raspolovljen u sje- verni austrijski i južni talijanski Tirol ili Trentin. on je ipak Englezima vrlo dobro poznat, naročito kao turistički kraj. često se u Londonu susreče pravi tirolski šešir s perom, djevojke u origi¬ nalnim tirolskim s,dirndlima«, a u lon¬ donskim gostionicama se često sakuplja- ju mnogobrojni slušatelji da uživaju u originalno j tirolsko j muzici sa jodlerima. Medju širim masama nije Tirol tako po¬ znat, a naročito nije poznat njegov sa- danji politički položaj, ali med ju novi- narima, književnicima i političarima ima vrlo mnogo ljudi koji vrlo dobro pozna- ju sadašnje stanje Južnog Tirola i pri¬ like Nijemaca u njemu. Učesnici lanj- skoga Manjinskoga kongresa u Londonu pričaju kako je, uz ostale probleme, vrlo dobro poznat i problem Južnog Tirola i kako je to pitanje bilo naročito istaknu- to, i to ne samo u raspravama samoga Kongresa, več naročito u razgovorima sa raznim uglednim i uticajnim ljudima engleskoga političkoga i kulturnoga ži¬ vota. To se naročito zapazilo prigodom prijema kongresista od engleskih par- lamentaraca u Westminsteru. A po mnogobrojnim intervjuima i člancima u engleskim novinama, dobilo se do jam da se u Londonu smatra pitanje Južnog Tirola jednim od najvažnijih manjinskih problema. Tom prilikom je isticana i važna činjenica da su Tirolci pred 127 godina (baš kao i Istrani) prvi ustali da se oslobode Napoleonovog vojničkog jarma dok je još skoro cijela Evropa bi¬ la pod Napoleonovom sakom. Tada je, naime, engleski pjesnik William Words- work proslavio tirolskog narodnog ju¬ naka Andreja Hofera i postavio junaštvo i požrtvovnost Tirolaca ostalom svijetu za uzor. I baš u vezi s tom tradicijom, englesko javno mnijenje ima razumijeva- nja za Južni Tirol i smatra današnje stanje i današnje borbe kao predznak jedne veče borbe kada če se sukobiti si¬ la i pravo. Kako je dobro poznat Južni Tirol i kako ve simpatije uživaju Tirolci sv jedoči nam i naj veče d jelo engleskog estetičara Sachevedale Sitwela »Ples ži¬ vih i mrtvih« u ko jem taj pisac tvrdi da j edine izvore istinske žive umjetnosti treba tražiti u visokim alpskim gorama i to baš u visokm tirolskim naseljima gdje svaka kuča pretstavlja individual¬ no umjetničko shvatanje bez ikakve mo¬ derne jednoličnosti. Na svim kučama, kaže taj pisac, su originalni ukrasi živog cviječa, pa su čak i ograde dvorišta ma¬ lo umjetničko djelo. * Krajem rujna je profesor St. An- drews sveučilišta u Londonu D. E. In- nes predavao o granici na Brenneru. Naglasio je da taj gorski prelaz nije još nikada u povij esti činio ni historijsku ni političku granicu i kako je poznatim Londonskim ugovorom od 25 travnja 1914 obečan Italiji za njezin ulazak u rat. Time je 220.000 Nijemaca, 9400 reto- romanskih Ladina i samo 7000 Talij ana došlo pod Italiju, što znači da je 93 po¬ što stanovništva otrgnuto iz svoje na¬ cionalne države da se može iskupiti Londonski pakt na Brenneru. Predavač je podvukao da su time pogažene dvije tačke Wilsonovih načela, naime tačka 9 o granicama država u suglasju sa na- rodnosnim granicama i tačke 14 po ko- joj se narodi ne smiju više premještati protiv svoje volje kao figure na šahov- skoj ploči. Zatim je spomenuo razna ta- lijanska obečanja o postupku sa manji- nama koje su joj bile prepuštene baš na osnovu njezine tradicionalne liberal¬ nosti. Po tvrdnji profesora Innesa ta obečanja nisu bila ispunjena, pa spo- minje poznati govor iz 1926 u Rimu, gdje je bilo rečeno: »Ovu zemlju čemo sasvim italijanizirati, jer geografski i historij- ski pripada Italiji«. Tom prilikom su razne engleske no- vine razmotrile to pitanje sa raznih gle- dišta, a glavna nota tih članaka je bila ta da se Južni Tirol neprekidno kroz 1000 godina razvijao kao njemačka kul¬ turna zemlja i kako sadašnje stanje iza- zivlje svuda samo mržnju. Naročito su bili zapaženi članci »Sunday Timesa« i »Morning Posta«. Nekoje druge novine, koje su takodjer pisale o tom predmetu, podvukle su kako su prilike njemačkih seljaka u Južnom Tirolu očajne, jer ih se porezima i ostalim mjerama sistemat¬ ski osiromašuje. Za Julijsku Krajinu ne postoji u en¬ gleskoj javnosti još toliko razumijeva- nja kao za Južni Tirol, ali u posljednje vrijeme se opaža da engleska štampa posvečuje dosta pažnje i našem pitanju, sigurno i ušli jed političkih odnosa izme- dju Italije i Engleske. j. P- NOVA UREDITEV KREDITA V ITALIJI Po uredbah za zaščito štednje in za ure¬ ditev kreditnega poslovanja od marca me¬ seca 1936 je vsako zbiranje prihrankov in podeljevanje kreditov v Italiji podvrženo nadzorstvu posebnega inšpektorata, ki mu načeluje guverner »Banca dTtalia« in ki je podrejen posebnemu odboru, katerega tvo¬ rijo finančni, korporacijski in poljedelski minister in ki mu predseduje sam načelnik vlade. Z novo uredbo je bila uvedena stroga hierarhija denarnih zavodov. Nekakšno pri- viligirano stališče zavzema odslej »Banca d’ Italia«, ki je bila proglašena za zavod javnopravnega značaja. V isto kategorijo, dasi z manjšimi pravicami spadajo še sle¬ deči zavodi, katerih delokrog se razteza na vso državo: Banco di Napoli, Banco di Si- cilia, Banca Nazionale del Lavoro. Istituto di S. Paolo di Torino, Monte dei Paschi v Sieni, Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano in Banco di Roma. Prvih pet ima javnopravni značaj. Zadnji trije pa velja¬ jo kot zavodi nacionalnega interesa. V drugo kategorijo spadajo zavodi z značenjem »Ente morale«. Po seznamu, ki ga izdaja gori omenjeni inšpektorat je v tej kategoriji samo 6 zavodov; 1 iz Geno¬ ve, 1 iz Benetk, 3 iz Rima in 1 iz Sassa- rija. Tretja kategorija obsega »redne kredit¬ ne zavode« in šteje 423 zavode, od katerih pa je 89 v likvidaciji. V četrto kategorijo spadajo Ljudske banke in anonimne družbe. Vpisan je 431 zavod, od katerih pa je 81 v likvidaciji. Med »hranilnice« (Casse di rispartnio) je vpisanih 91 zavod, in med zastavljalnice I reda 8. Med zastavljalnice 11 reda spa¬ data 22 zavoda, od teh pa je eden v li¬ kvidaciji. Najbolj obsežna je zadnja kategorija, v katero spadajo kmetske, ljudske in polje,- delske zadruge. Vpisanih jih je 1810. toda 605 jih je v likvidaciji. Celotno je bil ob koncu prvega polletja 1937 vpisanih 2799 zavodov, od katerih pa je bilo 276 v likvidaciji. Na Julijsko Krajino in Zadrsko pokra¬ jino odpade po seznamu 215 zavodov, od katerih pa je 97 v likvidaciji, tako da jih posluje redno samo 118. V posameznih pokrajinah je 'oilo: v Tr¬ žaški pokrajini 28 poslujočih in 11 v likvi¬ daciji. v Goriški poslujočih 43 in 30 v li¬ kvidaciji, v Puljski pokrajini 31 poslujoči in 44 v likvidaciji, v Reški pokrajini 10 po¬ slujočih in 11 v likvidaciji ter v Zadrski pokrajini 5 poslujočih in 1 v likvidaciji. Od vpisanih zavodov je bilo 129 slo- Tega ostrega nastopa najvišjega pred¬ stavnika cerkve, ne bomo posebe razlagali. Zlasti ne mislimo tu primerjati položaja, ki vlada v verskem oziru pri nas v Primorju. Vidimo pa takoj jasno, d« b: bil tudi v na¬ šem slučaju ravno tak, če ne še ostrejši, venskih in hrvatskih, med temi pa so bili 74 v likvidaciji in le 55 jih je še redno poslovalo. Najhujše je seveda v Puljski pokrajini, kjer je kar 31 hrvat- ski zavod v likvidaciji in samo trije še redno poslujejo. V Zadrski pokrajini ne posluje noben naš denarni zavod več. Slovenski denarni zavodi so po veliki večini radi političnega pritiska zašli v likvidacijo. Največkrat je šlo za razne italijanske osebnosti, ki so hotele obogateti na račun slovenskih in hr¬ vatskih ulagateljev. S tem pa niso uničile samo slovanske zavode, temveč so izpod¬ kopale tla tudi italijanskim. Kajti ljudstvo je izgubilo zaupanje v hranilnice sploh, tako da je morala na pr. tudi »Cassa cen¬ trale delle casse rurali istriane«, katero je vodil dr. Segnan, ki je bil vodja kampanje proti našim zavodom v Istri, tudi v likvi¬ dacijo kljub velikemu posojilu, ki ga Je prejela od države. S tem posojilom bi se bila zguba naših zavodov desetkrat po¬ krila. Drugačen je bil položaj v Južnem Tirolu kjer so dobili moža. ki je razumel važnost denarnih zavodov in je posredoval tudi za sanacijo nemških zavodov radi zgube, ki so jo utrpeli pri zamenjavi valute. Dejstvo je. da je na Južnem Tirolskem od 335 za¬ vodov samo 64 v likvidaciji. Julijska Krajina stoji glede zavodov v likvidaciji na prvem mestu s 48 %, torej skoro s polovico zavodov. Sledijo ji Toskana in Kalabrija (40%). Kampanja (33 %). Benečija in Abruci (30%). Piemont, Lacij in Sicilija (29%). Umbrija in Sardi¬ nija (24%), Južni Tirol (20%). Pulje (14%), Lombardija (13%), Ligurija (10%) in Lukanija (5%). Pri zavodih z več kakor 5 milijoni lir vlog, so bile koncem prve polovice 1937 naloženih 53 milijarde lir. in sicer pri hra¬ nilnicah okoli 19 milijard, pri bankah na¬ cionalnega interesa okoli 14 milijard, pri rednih kreditnih zavodih okoli 13 milijard in pri zavodih javnega prava okoli 7 mili¬ jard. Tudi glede hranilnih vlog ie Julijska Krajina na slabšem kakor ostale dežele. Dočim odpade v severni Italiji v Lombar¬ diji 840 lir vlog na osebo, v Piemontu 810. v Južnem Tirolu 540 in v Benečiji 380 lir. je povprečna vloga v Julijski Krajini in Zadru le 320 lir na osebo. Na prvem mestu je Tržaška pokrajina s 450 hrami na osebo, sledita ji Reška s 380 in Goriška s 320 lirami, na zadnjem mestu je" zopet Puljska po¬ krajina, kjer znaša povprečna vloga komaj 125 lir. P. p. nastop vrhovnega poglavarja Cerkve po¬ treben in na mestu, zlasti če lahko verja¬ memo komentarjem katoliških listov, ki tr¬ de, da je »On, Namestnik Kristusov, o težkih stvareh, ki zadevajo tako blizu nje¬ govo odgovornost, dobro poučen.* §k Pasiva talijanske trgovine Prema službenim podacima koje je objavilo talijansko ministarstvo finan- sija, vrijednost talij anskog izvoza u pr¬ vih 11 mjeseci 1937 bila je 1096 mil. lira, dok je uvoz u Italiju poskočio na 12.335 milijuna lira. U torne nije obuhvačen izvoz u talijanske kolonije, kao ni uvoz iz talijanskih kolonija u Italiju. Talijan- ska trgovačka bilanca bila je prema to¬ rne u prvih 11 mjeseci 1937 pasivna za 5.241 mil. lira. Izvoz iz Italije u talijan¬ ske kolonije iznosio je u istom razdobij u 2.302 mil. lira, dok je uvoz iz talijanskih kolonija u Italiju iznosio ukupno 320 mil. lira. Dovršeni trgovački pregovori s Italijom U pr oslom broju javili smo da rad talijansko-jugoslavenskog stalnog trgo- vačkog odbora počinje 12 o mj. u Beo¬ gradu. O pregovorima i zaključcima da- to je za javnost ovo saopčenje: »Stalni mješoviti jugoslavensko-tali- janski privredni odbor završio je danas svoj rad. Ambasador i senator Amedeo Gianini za, Italiju i Milivoj Pilja, po¬ močnik ministra vanjskih poslova za Jugoslaviju potpisali su danas u 11 sati u ministarstvu vanjskih poslova proto¬ kol o radu odbora u ovom zasjedanju. Ovim sporazumom odred j en je volumen uzajamnih razmjera izmed ju dvije ze¬ mlje za ovu godinu i to na bazi kon- tingenata odredjenih u protokolu, koji je potpisan u Rimu 8 VII 1937. Novim odredbama ide se naročito za tim, da se olakša i razvije trgovački promet izme- dju dvije zemlje«. NARUČITE DŽEPNI KOLEDAR »SOČA« ZA 1938 GOD. U njemu čete nači sve što emi¬ grantu treba da zna o sticanju državljanstva, o dozvolama bo- ravka i zaposlenja, o regulisanju vojne obayeze itd. Kalendar je ukusno opremljen i stoji Din 8.— Naručuje se na adresu: Upra¬ va »Istre«, Zagreb, Masarykova 28a II. kat. Dobiva se i kod svih emigrant¬ skih društava. Bolja porodica u Beogradu tra- ži mladju djevojku za sve. Ako je valjana i vrijedna, može raču¬ nati na polazak i u inostranstvo. STRANA 2, ISTRA« BROJ 3. OD SOČE DO REGINE, OD TRIGLAVA DO K AMEN JAK A Gibanje prebivalstva v Trstu Sledeča tabela prikazuje gibanje prebi- Oavčni urad za ilirsko- bistriški okraj v Ilirski Bistrici Reka, januarja 1938. (Agis). že v novembru je bil otvorjen v Ilirski Bi¬ strici davčni urad — ufficio delle im- poste — za ves ilirskobistriški okraj, ki je prej spadal pod omenjeni urad v Vo- loskem. S tem je brez dvoma celemu okraju storjena velika usluga, kajti do sedaj so se mogli v zadevi drž. davkov obračati davkoplačevalci vedno na Vo- losko, kar je zahtevalo dosti časa in de¬ narja. Ko so obstojale še podprefekture, in je bila ta za ilirskobistriški okraj v Voloskem, so se morali ljudje tudi po drugih opravkih večkrat obračati na Volosko. Odkar pa so bile podprefekture ukinjene, in so vsa oblastva za reško pokrajino v Reki, je bilo za gotove pre¬ dele reške pokrajine nujno, da se je ure¬ dila tudi zadeva z davčnim uradom. Teška nesreča od granate Pom er, januarja 1938. Teška nesre¬ ča se dogodila u subotu 15 o. mj. u Vol- mama u kojoj je stradao Josip Rakič, pok. Josipa, star 51 godinu iz Pomera. On inače radi u tvornici cementa, a u subotu je bio Slobodan i otišao u Volme u drva. Htijuča izvaditi jedan »cok«, udario je pikunom, ali pod čokom je bi¬ la neeksplodirana granata, koja je od udarca eksplodirala i vrlo teško izranila Rakiča. Kasni j e je bio pronadjen od ču- vara i prevezen u bolniču u teškom sta¬ nju. Rakič je bio 11 godina u Buenos Ai¬ resu odakle se vratio pred godinu dana. Pivk Franc teško zbolel Gorica, januarja 1938. (Agis). — Glavni obtoženec v črnovrškem procesu (o katerem je naš list svojčas obširno poročal) Pivk Franc je bil obsojen od posebnega sodišča v Rimu na 26 let ječe, dosmrtno policijsko nadzorstvo in se- kvester vsega premoženja. Zaporno ka¬ zen so mu določili takole: 10 let za iz¬ dajanje strogo tajnih vesti, 14 let za iz¬ dajanje rezerviranih vesti in 2 leti za razširjanje slovenskih knjig. Do sedaj je bil zaprt v skrajno slabo vzdrževanih, temnih in vlažnih prostorih ječe v Fosa- ni, pokrajine Cuneo. Na lastno prošnjo in priporočilo zdravnika zaradi skrajno slabega zdravstvenega stanja pa bo pre¬ meščen v neko ječo na jug Italije, kjer so razmere kaznjencev znosnejše in do¬ bivajo tudi boljšo in znatnejšo^ hrano. Pivk ima za seboj šele 3 leta ječe, 7 let je bil pomiloščen od raznih amnestijah tako, da ima presedeti še 16 let ječe. Doma pa je pustil dve nepreskrbljeni hčerki, ki živita v skrajni bedi, od kate¬ rih je ena slaboumna že od rojstva, dru¬ ga pa bolehna. Agrarna produkcija v tržaški pokrajina Trst, januarja 1938. V teku 12 letih se je produkcija žita skoro podvojila. L. 1925 je bilo posejanih z žitom 2800 ha in pridelek je iznašal 35.000 kvintalov, kar da 9.18 kv. na ha. Leta 1937 je bilo posejanih 2900 ha in pridelek je zna¬ šal 58.000 kvintalov s srednjim iznosom na ha 20 kv. L. 1933 z 3190 ha s koruzo posejane površine je znašal pridelek 46.000 kv koruze (14.5 na ha). V prete¬ klem letu pa je produkcija koruze zna¬ šala 90.000 kvintalov. Posejanega pa je bilo 3400 ha (26.4 na ha). Preteklo leto ni bilo ugodno za obe kulturi, ker so bi¬ le vremenske prilike slabe. V tem letu se je tudi povišalo število živine za 5 odstotkov. Produkcija senatni bila veli¬ ka zaradi neprestanega deževja ob pri¬ liki košnje. Zaradi tega trpi tudi živi¬ noreja, ker je krma draga. Burja, sneg in mraz Trst, ianuara 1938. Pred koncem leta se je prišla poslovit burja, ki je posebno v Trstu in Vipavski dolini ter na Krasu po¬ kazala vso svojo silo. Da niti ne omenimo koliko je ob takih prilikah nesreč, koliko klobov zgubijo ljudje na cesti, koliko se jih pobije, koliko mlekaric razlije mleko in ta¬ ko dalje. Marsikje nastane zaradi pihljajev tudi kakšen požar. Ob zadnji priliki so imeli tržaški gasilci opraviti z desetimi po¬ žari manjšega obsega, ki gredo vsi na ro¬ vaš burje. Kmalu po burji je nastopil obču¬ ten mraz tako da se je toplemer znižal skoro do 10 stopinj pod ničlo. Vse je kaza¬ lo. da bo nastopila huda zima, kot je bila v prvih mesecih leta 1929. ko je morje tudi v Trstu zmrznilo, toda na veliko veselje tega rekorda nismo prekoračili. Burja se ie spravila tudi nad tramvaj in je utrgala do¬ vodno žico. Pri tem je ožgala elektrika tramvajskega uslužbenca. Prometni straž¬ niki so tiste dni mnogo trpeli, enega je burja zagnala ob tla in ga močno poškodo¬ vala. V bolnice se je zateklo mnogo ljudi s pobitimi udi in nosovi. V luki je burja po¬ trgala vrvi neke jadrnice in jo odgnala na odprto morje, kjer so jo s težavo rešili. Veliko je bilo tudi potrganih telefonskih žic in tudi odkritih streh. Na Krasu je padlo precej snega isto tu¬ di na Goriškem. Dr. Stojadinovič u Berlinu Dr. Milan Stojadinovič pretsjednik vla¬ de i ministar vanjskih poslova posjetio je Berlin. U Berlinu je bio vrlo svečano do- čekan, a u audijenciji kod Hitlera je bio preko jednog sata. U počast dr. Stojadino- viča održane su razne priredbe i veliki vojnički manevri. O toj posjeti je dr. Stojadinovič dao no- vinarima u Berlinu slijedeče saopčenje: »Za vrijeme boravka u Berlinu pret¬ sjednik ministarskog viječa i ministar vanj¬ skih poslova kraljevine Jugoslavije dr. Mi¬ lan Stojadinovič imao je više razgovora s barunom von Neurathom, njemačkim mi¬ nistrom vanjskih poslova o svirn pitanjima. koja se zajednički tiču obih država, kao i pitanjima opče politike. Osim toga bili su vodjeni iserpivi razgovori s ministrom pretsjednikom generalom Goringom, kao i s drugim vodečim ličnostima države ! stranke. Ovi su razgovori završeni današ¬ njim primanjem kod Fiihrera i kancelara Reicha, kad je bila pružena prilika za is- crpivu izmjenu misli u duhu uzajamnog po- vjerenja. Svi ovi razgovori vodjeni u at¬ mosferi iskrenog prijateljstva i punog ra- zumijevanja za obostrana politička shva- čanja, potvrdili su ponovno da izmedju obih država postoje preduvjeti za trajno prijateljstvo i za usku saradnju na svima poljima u službi europskog mira. *S obje strane izražena je čvrsta volja, da se ovaj sretni razvoj njemačko-jugoslavenskih od¬ nosa i u buduče u svakom pogledu dalje promiče.* _' Smrt Branislava Nušiča 19 o. mj. umro je u Beogradu Branislav Nušič, najpoznatiji pisac kod Srba i ostalih Južnih Slavena. Rodjen 1864 u Beogradu, služio je kao konzul, pa kao činovnik Mi- nistarstva prosvjete, kao dramaturg, uprav¬ nik pozorišta, ali slavu je stekao kao pisac komedija. Pok. Nušič je bio najplodniji savremeni srpski pisac. Počeo je da piše stihove, ali je brzo našao svoj put, a to je priča, iru- moreska i u glavnom drama i komedija. U Nušičevu novelistiku spadaju: Pripo- vjetke jednog kaplara iz srpsko-bugarskog rata, Ramazanske večeri. Hram Sv. Luke, Lističi iz požarevačkog zatvora. Deset pri¬ ča. Opčinsko dijete, Ben Akiba, Autobio- grafija itd. Nušič je napisao više knjiga, u koiima je ocrtao krajeve današnje Južne Srbije, koie je upoznao služeči u njima, tako’ Kraj obala Ohridskog jezera, S Koso¬ va na sinje more, Kosovo. Najpoznatiji Nu- šičevi kazališni komadi jesu: Protekcija, Narodni poslanik, Prva parnica, Običan čovjek, Svijet, Put oko svijeta. Gospodja ministarka, Beogrdd nekad i sad, Ujež, Ožaloščena porodica. »Dr.«, »Pokojnik«. Od drama: Knez od Semberije, Tako je moralo biti, Hadžiloja, Liljan i omorika, Je- senia kisa. Iza božjih ledja, Nahod. Pučina Danak u krvi. Kneginja od Tribala i dr. Popularnost je uživao u cijeloj državi podjednako, pa su njegova djela doživjela na zagrebačkoj pozornici isto takove uspjehe kao i u Beogradu Zatiranje gosenic na smrekah Gorica, januarja 1938. Goriški po- destat je odredil na podlagi obstoječih zakonov o varstvu gozdov za vso goriško pokrajino, da morajo vsi posestniki smrekovih in borovih gozdov, kakor tu¬ di posestniki vrtov in parkov kjer so smreke, pobrati gnezda gosenic ter jih zažgati in sicer v roku do 15 februarja t. 1. Zažiganje naj se izvrši po možnosti izven gozda, da se izbegne požarom. Za to najeti delavci morajo ostati na me¬ stu dokler se ogenj ne pogasi. Po pre¬ tečenem roku bodo oblasti zatrle mrčes, ako se ne bi dotični lastniki zmenili za to in izvršila delo na njihov račun ter jih še ovadila sodišču. — (Agis). Namen publikacije „Sveta Gora'” Gorica, januara 1938. Kakor srno že po¬ ročali, bo v kratkem začela izhajati v Go¬ rici nabožna periodna publikacija pod ime¬ nom »Sveta gora«. Izdajali jo bodo itali¬ janski frančiškani s Svete gore. Namen knjižice ni morda ta, da bi zadoščal kultur¬ nim ali dušnim potrebam našega naroda na Primorskem, temveč da bi o priliki tristo¬ letnice svetišča na Sv. gori, privabili tja največ Slovencev, ki bi tako materialno podprli italijanske redovnike, kateri so pri¬ šli na mesto slovenskih očetov in bratov. Nova francuska vlada Pretsjednik francuske vlade Chautemps je iza duge i teške krize ponovno obrazo- vao vladu u Francuskoj, ali ovog puta bez socijalista i uz opoziciju komunista. Nova Chautempsova vlada sastavljena je od 20 radikal-socijalističkih političara i dvojice nezavisnih socijalista iz grupe Pau¬ la Boncoura. Prema torne ova vlada mo- rat če da pravi kompromise sa gru¬ pama Ijevice i desnice i u političkim krugovima se sumnja, da če biti dovoljno jaka da provede riješenje vitalnih pitanja, koja su na dnevnom redu. Lica u novoj vladi su slijedeča: pretsjednik vlade Ca- mille Chautemps: potpretsjednik i ministar vojni Edouard Daladier; ministar bez port- felja za privrednu i finansijsku koordina- ciju Georges Bonnet pri pretsjedništvu vlade: ministar bez portfelja Frossard; ministar pravde Campinchy; ministar vanj¬ skih poslova Delbos; ministar unutrašnjih poslova Sarraut; ministar finansija Mar- chandeau; ministar mornarice Viliam Ber- trand; ministar uzduhoplovstva Guy la Chamber; ministar prosvjete Jean Zey; ministar javnih radova Henry Oueuille: ministar trgovine Pierre Cot; ministar po- ljoprivrede Chapsal; ministar rada Rama- dier; ministar kolonija Steeg; ministar penzija Lassalle; ministar narodnog zdrav- lja Rucard; ministar pošta Gentin; ministar trgovačke mornarice Elbel. Smrt dr. Tome Maretiča U Zagrebu je 15 o. mj. umro učenjak dr. Tomo Maretič u 84. godini plodna života. Rodio se u Virovitici. Službujuči u Za¬ grebu kao srednjoškolski profesor postao je docent, godine 1886 izvanrednim sveuči- lišnim profesororn, a godine 1889 javni re¬ dovih profesor na filozofskom fakultetu slavjanske filologije. Bio je dekan filozof- skog fakulteta. Radi svojih naučnih djela postao ie akademikom, a od 1914 do 1917 bio je i pretsjednik Jugoslavenske akade¬ mije znanosti i umjetnosti. Pokojni prof. Maretič je bio nestor hrvatskih filologa, autor najbolje naučne »Gramatike i stilisti¬ ke hrvatskog ili srpskog jezika«, zatim »Historije hrvatskog pravopisa«, »Metrike narodnih pjesama«, »Naše narodne epike«, »Hrvatskog ili srpskog jezičnog savjetnika«. Autor je broinih rasprava iz akcentologiie i brojnih študija iz folkloristike Hrvata i Srba. Prevodio je velika epska djela svjet- ske književnosti. Preveo je Homera, (»Ili- jadu« i »Odiseju«), rimske klasike Ver¬ gila, Ovida, pa klasična djela iz cijelog Slavenstva. Izdao je stare hrvatske pisce s kornentarima. Preveo je i staroindijski epos »Mahabharata«. Poslije filologa Petra Budmanija, koji je radio nla Rječniku hrvatskog ili srpskog jezika 24 godine. preuzeo je redakciju Rječ- nika dr. Maretič, kao profesor slavenske filologije i indoevropske lingvistike na Sve- učilištu u Zagrebu. Od godine 1907 pa sve do dan prije smrti, dakle preko trideset godina, radio je g. dr. Maretič na Rječni¬ ku, koji u njegovoj redakciji obasiže 5760 stranica u 6 debelih svezaka. Drobiž — Gorica. — Zopet se je zgodila smrtna nesreča s strelivom. Na severni strani Sv. Gabrijela sta pobirala staro že¬ lezo 30 letni Stanko Rijavec in 24 letni Alojz Rijavec, pomagal pa jima je tudi Al¬ fred Šušmelj star 35 let. Izkopali so projek¬ til večjega kalibra, ki pa ie pri odpiranju eksplodiral Alojza Rijavca je vsega raz¬ mesarilo. Šušmelju pa je odtrgalo levo no¬ go. Stanko Rijavec je dobil težje poškodbe na desnem očesu. — Otlica. — Iz Rusije se je vrnil Anton Bratina, kjer je osta! od L 1914. ko je bil ujet na ruski fronti. 22 let je preživel v Sibiriji. Nazaj ga je prignalo domotožje. Italijani pa pravijo, da so ga izgnali, ker je italijanskega rodu! — Labin. Ugljenokope je lnspiclrao tri dana podsekretar za korporacije Ricci i na koncu je radnicima izjavio da je vrhovna dužnost njihova dati Tali- janima najbolji ugljen u največoj mo- gučoj količini. O njegovom boravku je i agencija Stefani dala opširnu vijest. — Pula. U puljsku bolnicu je do- premljen seljak Anton Radmanič Ivan iz okolice Novigrada. Njega su pregazila njegova kola puna drva. Teže je ranjen. — Rijeka. Roman o Rijeci i Grobni- ku god. 1600 od Alda Matteia izašao je ovih dana u Trstu. — Št. Vid na d Vipavo. — V staro¬ sti 98 let je umrl gotovo najstarejši sloven¬ ski župnik Matej Rebolj, Rodil se je 15. septembra 1840. v Kranju. Pastiroval je v Sovinjaku, Lovrani, Klani in Fruškah nakar je 1. 1922. stopil v pokoj. — Trst. — Neki Tominc Bruno je bil odlikovan z vojaškim križem za zasluge v Abesiniji. — Trst. — Samski davek je sedaj ta¬ ko določen: samci od 25 do 30 leta plačuje¬ jo 115 lir, od 30 do 55 leta 155 lir in od 55 do 65 85 lir. — Trst. — 80 letna Marija Starin je padla po stopnjicah ter se teško ranila. V bolnišnici bo morala ostati 8 tednov. — Trst. — Pred sodiščem je bila ob¬ sojena trafikantinja Stein Helena, ker ni prodajala soli po določeni teži ampak manj kot je pisalo na zavojih. Dobila ie 2.050 lir denarne kazni in sicer pogojno. •- Trst — (Agis). — Te dneve so splo¬ vili v morje novo potniško motorno ladjo, ki so jo tržaške ladjedelnice izgotovile za neko norveško pomorsko plovno družbo. Na ladji je prostora za 466 potnikov — Trst. — Tržaški gasilci so gasili v novembru pri 13 požarih, od teh je bil sa¬ mo eden večji. — Trst. — Pogojno ie bil obsojen na 800 lir denarne kazni in 8 mesecev zapora Luin Marij, ker je hotel ukrasti stršni žleb s škedenjske cerkve. — Trst. — Parnika »Rapido« in »Iris« sta pripeljala v Trst 8.200 ton ruskega ži¬ ta iz Novorossijskega. Žito je namenjeno za Čehoslovaško in je to prva pošiljka ru¬ skega žita, ki gre skozi Trst za omenjeno državo, ker doslej so ga dovažali le po Donavi. Z obratovanjem novega silosa so ves ta tovar izkrcali in vkrcali na 14 po¬ sebnih vlakov v 43 delavnih urah. — Zader. — V fašističnih listih je pol¬ no hvale o Zadru, ker je lani dosegel naj¬ večji odstotek rojstev in s tem prvo mesto v Italiji. Na tisoč prebivalcev se je rodilo 38,6 otrok. Da gre ta prirastek na račun hrvatskega prebivalstva o tem listi molčijo. Italijanska ratna mornarica Trst, januarja 1938. (Agis). — Kon¬ cem leta 1937 je imela Italija vojnih brodov, kot sledi: 4 velike bojne brode, 22 križark, 118 rušilcev in 84 pod¬ mornic. V gradnji pa je imela 1 bojni brod, ki bo nazvan Littorio, 28 rušilcev in 20 podmornic, kar mora biti do kon¬ ca leta 1942 že izročeno prometu. Dve edinici izmed napovedanih so 15 t. m. spustili že v morje, in sicer v Reški lad¬ jedelnici torpedovko »Linče«, v Trstu pa podmornica »Nani«. Pripomniti je treba poleg tega še, da so vse edinici italijanske mornarice še nove, vse zgrajene po najmodernejših principih in najnovejših tipih, zlasti pa vojni brodovi, ki imajo nekateri po 55.000 ton, to temeljito opremljeni z orož¬ jem. To rožljanje je spodbodlo tudi dru¬ ge države, ki so začele v zadnjem času tekmovati med seboj za čim hitrejšo in čim temeljitejšo oborožitev na morju. 30.000 talijanskih poljoprivred¬ nih radnika o d laze u Njemačku Početkom ožujka prva grupa talijan¬ skih poljoprivrednih radnika otputovat če u Njemačku na osnovu sporazuma o odašiljanju 30.000 poljoprivrednih nad- ničara za Njemačku. Ovi če sezonski radnici provesti devet mjeseci u Nje- mačkoj i onda se vi*atiti u Italiju. Po- sljednje pojedinosti ovog sporazuma utvrdio je g. dr. Ley prilikom svoga po¬ sl j edn.ieg boravka u Italiji sa šefom sa- veza talijanskih poljoprivrednih radni¬ ka profesororn Angelini jem. Ovi če rad¬ nici radi ti pod istim finansijskim uslo- vima koji važe na njihovim talijanskim tržištima. VAŽNI DOGADAJI U SVIJETU BROJ 3. »ISTRA« STRAN/. 3 . MALE VESTI — U istočnu Afriku otputovala je prva stotina otaca obitelji, da kao kolo¬ nisti u oblasti Cercere osnuju jedno selo — Vatikanski državni tajnik kardi nal Pacelli primio je japanskog admira la Sigimora Jamamoto-a, koji je izložio pravo stanje Japana s obzirom na kato¬ like i najavio garancij u, da Japan mi¬ sijama ostavlja potpunu slobodu djelat- nosti. — Sovjetska vlad a odlučila je da prekine sve trgovačke veze s uvoznici- ma iz Italije. — Japanska vlada namjerava povuči svoje pretstavnike iz Medjunarodnog' ureda rada i tako i u torne slijediti pri- mjer Italije. Cehoslovačko trgovačko društvo osnovano je u Pragu za promicanje tr- govačkog prometa izmedju čehoslovač- ke i Italije uz sudjelovanje tt. Bata Brača Guttmann i Riunione Adriatica. — Rijeka. Na ovdašnjem brodogradi- lištu spušten je u more talijanski tor- piljer »Linče«, u Trstu na tamošnjem brodogradilištu je spuštena u more no¬ va podmornica »Nani«. — Za pretsjednika Sovjetske unije izabrala su oba sovjetska doma Kalinji- na, koji je tako postao državni poglavar Sovjetske Rusije. — Uvoz Italije iz kolonij v prvih 8 mesecih leta 1937. beleži 206 milijonov lii (v letu 1936 95 milijonov), izvoz Ita¬ lije v kolonije v istem razdobju pa 1.843,000.000 lir (v letu 1936 1.223.000.000 lir). — (Agis). — Abesinija je poslala v prvih 2 me¬ secih leta 1937 za 140 milijonov blaga (1936 leta 6 milijonov), iz Italije pa je dobila blaga za 1.565,000.000 lir (leta 1636 893 milijonov lir). — (Agis). — Carinski dohodki Italije v prvih devetih mesecih leta 1937 so narasli od lanskih 2.025 milijonov lir na 2.515 mi¬ lijonov lir, to je za 24%. — (Agis). — V mestu Gotha v Thiiringu se na¬ haja bolnica za nemške letalce in mi¬ ličnike, ko so bili ranjeni v Španiji. V nji se je 400 ranjencev. Bolnica je strogo zastražena. — (Agis). — Turinske tvornice avtomobilov so eoleg drugih surovin prizadete tudi za¬ kadi pomanjkanja gumija. Uradna po¬ močila pravijo, da imajo turinske tvor- lice avtomobilov znatna naročila iz Ja- oonske. Naravni gumij skušajo nadomes¬ titi z umetnim, ki ga dobavljajo iz Nem- iije, a je mnogo dražji, sicer bolj trpe¬ žen, toda manj elastičen. (Agis.) — Sveti Otac Papa darovao je svo- fu od 150.000 talijanskih lira da se iz- aova sagradi sjemenište Comillas u Špa¬ ri ji ko j e je tokom vojnih operacija bi¬ ro srušeno. — Bugotrajni rat s Kinom potpuno scrpljuje japanske finansije. Vojni kru¬ hovi zah ti j e vaju nove kredite, dok se dada skanjuje da uvede nove poreže, ier se boji rastučeg nezadovoljstva. — Japanski Mikado povodom obra- io vanj a carskog glavnog stana izdao je joslanicu na japanske vojne sile u Ki¬ li, u kojoj optužuje Englesku i Rusiju ta sadanju situaciju na Dalekom Istoku. — Položaj u Mandžuriji postao je za Japance nepovoljniji. Zato su oni pri- vremeno napustili plan potpunog pro¬ diranja u južnu Kinu. — Dopisnik »Tempsa« sa terruel- skog bojišta javlja da Francova protu- ofenziva kod Terruela ne može uspjeti, dok je razmjer snaga kakav je sada. — Obvezna zaščita pomorščakov. S 1 oktobrom ie stopil v veljavo dekret o ob¬ vezni zaščiti pomorščakov. — Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da se bo uvoz živine iz Jugosla¬ vije v Italijo z letom 1938. popolnoma reorganiziral, ter da prihaja za izvoz v Italijo predvsem v poštev goveja živina, za njo pa prašiči. Izvoz goveje živine in prašičev v Italijo je bil v zadnjih letih sledeči: leto 1933. 1934. 1935. 1936. 1937.1. pol. V prvi polovici I. 1937. se je izvozilo v Italijo še 1002 konj v vrednosti 2,8 milj din, 2395 bikov za 6,45 milj. din, 1842 krav za 2,8 milj din, 4783 telet za 3,34 milj din, in 5131 juncev in junic za 10,9 milj. din. Dosedaj je šel ves izvoz v Italijo skozi Postojno, vnaprej pa bo šel skozi Postojno le iz Slovenije in ene¬ ga dela Hrvaške, ves ostali 1ZV0Z skozi Reko v »punto franco«. —